Navigation path

Left navigation

Additional tools

SVET
EVROPSKE UNIJE

SL

16042/11

(OR. en)

PRESSE 397

PR CO 65

SPOROČILO ZA JAVNOST

3121. zasedanje Sveta

Pravosodje in notranje zadeve

Luxembourg, 27.-28. oktober 2011

Predsednika Jerzy MILLER
poljski minister za notranje zadeve
Krzysztof KWIATKOWSKI
poljski minister za pravosodje

Glavni rezultati Sveta

Svet je sprejel evropski pakt proti sintetičnim drogam . Ob tem je tudi izmenjal mnenja o letnem poročilu za leto 2011 o stanju na področju problematike drog v Evropi , ki ga je pripravil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ter o sporočilu Komisije z naslovom Za odločnejši odziv Evrope na izzive, ki jih predstavljajo droge .

Ministri so se dogovorili o splošnem pristopu glede predloga o spremembi pravil EU za obmejni promet, s katerim naj bi olajšali prestopanje meja na območju Kaliningrada.

Svet se je seznanil z napredkom v zvezi s skupnim evropskim azilnim sistemom . V zvezi s tem je predsedstvo sporočilo, da je na podlagi končnega dogovora z Evropskim parlamentom mogoče pričakovati, da bosta do konca leta sprejeti dve direktivi: direktiva o enotnem dovoljenju za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo v državi članici, ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, ter direktiva o pogojih , ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav, da se jim prizna status upravičencev do mednarodne zaščite.

Svet se je seznanil tudi z napredkom, doseženim pri izvajanju grškega nacionalnega akcijskega načrta o reformi azilnega sistema in upravljanju migracij . Glavne teme, obravnavane med delovnim kosilom, so bile nezakonite migracije, liberalizacija vizumske ureditve in trgovina z ljudmi.

Komisija je poročala o poteku pogajanj z ZDA za sporazum med EU in ZDA o varstvu podatkov in za sporazum med EU in ZDA o PNR.

Ministri so imeli orientacijsko razpravo o naslednjih sporočilih Komisije :

  • Evropski sistem za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti : razpoložljive možnosti;

  • Evropski program za vključevanje državljanov tretjih držav in

  • Sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev v okviru vzhodnega partnerstva .

V okviru zasedanja Sveta na temo pravosodja je predsedstvo sporočilo, da je na podlagi končnega dogovora z Evropskim parlamentom mogoče pričakovati, da bo direktiva o boju proti spolni zlorabi in izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji sprejeta do konca leta.

Ministri so prvič razpravljali o nedavno sprejetih predlogih Komisije za uredbo o skupnem evropskem prodajnem pravu in se seznanili z osnutkom direktive o kazenskih sankcijah za trgovanje z notranjimi informacijami in tržne manipulacije. Svet se je v zvezi s postopkovnimi pravicami seznanil z napredkom, doseženim na področju pravice do odvetnika in pravice do komunikacije v primeru prijetja . Imel je tudi orientacijsko razpravo o predlogu direktive za določitev minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj.

Ob robu zasedanja Sveta se je sestal tudi Mešani odbor (EU, skupaj z Norveško, Islandijo, Lihtenštajnom in Švico), ki je pozdravil nedavno vzpostavitev vizumskega informacijskega sistema (VIS) in se seznanil z napredkom v zvezi z drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) . Razpravljaj je tudi o navedenem predlogu za lažje prestopanje meja na območju Kaliningrada in izmenjal mnenja o sporočilu Komisije o pametnih mejah .

Ob robu zasedanja Sveta sta EU in Armenija podpisali tudi izjavo o partnerstvu za mobilnost .

VSEBINA1

UDELEŽENCI

TOČKE RAZPRAVE

POLITIKA EU NA PODROČJU BOJA PROTI DROGAM

Evropski pakt proti sintetičnim drogam

Sporočilo Komisije/Letno poročilo za leto 2011, ki ga je pripravil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

OBMEJNI PROMET NA OBMOČJU KALININGRADA

SKUPNI EVROPSKI AZILNI SISTEM

ENOTNO DOVOLJENJE ZA DRŽAVLJANE TRETJIH DRŽAV ZA PREBIVANJE IN DELO V EU

DIREKTIVA O POGOJIH, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI UPRAVIČENCI DO MEDNARODNE ZAŠČITE

GRŠKI NACIONALNI AKCIJSKI NAČRT O AZILU IN MIGRACIJAH

SPORAZUM MED EU IN ZDA O VARSTVU PODATKOV

Sporazum o evidenci imen letalskih potnikov (PNR) MED EU iN ZDA

Evropski sistem za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (EU TFTS)

VKLJUČEVANJE DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV

SODELOVANJE NA PODROČJU PNZ V OKVIRU VZHODNEGA PARTNERSTVA

ŽRTVE KAZNIVIH DEJANJ

SPOLNO IZKORIŠČANJE OTROK

SKUPNO EVROPSKO PRODAJNO PRAVO

PRAVICA DO DOSTOPA DO ODVETNIKA

NOTRANJE INFORMACIJE IN TRŽNE MANIPULACIJE

MEŠANI ODBOR

VIS

SIS II

Obmejni promet na območju Kaliningrada

Pametne meje

RAZNO

DRUGE ODOBRENE TOČKE

PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE

  • "Švedski okvirni sklep" – sklepi

  • Avtomatizirana izmenjava podatkov – Latvija

  • Partnerstvo za mobilnost med EU in Armenijo – izjava

  • Šestdeseta obletnica Konvencije o beguncih – izjava

  • Poročilo Eurojusta

  • Mreža zakonodajnega sodelovanja

  • Evropsko izobraževanje v pravosodju – sklepi

GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE

  • Čezmejni prevoz eurogotovine*

PRORAČUN

  • Spravni postopek za proračun EU za leto 2012

  • Evropski nadzornik za varstvo podatkov

ZUNANJE ZADEVE

  • Omejevalni ukrepi – Burma/Mjanmar

  • Omejevalni ukrepi – Republika Gvineja

  • Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo

  • Odnosi z Uzbekistanom

SPLOŠNE ZADEVE

  • Upravljanje Evropskega urada za boj proti goljufijam

SKUPNA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA

  • Vaja kriznega upravljanja EU za leto 2011

TRGOVINSKA POLITIKA

  • Nadzor blaga z dvojno rabo: nova splošna izvozna dovoljenja EU*

  • Prilagoditve trgovinskih sporazumov z Avstralijo, Novo Zelandijo in Argentino

  • Sporazum o prosti trgovini – EU in Južna Koreja

OKOLJE

  • Pošiljke odpadkov

UDELEŽENCI

Belgija

Stefaan DE CLERCK minister za pravosodje

Melchior WATHELET državni sekretar za migracijsko in azilno politiko

Bolgarija

Margarita POPOVA ministrica za pravosodje

Boyko KOTZEV stalni predstavnik

Češka

Jan KUBICE minister za notranje zadeve

Jaroslav HRU Š KA namestnik ministra za notranje zadeve

Marek ŽENÍŠEK namestnik ministra za pravosodje

Danska

Morten BØDSKOV minister za pravosodje

Nemčija

Ole SCHRÖDER parlamentarni državni sekretar na Zveznem ministrstvu za notranje zadeve

Max STADLER parlamentarni državni sekretar pri zveznem ministru za pravosodje

Estonija

Kristen MICHAL minister za pravosodje

Ken-Marti VAHER minister za notranje zadeve

Irska

Alan SHATTER minister za pravosodje in enakost

Rory MONTGOMERY stalni predstavnik

Grčija

Christos PAPOUTSIS minister za varnost državljanov

Ioannis IOANNIDIS generalni sekretar za preglednost in človekove pravice na Ministrstvu za pravosodje, preglednost in človekove pravice

Španija

Anna TERRÓN I CUSÍ državna sekretarka za priseljevanje in odseljevanje

Justo Tomás ZAMBRANA PINEDA državni sekretar za varnost

Luis PLANAS PUCHADES stalni predstavnik

Francija

Claude GUEANT minister za notranje zadeve, čezmorska ozemlja, ozemeljske skupnosti in priseljevanje

Michel MERCIER varuh pečata, minister za pravosodje in svoboščine

Italija

Sonia VIALE državna sekretarka za notranje zadeve

Giacomo CALIENDO državni sekretar za pravosodje

Ciper

Neoklis SYLIKIOTIS minister za notranje zadeve

Loukas LOUKA minister za pravosodje in javni red

Latvija

Ilze JUHANSONE stalna predstavnica

Litva

Remigijus ŠIMAŠIUS minister za pravosodje

Raimundas PALAITIS minister za notranje zadeve

Luksemburg

François BILTGEN minister za pravosodje

Nicolas SCHMIT minister za delo, zaposlovanje in priseljevanje

Jean-Marie HALSDORF minister za notranje zadeve in Veliko regijo (Grande Région) ter minister za obrambo

Madžarska

Tibor NAVRACSICS minister za javno upravo in pravosodje

Károly KONTRÁT parlamentarni državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve

Malta

Carmelo MIFSUD BONNICI minister za pravosodje in notranje zadeve

Nizozemska

Fred TEEVEN državni sekretar za varnost in pravosodje

Avstrija

Johanna MIKL-LEITNER zvezna ministrica za notranje zadeve

Beatrix KARL zvezna ministrica za pravosodje

Poljska

Jerzy MILLER minister za notranje zadeve in upravo

Krzysztof KWIATKOWSKI minister za pravosodje

Igor DZIALUK namestnik državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje

Portugalska

Paula TEIXEIRA DA CRUZ ministrica za pravosodje

Juvenal SILVA PENEDA državni sekretar pri ministru za notranje zadeve

Romunija

Traian IGAS minister za upravo in notranje zadeve

Catalin PREDOIU minister za pravosodje

Marian-Grigore TUTILESCU državni sekretar, vodja Urada za Schengen na Ministrstvu za upravo in notranje zadeve

Slovenija

Aleš ZALAR minister za pravosodje

Nina GREGORI generalna direktorica Direktorata za migracije in integracijo v okviru Ministrstva za notranje zadeve

Slovaška

Daniel LIPŠIC minister za notranje zadeve

Mária KOLÍKOVÁ državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje

Finska

Päivi RÄSÄNEN ministrica za notranje zadeve

Anna-Maja HENRIKSSON ministrica za pravosodje

Švedska

Beatrice ASK ministrica za pravosodje

Tobias BILLSTRÖM minister za migracije

Združeno kraljestvo

Damian GREEN državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve (državni sekretar za priseljevanje)

Kenneth CLARKE lord kancler in minister za pravosodje

Frank MULHOLLAND "Lord Advocate" (državni tožilec) za Škotsko

Komisija

Viviane REDEING podpredsednica

Cecilia MALMSTRÖM članica

TOČKE RAZPRAVE

POLITIKA EU NA PODROČJU BOJA PROTI DROGAM

Evropski pakt proti sintetičnim drogam

Svet je sprejel evropski pakt proti sintetičnim drogam ( 15544/11 ), ki dopolnjuje evropski pakt za preprečevanje mednarodnega trgovanja s prepovedanimi drogami – prekinitev kokainskih in heroinskih poti ( 8821/10 ), sprejet leta 2010.

Sprejetje tega pakta so spodbudile sedanje razmere, saj se na evropskem trgu skoraj vsak teden pojavi nova sintetična droga. Mnoge med njimi so proizvedene znotraj EU in vsebujejo snovi, t. i. "predhodne sestavine", ki so zakonito dostopne, zato se te droge imenujejo tudi "dovoljena omamna sredstva".

Evropski pakt proti sintetičnim drogam zajema štiri glavna področja:

  • preprečevanje proizvodnje sintetičnih drog;

  • preprečevanje nezakonite trgovine s sintetičnimi drogami in predhodnimi snovmi;

  • ukrepanje ob pojavu novih psihoaktivnih snovi;

  • usposabljanje služb kazenskega pregona na področju odkrivanja, preiskovanja in odstranjevanja nezakonitih laboratorijev.

V paktu je poudarjeno, da bi bilo treba zboljšati mehanizme za izmenjavo informacij, zlasti kar zadeva nove trende v proizvodnji sintetičnih drog ("dovoljena omamna sredstva"), okrepiti operativno sodelovanje in sodelovanje na področju preiskav ob udeležbi Europola ter uskladiti specializirano usposabljanje na področju odkrivanja nezakonitih laboratorijev.

Pakt v celoti upošteva prednostne naloge EU na področju boja proti organiziranemu kriminalu za obdobje med letoma 2011 in 2013, ki jih je določil Svet ( 11050/11 ) in med katerimi je tudi "zmanjšanje proizvodnje in omejitev distribucije sintetičnih drog v EU, vključno z novimi psihoaktivnimi snovmi".

Pakt naj bi izvajali v okviru političnega cikla EU za organizirani kriminal in hude oblike mednarodnega kriminala.

Sporočilo Komisije/Letno poročilo za leto 2011, ki ga je pripravil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

Svet je izmenjal mnenja o sporočilu Komisije z naslovom "Za odločnejši odziv Evrope na izzive, ki jih predstavljajo droge", sprejetem 25. oktobra 2011 ( 15983/11 ), ter o letnem poročilu za leto 2011 o stanju na področju problematike drog v Evropi, ki ga je predstavil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Evropski center za droge bo to poročilo objavil 15. novembra 2011.

Na podlagi instrumentov, uvedenih z Lizbonsko pogodbo, bo Komisija na področju politike boja proti drogam lahko posodobila sedanje pravne instrumente EU in pripravila nove, da bi se lahko hitreje odzivali na nove psihoaktivne snovi in preprečili njihovo prodajo prek spleta, bolje opredelili kazniva dejanja, povezana s trgovanjem z drogami, in zadevne kazni, trgovcem z drogami učinkoviteje odvzeli finančne dobičke (npr. z morebitno zaplembo in odvzemom premoženjske koristi) ter strožje nadzirali kemikalije, ki se uporabljajo v proizvodnji drog.

Treba bi bilo izboljšati mednarodno sodelovanje pri reševanju vprašanja drog ter dodatno razviti minimalne standarde kakovosti za učinkovitejše preprečevanje, zdravljenje in zmanjševanje povzročene škode.

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je Svetu predstavil letno poročilo za leto 2011 o stanju na področju drog v Evropi.

Evropski center za droge bo to poročilo objavil 15. novembra 2011.

OBMEJNI PROMET NA OBMOČJU KALININGRADA

Svet je sprejel splošni pristop glede predloga o spremembi pravil EU o obmejnem prometu ( 13344/11 ). Zdaj se lahko začnejo pogajanja z Evropskim parlamentom.

Sprejel je tudi skupno izjavo Sveta in Komisije, v kateri je poudarjeno, da rešitev za območje Kaliningrada ne predstavlja precedensa za druga območja, kar zadeva pravila obmejnega prometa. Seznanil se je tudi z izjavo Poljske, v kateri je Poljska opozorila na ukrepe, ki jih bo sprejela, da bi zagotovila visoko stopnjo varnosti in preglednosti.

Cilj predlaganih sprememb je zagotoviti lažje prestopanje meja na območju Kaliningrada z vključitvijo tega območja in določenih poljskih upravnih okrožij v obmejno območje.

Območje Kaliningrada v Ruski federaciji, na katerem živi skoraj milijon prebivalcev, je po širitvi EU leta 2004 edina enklava v EU.

Namen prvotne uredbe, ki je bila sprejeta leta 2006, je bil zagotoviti, da meje med državami članicami EU in njihovimi sosedami, ki niso članice EU, ne bodo ustvarjale nepotrebnih ovir za trgovinsko, družbeno in kulturno izmenjavo ali regionalno sodelovanje. Prebivalcem obmejnega območja dovoljuje odstopanje od splošnih pravil glede mejne kontrole, določene v Zakoniku o schengenskih mejah, in pooblašča države članice za sklepanje dvostranskih sporazumov s sosednjimi tretjimi državami pod pogojem, da so ti sporazumi popolnoma skladni z določbami uredbe.

SKUPNI EVROPSKI AZILNI SISTEM

Svet je na podlagi dokumenta predsedstva ( 15843/11 ) preučil trenutno stanje v zvezi s svežnjem zakonodajnih aktov na področju azila.

Sedanji zakonodajni okvir na področju azila določa minimalne standarde. Komisija je v skladu z zavezo, da bo do leta 2012 pripravila skupni evropski azilni sistem, predstavila predloge za večjo usklajenost nacionalnih azilnih sistemov in višjo raven zaščite. Ti predlogi so v različnih fazah zakonodajnega postopka:

  • direktiva o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do mednarodne zaščite: Svet je izrazil zadovoljstvo, ker je Evropski parlament ta teden odobril kompromisno besedilo, dogovorjeno julija. Svet bo tako v prihodnjih tednih lahko dokončno sprejel direktivo;

  • sistem Dublin II, ki določa postopke, v skladu s katerimi se določi, katera država članica je pristojna za obravnavanje vloge za mednarodno zaščito: Svet je septembra 2011 podprl zamisel, da se v predlog vključi koncept zgodnjega opozarjanja in pripravljenosti za vrednotenje praktičnega delovanja nacionalnih azilnih sistemov v obliki "mehanizma za oceno". Večina držav članic ne podpira tako imenovanega "mehanizma za izredne razmere" ali "mehanizma odložitve" iz predloga Komisije;

  • uredba Eurodac: razprave o spremembi pravil, ki veljajo za podatkovno zbirko prstnih odtisov Eurodac, so bile prekinjene, dokler ne bo pripravljen predlog, ki bo vključeval dostop organov kazenskega pregona do tega sistema;

  • direktiva o azilnih postopkih in direktiva o pogojih za sprejem: Komisija je spremenjena predloga predstavila 1. junija 2011 ( 11207/11 oziroma 11214/11 ). Razprave še potekajo.

V zvezi s skupnim evropskim azilnim sistemom je bil do sedaj dosežen dogovor glede direktive o dolgoročnem bivanju in glede ustanovitve Evropskega urada za podporo azilu (EASO) , ki je začel delovati v začetku tega leta.

ENOTNO DOVOLJENJE ZA DRŽAVLJANE TRETJIH DRŽAV ZA PREBIVANJE IN DELO V EU

Predsedstvo je Svetu sporočilo, da sta Evropski parlament in Svet prejšnji teden dosegla končni dogovor o direktivi, ki uvaja enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo v EU. Nova pravila bodo začela veljati, ko bosta obe instituciji tudi uradno dali zeleno luč, kar naj bi se zgodilo še pred koncem leta.

Cilj direktive o enotnem dovoljenju je poenostaviti postopke za sprejem državljanov tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo v EU, ter olajšati nadzor nad njihovim statusom. Direktiva tudi določa skupne pravice za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, na podlagi enakega obravnavanja kot za državljane te države članice.

Ko bo direktiva sprejeta, jo bo treba v dveh letih po začetku veljavnosti prenesti v nacionalno zakonodajo. To je prvi instrument na področju zakonitega priseljevanja, ki bo v skladu z Lizbonsko pogodbo sprejet po postopku soodločanja.

DIREKTIVA O POGOJIH, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI UPRAVIČENCI DO MEDNARODNE ZAŠČITE

Predsedstvo je Svetu poročalo o napredku v zvezi z direktivo o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do mednarodne zaščite, in vsebini pravic, povezanih z izpolnjevanjem teh pogojev. Evropski parlament je ta teden že sprejel nova pravila, zdaj mora besedilo uradno sprejeti še Svet, kar naj bi se zgodilo do konca tega leta.

Cilj direktive o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do mednarodne zaščite, je zagotoviti, da so potrebe po zaščiti v primeru osebe, ki zaprosi za mednarodno zaščito v EU, ocenjene na podlagi skupnih meril, s čimer se tej osebi zagotovijo minimalne ugodnosti. Upravičenci do mednarodne zaščite so lahko begunci (osebe, ki bi bile v primeru vrnitve preganjane iz razlogov, navedenih v Ženevski konvenciji) in osebe, upravičene do subsidiarne zaščite (osebe, ki niso opredeljene kot begunci, vendar zanje obstaja velika verjetnost, da bi utrpele resno škodo).

Z novimi pravili naj bi poenostavili sprejemanje odločitev v okviru azilnega postopka. Omogočilo naj bi tudi sprejemanje bolj utemeljenih odločitev na prvi stopnji, s čimer bi zagotovili učinkovitejši azilni postopek postal in preprečili zlorabe. Povečali naj bi tudi učinkovitost uveljavljanja pravic, pri čemer bi upoštevali posebne težave, ki jih imajo upravičenci do mednarodne zaščite, pri vključevanju, ter uskladili pravice in ugodnosti beguncev in oseb, ki so upravičene do subsidiarne zaščite. Spremembe zagotavljajo tudi skladnost s sodno prakso Evropskega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.

Ko bo direktiva sprejeta, jo bo treba v dveh letih po začetku veljavnosti prenesti v nacionalno zakonodajo. Direktiva je prva iz svežnja petih pravnih instrumentov, ki bodo sprejeti v okviru vzpostavljanja skupnega evropskega azilnega sistema do konca leta 2012. Ta datum je potrdil Evropski svet na zasedanju junija 2011 (glej točko 30 dokumenta EUCO 23/11 ). Drugi predlogi iz tega svežnja zadevajo uredbo Dublin, uredbo Eurodac, direktivo o pogojih za sprejem in direktivo o azilnih postopkih.

Glavni cilj skupnega evropskega azilnega sistema je bolje uskladiti nacionalne azilne sisteme in prosilcem mednarodne zaščite zagotoviti višjo raven mednarodne zaščite.

GRŠKI NACIONALNI AKCIJSKI NAČRT O AZILU IN MIGRACIJAH

Svet je razpravljal o izvajanju grškega nacionalnega akcijskega načrta za azilno reformo in upravljanje migracij na podlagi poročila grškega ministra in Komisije o trenutnem stanju na tem področju. Ta točka o izvajanju grškega nacionalnega akcijskega načrta za azilno reformo in upravljanje migracij je bila že petič uvrščena na dnevni red seje Sveta.

Grčija in Komisija sta sicer poročali o napredku, kljub temu pa sta obravnavali tudi številne izzive, ki jih za grški azilni sistem predstavljajo stalni prihodi številnih nezakonitih priseljencev.

Agencija EU za zunanje meje (Frontex) je predstavila pregled svojih operacij, ki jih vodi na tem v okviru boja proti nezakonitemu priseljevanju, Evropski azilni podporni urad pa je poročal o dejavnostih, s katerimi pomaga grškim oblastem.

Podrobnejše informacije so v informativnem dopisu .

SPORAZUM MED EU IN ZDA O VARSTVU PODATKOV

Svet se je seznanil s poročilom Komisije o napredku v zvezi z sporazumom med EU in ZDA o varstvu osebnih podatkov.

Svet je decembra 2010 sprejel pogajalski mandat, na podlagi katerega je Komisija v imenu EU lahko začela pogajanja z ZDA.

Ko bo sporazum med EU in ZDA sprejet, bo urejal osebne podatke, ki se prenašajo in obdelujejo za potrebe preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

Cilj pogajanj je oblikovati krovni sporazum med EU in ZDA za varstvo podatkov, ki bi določal številna skupna načela v zvezi z varstvom podatkov v okviru čezatlantskega policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Področja, za katera naj bi določili načela, med drugim zajemajo: nediskriminatorno varstvo osebnih podatkov; kakovost in posodabljanje podatkov; omejitev namena; zmanjšanje količine podatkov, varna obdelava; beleženje ali dokumentiranje; pravico do dostopa, popravka, izbrisa in pravico do odškodnine.

Sporazum naj ne bi predstavljal nove pravne podlage za prenos podatkov, ki bi ga še naprej urejale ločene pogodbe (in nacionalna zakonodaja), ampak bi oblikoval splošen pravni okvir za boljšo čezatlantsko izmenjavo podatkov, in sicer ne samo z določitvijo številnih skupnih načel v zvezi z varstvom podatkov, temveč tudi z vzpostavitvijo učinkovitega nadzornega mehanizma.

Sp orazum o evidenci imen letalskih potnikov (PNR) MED EU iN ZDA

Na seji Sveta je po predstavitvi Komisije potekala izmenjava mnenj o napredku v pogajanjih o Sporazumu o evidenci imen letalskih potnikov (PNR) med EU in ZDA.

Decembra 2010 je Svet sprejel pogajalske smernice za sporazume o prenosu in uporabi evidenc imen letalskih potnikov z Avstralijo, Kanado in Združenimi državami Amerike. To je omogočilo Komisiji, ki se pogaja v imenu EU, začetek razprav s temi tremi državami.

Cilj vseh treh sporazumov je preprečevanje in zatiranje terorizma ter drugih hudih čezmejnih kaznivih dejanj. Hkrati se je EU zavezala, da bo zagotovila varnost vseh prenosov podatkov iz PNR tretjim državam, v skladu z veljavnimi zakonskimi zahtevami EU, potnikom pa možnost uveljavljanja pravic glede obdelave njihovih podatkov.

Podatki iz PNR so informacije, ki jih prostovoljno posredujejo potniki letalskim prevoznikom med rezervacijo in prijavo. Vključujejo datum potovanja in načrt potovanja, naslov in telefonske številke, številko kreditne kartice, potovalno agencijo, številko sedeža in podatke o prtljagi.

Evropski parlament je maja 2010 sklenil odložiti glasovanje o pozivu k odobritvi veljavnih sporazumov o PNR z ZDA in Avstralijo. Zato ta sporazuma še nista bila sklenjena in se od leta 2007 oziroma 2008 uporabljata začasno. Parlament je v resoluciji zahteval sklenitev novega sporazuma z ZDA in Avstralijo, pa tudi s Kanado (sporazum o PNR s to državo velja od leta 2006).

Septembra 2011 je Svet sprejel sklep o podpisu sporazuma o PNR med EU in Avstralijo ( 10093/11 ). Sporazum je bil podpisan 29. septembra 2011. Evropski parlament je dal soglasje 27. oktobra 2011. Da bi sporazum začel veljati, je potrebna samo še njegova sklenitev s strani Sveta, kar se bo najverjetneje zgodilo še letos. Podrobnejše informacije so na voljo v sporočilu za javnost .

Evropski sistem za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (EU TFTS)

Na seji Sveta je potekala orientacijska razprava o sporočilu Komisije "Evropski sistem za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti: razpoložljive možnosti", ki je bilo predstavljeno julija 2011 ( 12957/11 ).

Razprava je potekala na podlagi dopisa predsedstva ( 14207/11 ), v katerem so bila zastavljena tri najpomembnejša vprašanja:

  • Ali obstajata operativna potreba po vzpostavitvi sistema za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti in dodana vrednost takšnega sistema v primerjavi z obstoječim mehanizmom?

  • Če je odgovor pritrdilen, katera so ključna odprta vprašanja, ki bi jih morala Komisija obravnavati pri nadaljnjih pripravah?

  • Kako bi ta sistem vplival na ameriški TFTP v okviru sporazuma TFTP med EU in ZDA iz leta 2010 in kakšno bi bilo njuno medsebojno učinkovanje?

Najprej so svoje mnenje izrazile države članice, koordinator EU za boj proti terorizmu in predstavnik Europola, nato je Svet pozval Komisijo, naj upošteva izražene pripombe pri nadaljnjem delu v zvezi s tem vprašanjem, med drugim tudi v morebitnem zakonodajnem predlogu o evropskem TFTS. Ministri so tudi poudarili, da je treba najprej pripraviti oceno vpliva, da bi dobili celovit pregled praktičnih, finančnih in pravnih vidikov morebitnega prihodnjega EU TFTS in njegove dodane vrednosti.

Komisija je v sporočilu okvirno opisala cilje vzpostavitve sistema EU za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTS), opredelila njegove najpomembnejše naloge in poudarila ključna načela, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju takšnega sistema. Nato je predstavila tri različne možnosti za oblikovanje morebitnega prihodnjega predloga o EU TFTS.

Poudarila je dva najpomembnejša cilja takšnega sistema: prvi je zagotoviti učinkovit instrument za preprečevanje in zatiranje financiranja terorizma, drugi pa omejiti pretok osebnih podatkov v tretje države.

S tem sporočilom se je Komisija odzvala na poziv Sveta, ki ji je na zahtevo Evropskega parlamenta naročil, naj preuči pravni in tehnični okvir za vpogled v podatke na ozemlju EU. Parlament je za takšno študijo zaprosil, ker je imel resne pomisleke glede obsežnega prenosa osebnih podatkov v tretje države. Pomisleki Parlamenta so se nanašali na prenos podatkov v tretje države in shranjevanje velikega števila osebnih podatkov nedolžnih posameznikov.

VKLJUČEVANJE DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV

Svet je najprej izrazil zadovoljstvo zaradi poročila Komisije o evropskem programu za vključevanje državljanov tretjih držav ( 13290/11 ) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije o pobudah EU na različnih političnih področjih, ki podpirajo ta prizadevanja ( 13290/11 ADD1 ); nato so ministri izmenjali mnenja.

Svet namerava še letos sprejeti sklepe v zvezi s tem vprašanjem.

Podrobnejše informacije so v informativnem dopisu .

SODELOVANJE NA PODROČJU PNZ V OKVIRU VZHODNEGA PARTNERSTVA

Na V Svetu je potekala orientacijska razprava o sporočilu Komisije o sodelovanju na področju pravosodja in notranjih zadev v okviru vzhodnega partnerstva ( 14864/11 ).

Sporočilo je sestavljeno iz dveh delov: v prvem so predstavljena najpomembnejša načela in sedanje strukture za sodelovanje ter usklajevanje vidikov in finančna pomoč; drugi je usmerjen na tematske prednostne naloge: migracije, mobilnost in azilno politiko, celovito upravljanje meja, javni red in varnost, preprečevanje trgovine s prepovedanimi drogami ter območje pravice in temeljne pravice.

ŽRTVE KAZNIVIH DEJANJ

V Svetu je potekala orientacijska razprava o nekaterih ključnih vprašanjih v zvezi s predlogom direktive o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, ki ga je predstavila Komisija maja 2011 ( 10610/11 ).

Ministri so razpravljali predvsem o dveh vprašanjih:

  • prvo se je nanašalo na področje uporabe nekaterih pravic: pravice do obveščenosti (člen 5), pravice do tolmačenja in prevajanja (člen 7) ter pravice do povračila stroškov (člen 13). Večina ministrov je soglašala s pristopom, ki ga je predlagalo predsedstvo, tj. da bi bilo treba pravice iz te direktive dodeliti v skladu z vlogo žrtev v zadevnem pravosodnem sistemu. V tej zvezi je več delegacij opozorilo, da bi preširoko področje uporabe pravic za žrtve lahko oviralo postopek in ustvarilo dodatne upravne obremenitve. V zvezi s tem velja tudi opozoriti, da ta direktiva določa minimalna pravila. Države članice lahko razširijo pravice iz te direktive, če želijo zagotoviti višjo stopnjo zaščite.

  • Drugo vprašanje se je nanašalo na merila za opredelitev ranljivih žrtev v kazenskem postopku (člen 21). Svet je potrdil, da bi morali otroci biti zmeraj obravnavani kot ranljive žrtve. Poleg tega so ministri soglašali, da v operativnem delu besedila ne bi smel biti naveden okvirni seznam takšnih žrtev, kot je predlagala Komisija. Vse ostale žrtve bi bilo treba obravnavati posamično. Najprej bi morale dobiti pravočasno in individualno oceno, v skladu z nacionalnimi postopki, v kateri bi opredelili, ali spadajo med ranljive (tj. ali so ogrožene zaradi morebitne sekundarne in ponovne viktimizacije ali ustrahovanja) in kakšne zaščitne ukrepe potrebujejo. Izraženo je bilo tudi mnenje, da direktiva ne bi smela vplivati na dolgoročnejše določbe iz drugih aktov EU, ki bolj usmerjeno obravnavajo posebne potrebe ranljivih žrtev (npr. direktiva o trgovini z ljudmi in direktiva o preprečevanju spolnega izkoriščanja otrok).

Pripravljalna telesa Sveta so bila pozvana, naj nadaljujejo z delom.

SPOLNO IZKORIŠČANJE OTROK

Predsedstvo je poročalo Svetu o delu v zvezi z direktivo o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji. Potem ko je Evropski parlament ta teden sprejel kompromisno besedilo ( 11987/11 ), je pred sprejetjem soglasja v prvi obravnavi potrebno samo še uradno sprejetje s strani Sveta, kar naj bi se zgodilo še pred koncem leta.

Po sprejetju te direktive ne bodo samo določena minimalna pravila glede kaznivih dejanj in sankcij, temveč bo tudi izboljšano preprečevanje teh kaznivih dejanj in zaščita njihovih žrtev, med drugim s sprejetjem ukrepov za preprečevanje:

  • oglaševanja in organiziranja otroškega spolnega turizma;

  • spletnih strani, ki vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo, in

  • nagovarjanja otrok za spolne namene z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (navezovanjem stikov z otroki za spolne namene – t. i. grooming).

Podrobnejše informacije so v sporočilu za javnost .

SKUPNO EVROPSKO PRODAJNO PRAVO

V Svetu je potekala prva izmenjava mnenj glede predloga Komisije o skupnem evropskem prodajnem pravu ( 15429/11 ); pripravljalna telesa so bila pozvana, naj ga takoj začnejo obravnavati. V razpravi so bila obravnavana predvsem naslednja vprašanja: pravna podlaga, raven zaščite potrošnikov in zapletenost prenosa predloga v različne nacionalne pravne sisteme.

V predlogu Komisije je predvideno, da naj bi podjetja in potrošniki iz različnih držav imeli možnost izvajati svoje dejavnosti v skladu s predpisi ene ali druge države, čeprav obstaja možnost, da obe strani z njimi ne bi bili seznanjeni. Pogodbenici bi lahko pri sklepanju čezmejnih pogodb izbrali alternativno drugo možnost, tj. pravila, veljavna za celotno EU, ki bi soobstajala z vsako od sedemindvajsetih nacionalnih zakonodaj na področju prodajnega prava.

Cilj predloga je zagotoviti svobodo sklepanja pogodb in s tem izboljšati rast in trgovino na notranjem trgu ter visoko raven zaščite potrošnikov, glede na to, da naj bi ta alternativni niz predpisov spodbujal čezmejno poslovanje.

To alternativno prodajno pravo naj bi vključevalo tudi pogodbe v zvezi s prodajo in dobavo digitalnih vsebin in z njimi neposredno povezanih storitev. Vključeval naj bi pogodbe med podjetji in potrošniki ter tiste pogodbe med podjetji, v katerih je vsaj ena pogodbenica malo ali srednje podjetje (MSP). Treba je tudi poudariti, da bi morali obe pogodbenici čezmejne pogodbe soglašati z uporabo teh alternativnih, tj. evropskih predpisov.

Ti novi predpisi naj bi vključevali predvsem vprašanja iz pogodbenega prava, ki so pomembna za celotno obdobje veljavnosti čezmejne pogodbe, med drugim tudi pravice in obveznosti pogodbenic in pravne možnosti v primeru neizpolnjevanja obveznosti, predpogodbene obveznosti obveščanja, pravico do odstopa od pogodbe in njene posledice ter razlago vsebine in učinkov pogodbe.

V skladu s predlogom Komisije bi lahko nove predpise uporabljali tudi v primeru, ko ima ena od pogodbenic sedež v državi članici, druga pa v državi, ki ni članica EU. Poleg tega naj bi države članice EU imele možnost, da splošno prodajno pravo uporabljajo tudi v domačih pogodbah.

Da bi zagotovili učinkovito in enotno uporabo, je v predlogu med prihodnjimi podpornimi ukrepi predviden razvoj evropskega vzorca pogodbenih pogojev in vzpostavitev baze podatkov o zadevnih sodnih odločbah, ki naj bi bila dostopna javnosti.

PRAVICA DO DOSTOPA DO ODVETNIKA

Svet se je seznanil z delom pri pripravi zakonodajne predloga, katerega cilj je osumljencem in obdolžencem v kazenskem postopku zagotoviti pravico do dostopa do odvetnika ter pravico do komunikacije s konzulatom in tretjo osebo, kot je na primer sorodnik ali delodajalec, v primeru prijetja. Komisija je predstavila predlog Svetu julija 2011 ( 11497/11 ).

Predsedstvo je pripravilo dokument ( 15812/11 ), v katerem je navedlo najpomembnejše točke prihodnje razprave:

  • področje uporabe direktive: nekatere države članice so zagovarjale stališče, da naj bi pravica do dostopa do odvetnika zagotavljala osumljencu ali obdolžencu pravico do dejanske pomoči odvetnika, druge pa se zavzemajo za drugačen sistem, v katerem pravica do dostopa do odvetnika ne pomeni nujno, da osumljence ali obdolžence v vseh primerih zagovarja odvetnik. V prvem primeru so za uresničevanje pravice do dostopa do odvetnika vsaj delno odgovorni javni organi (pristop zajamčenosti). To bi lahko imelo pomembne postopkovne in finančne posledice. V drugem primeru se odgovornost prenese na osumljenca ali obdolženca (pristop možnosti). Ta pristop naj bi omogočil bistveno širše področje uporabe, kar bi pomenilo, da postane pravica do dostopa do odvetnika splošno načelo tudi v zgodnji fazi kazenskega postopka, četudi se ta pravica ne bo izvajala v vsakem primeru;

  • treba bi bilo navesti razmere, v katerih je zagotovljena pravica do dostopa do odvetnika: to je v veliki meri povezano z vprašanjem področja uporabe. Kot kaže, obstaja široko soglasje o tem, da bi bilo treba odobriti to pravico vsaj tistim osumljencem in obdolžencem, proti katerim potekajo sodni postopki v kazenskih zadevah, in proti tistim, ki so bili pridržani. O vseh ostalih okoliščinah bi bilo treba še razpravljati; to velja za primere, ko je določena oseba pozvana na prostovoljno zaslišanje na policijski postaji, ko jo preiskovalni organi ustavijo in zaslišijo "na ulici" ali v primeru "procesnih dejanj ali dejanj zbiranja dokazov";

  • vprašanje pravnih možnosti: Komisija predlaga, da izjav ali dokazov, pridobljenih ob kršitvi pravice do dostopa do odvetnika, ne bi smeli uporabljati v nobeni fazi postopka proti zadevni osebi; hkrati tudi predlaga uporabo diskrecijske pravice v primerih, če uporaba takšnih dokazov ne bi vplivala na pravice do obrambe. Večina držav članic tega ne more sprejeti in so jasno povedale, da sodnikom ne bi smeli dajati nikakršnih navodil. Zagovarjajo stališče, da bi moralo takšne izjave presojati kazensko sodišče, ki je pristojno za obravnavo zadeve.

Podrobnejše informacije so v informativnem dopisu .

NOTRANJE INFORMACIJE IN TRŽNE MANIPULACIJE

Svet se je seznanil s predlogom direktive o kazenskih sankcijah za trgovanje z notranjimi informacijami in tržnih manipulacijah ( 16000/11 ), ki ga je Komisija predstavila 21. oktobra 2011 hkrati z uredbo o notranjih informacijah in tržnih manipulacijah, ki so skupaj obravnavane kot zlorabe trga ( 16010/11 ).

Osnutek direktive, v katerem so določena minimalna pravila glede kazenskih sankcij za hude zlorabe trga, zlasti posredovanja notranjih informacij in tržne manipulacije, naj bi dopolnjeval uredbo in hkrati obvezoval države članice, da bodo zagotovile kaznivost takšnih načinov poslovnega ravnanja.

S predlaganimi predpisi naj bi se po vsej EU za kaznivo dejanje štelo tudi napeljevanje k storitvi katerega koli kaznivega dejanja iz te direktive, ter pomoč in podpora pri tem, pa tudi poskus storitve takšnega dejanja. V osnutku direktive je tudi predlagano, da bi morale biti za kazniva dejanja odgovorne ne samo fizične ampak tudi pravne osebe.

MEŠANI ODBOR

Mešani odbor (EU ter Norveška, Islandija, Lihtenštajn in Švica) je ob robu seje Sveta razpravljal o naslednjih zadevah:

VIS

Odbor je bil seznanjen z začetkom uporabe vizumskega informacijskega sistema (VIS). Konzulati držav članic v prvi regiji uvedbe VIS (Severna Afrika) so ga začeli uporabljati 11. oktobra 2011. Njegova uporaba za namene nadzora na mejnih prehodih na zunanjih mejah je obvezna najpozneje v dvajsetih dneh po tem datumu.

V prvih desetih dneh operacije (od 11. oktobra do 20. oktobra 2011) je bilo v okviru tega sistema obravnavanih več kot 40 000 prošenj za vizume.

Začetek delovanja VIS spremlja informativna kampanja, ki sta jo pripravili Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje v sodelovanju z državami članicami.

SIS II

Odbor je razpravljal tudi o trenutnem stanju izvajanja schengenskega informacijskega sistema II (SIS II). V splošnem časovnem načrtu, ki ga je Komisija predstavila na oktobrski seji Sveta leta 2010, je določeno, da naj bi SIS II začel delovati najpozneje v prvem četrtletju 2013.

Obmejni promet na območju Kaliningrada

Odbor si je prizadeval doseči soglasje o splošnem pristopu glede predlogov za spremembo pravil EU o obmejnem prometu na območju Kaliningrada ( 13344/11 ), ki so opisane v zadevni točki.

Pametne meje

Odbor je razpravljal o zadnjem sporočilu Komisije o pametnih mejah ( 16049/11 ). Pristojna telesa Sveta naj sporočilo dodatno preučijo. Komisija je napovedala, da bo v prvem polletju 2012 morda predložila zakonodajne akte o glavnih elementih sporočila, tj. vstopno/izstopnem sistemu EU in programu za registriranje potnikov.

Delegacije so razpravljale predvsem o štirih vprašanjih: ali naj se oba sistema upravljata centralno ali ne; kako shranjevati podatke; ali bi morala sistema poleg alfanumeričnih podatkov vključevati tudi biometrične podatke in na kateri stopnji bi jih bilo treba vključiti; kakšni naj bi bili stroški za vzpostavitev in delovanje sistemov.

Vstopno/izstopni sistem naj bi EU zagotavljal natančne podatke o številu ljudi, ki potujejo v schengensko območje in iz njega na vseh koncih njenih zunanjih meja ter o t. i. "overstayers" – državljanih tretjih držav, ki ostanejo v schengenskem območju dlje, kot jim to dovoljuje vizum. Na podlagi sistema bi lahko na osnovi evidenc ocenili tudi ukrepe liberalizacije vizumskega režima, sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov in načrte katerih koli takšnih pobud v prihodnosti. V povezavi z vizumskim informacijskim sistemom (VIS) bi tako izboljšali učinkovitost prizadevanj EU v boju proti nezakonitim migracijam in povečali število uspešnih vrnitev. Za sistem bi lahko uporabili isto tehnično platformo kot za schengenski informacijski sistem (SIS II) in VIS.

Program za registriranje potnikov je posebna ureditev za "dobroverne" potnike, ki niso iz EU in bi lahko dobili status registriranega potnika. Ta status bi lahko pridobili prostovoljno po predhodnem preverjanju, ki se opravi na podlagi skupnih meril na konzulatih ali v bodočih skupnih središčih za vlaganje prošenj za vizume. "Dobroverni" potniki in državljani EU z elektronskimi potnimi listi bi lahko opravili avtomatizirano mejno kontrolo prek avtomatskih vrat, ki berejo biometrične podatke, vsebovane v potnih listinah ali shranjene v zbirki podatkov, in jih primerjajo z biometričnimi podatki potnika. Tako bi lahko omogočili, da vsako leto 4 do 5 milijonov potnikov hitreje prestopi meje 1 . Po izkušnjah nekaterih držav članic bi lahko povprečen čas prestopanja meje skrajšali s sedanje ene minute do dveh minut na manj kot 30 sekund.

Svet je že večkrat izrazil, da spodbuja uvedbo takšnih ukrepov, med drugim tudi v sklepih o upravljanju zunanjih meja držav članic Evropske unije, sprejetih junija 2008 ( 9873/08 ), in sklepih o 29 ukrepih za boljšo zaščito na zunanjih mejah in preprečevanje nezakonitega priseljevanja, sprejetih februarja 2010 ( 6435/3/10 ).

RAZNO

Delegacije so pod to točko obravnavale štiri poročila:

Prvo je zadevalo mobilne kriminalne združbe. Svet je decembra 2010 sprejel sklepe o preprečevanju kaznivih dejanj, ki jih storijo mobilne kriminalne združbe ( 15875/10 ). Ta problem je ponovno obravnaval junija 2010 v sklepih o določitvi prednostnih nalog EU v boju proti organiziranemu kriminalu za obdobje med letoma 2011 in 2013 ( 11050/11 ).

Drugo poročilo je zadevalo možno uvedbo obveznosti s strani Rusije, da ima letalsko osebje iz več držav članic EU vizume, kadar letijo na rusko ozemlje. To vprašanje naj bi rešili v okviru pogajanj o spremembah veljavnega sporazuma med EU in Rusijo o poenostavitvah vizumskih postopkov.

S tretjim poročilom je bil Svet obveščen o dosežkih ministrskega foruma EU-Zahodni Balkan, ki je potekal 3. in 4. oktobra 2011 v Ohridu, in o ministrskem srečanju Stalnega partnerskega sveta EU-Rusija, ki je bilo 10. in 11. oktobra 2011 v Varšavi.

Lihtenštajn je na koncu spregovoril o sklepu Sveta o polni uporabi schengenskega pravnega reda v tej državi, ki še ni bil sprejet.

DRUGE ODOBRENE TOČKE

PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE

"Švedski okvirni sklep" – sklepi

Sprejetje sklepov

Svet je sprejel sklepe ( 15277/11 ) o izvajanju Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ 1 o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije (t. i. "švedski okvirni sklep").

Namen tega zakonodajnega akta je okrepiti uspešno preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminala z ustreznim odzivanjem na grožnje, ki jih predstavljajo kriminalci, ki delujejo na območju brez notranjih meja.

Poročilo

Svet je odobril poročilo o usklajenosti ukrepov držav članic z določbami "švedskega okvirnega sklepa" ( 15278/11 ). Komisija je bila zaprošena, da Svetu predstavi to poročilo še pred 19. decembrom 2011.

Do 31. decembra 2010 sta skoraj dve tretjini držav članic v skladu z zadevnim sklepom prenesli okvirni sklep v svojo zakonodajo. Tiste države članice, ki tega niso storile v predvidenem roku, so kot glavni razlog navedle, da njihovi parlamentarni postopki še niso zaključeni.

Avtomatizirana izmenjava podatkov – Latvija

Svet je sprejel sklep o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK v Latviji ( 14526/11 ). Z ocenjevalnim postopkom na podlagi Sklepa Sveta 2008/616/PNZ (UL L 210, 6.8.2008) je bilo ugotovljeno, da je Latvija dosledno izvajala splošne določbe o varstvu podatkov, zato je lahko od dne začetka veljavnosti sklepa začela prejemati in pošiljati osebne podatke za namen preprečevanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Partnerstvo za mobilnost med EU in Armenijo – izjava

Svet se je seznanil s skupno izjavo o partnerstvu za mobilnost med Evropsko unijo in Armenijo ( 14963/11 ADD 1). Namen partnerstva za mobilnost je olajšati gibanje oseb med Armenijo in EU, obenem pa si prizadevati za boljše upravljanje migracijskih tokov v okviru izvajanja globalnega pristopa k migracijam.

Partnerstva za mobilnost so bila do sedaj podpisana z Zelenortskimi otoki, Moldavijo in Gruzijo.

Glej tudi: sporočilo Komisije o krožni migraciji in partnerstvih za mobilnost ( 9776/07 ).

Šestdeseta obletnica Konvencije o beguncih – izjava

Svet je potrdil izjavo Evropske unije ( 15358/11 ) za zasedanje vseh držav članic Združenih narodov na ministrski ravni, ki bo 7. in 8. decembra 2011 v Ženevi. S to izjavo bo obeležena 60. obletnica Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951.

Poročilo Eurojusta

Svet se je seznanil s poročilom o dejavnostih Skupnega nadzornega organa Eurojusta za leto 2010 ( 15603/11 ) in ga v skladu s sklepom Sveta o ustanovitvi Eurojusta 1 posredoval Evropskemu parlamentu v vednost.

Mreža zakonodajnega sodelovanja

Svet je sprejel poročilo o uporabi resolucije o vzpostavitvi mreže zakonodajnega sodelovanja med ministrstvi za pravosodje Evropske unije ( 15729/11 , http://legicoop.eu) . Cilj te mreže je spodbujati boljše razumevanje zakonov drugih držav članic ter tako krepiti medsebojno zaupanje in podpirati uporabo načela vzajemnega priznavanja.

Resolucija je bila sprejeta 28. novembra 2008 2 in določa, da Svet najpozneje tri leta po njenem sprejetju preveri, kako se uporablja.

Evropsko izobraževanje v pravosodju – sklepi

Svet je na podlagi nedavnega sporočila Komisije z naslovom Nova razsežnost evropskega izobraževanja v pravosodju (HREF="http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/11/st14/st14196.en11.pdf" MACROBUTTON HtmlResAnchor 14196/11) sprejel sklepe o evropskem izobraževanju v pravosodju ( 15690/11 ).

Izobraževanje v pravosodju o vprašanjih čezmejne in evropske narave je bistveno, saj krepi zaupanje med državami članicami, pravosodnimi delavci in državljani. Cilj EU je, , da bi do leta 2020 v dejavnostih evropskega izobraževanja v pravosodju sodelovala polovica pravosodnih delavcev v EU.

GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE

Čezmejni prevoz eurogotovine*

Svet je sprejel uredbo za poenostavitev profesionalnega čezmejnega prevoza eurogotovine po cesti med državami članicami euroobmočja, potem ko je bilo z Evropskim parlamentom doseženo soglasje v prvi obravnavi ( 18/11 + 15366/11 ADD 1).

Nova uredba določa pogoje za zagotovitev varne transakcije, zaščite varnostnega osebja, sodelujočega v prevozu gotovine, in javnosti ter prosti pretok valute. To vključuje tudi zavezo družb, ki želijo eurogotovino prepeljati čez mejo po cesti, da pri pristojnem organu v državi članici izvora vložijo prošnjo za dovoljenje za čezmejni prevoz gotovine.

PRORAČUN

Spravni postopek za proračun EU za leto 2012

Svet je potrdil, da ni mogel sprejeti vseh sprememb proračuna EU za leto 2012, ki jih je predlagal Evropski parlament. To pomeni, da začne 1. novembra 2011 teči tritedensko obdobje spravnega postopka, s katerim naj bi skušali uskladiti stališča Evropskega parlamenta in Sveta.

Podrobnosti so v dokumentu 16017/11 .

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

Svet je odobril predlog spremembe Evropskega parlamenta o zavrnitvi spremembe kadrovskega načrta Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v letu 2011, ki jo je predlagala Komisija v predhodnem predlogu spremembe proračuna št. 5 za leto 2011 1 .

ZUNANJE ZADEVE

Omejevalni ukrepi – Burma/Mjanmar

Svet je spremenil Uredbo (ES) št. 194/2008 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Burmo/Mjanmarom. Spremembe uvajajo politične odločitve, ki jih je sprejel Svet za zunanje zadeve 12. aprila 2011. Podrobnejše informacije so v sporočilu za javnost  8741/11 .

Omejevalni ukrepi – Republika Gvineja

Svet je podaljšal omejevalne ukrepe proti Republiki Gvineji do 27. oktobra 2012.

Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo

Svet je razveljavil omejevalne ukrepe (sklepa 2010/603/SZVP in 2010/145/SZVP) v podporo učinkovitemu izvajanju mandata Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ). Ko je bil zadnji obtoženec MKSJ, ki je še bil na prostosti, Goran Hadžić, 22. julija 2011 premeščen v pripor MKSJ, je Svet ukrepe razveljavil.

Odnosi z Uzbekistanom

Svet je sprejel stališče Evropske unije za 10. sejo Sveta za sodelovanje med EU in Uzbekistanom, ki bo 14. novembra 2011 v Bruslju.

SPLOŠNE ZADEVE

Upravljanje Evropskega urada za boj proti goljufijam

Svet je sprejel sklepe o posebnem poročilu št. 2/2011 "Nadaljnje ukrepanje po Posebnem poročilu št. 1/2005 o upravljanju Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)" iz dokumenta 15274/11 . V sklepih je izrazil zadovoljstvo nad ukrepi, ki jih je Olaf sprejel za večjo učinkovitost svojih operacij, obenem pa obžalovanje nad dejstvom, da je njihovo povprečno trajanje še vedno predolgo. To je posledica slabega napredka pri izboljšanju načrtovanja in nadziranja preiskav. Olaf je bil v sklepih pozvan, naj pospeši prizadevanja za izboljšanje svojega načrtovanja ter optimizacijo lastnih virov in orodij.

SKUPNA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA

Vaja kriznega upravljanja EU za leto 2011

Svet je odobril nov datum za vajo kriznega upravljanja EU za leto 2011, ki je zdaj načrtovana za termin od 18. novembra do 6. decembra 2011.

TRGOVINSKA POLITIKA

Nadzor blaga z dvojno rabo: nova splošna izvozna dovoljenja EU*

Svet je sprejel uredbo o uvedbi novih splošnih izvoznih dovoljenj v okviru režima EU za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo ( 38/11 in 15364/11 ADD1).

Nova uredba spreminja in nadomešča Uredbo (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo, v skladu s katero mora biti blago z dvojno rabo, kadar se izvaža iz EU ali je v tranzitu skozi EU, nadzorovano 1 . Ta nadzor je namenjen zlasti preprečevanju širjenja orožja za množično uničenje. Izpolnjuje cilje iz resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004).

Namen novih pravil je doseči enotno in dosledno uporabo nadzora v vsej Uniji, da se izvoznikom EU zagotovijo enaki konkurenčni pogoji. Z njimi naj bi tudi uskladili področje uporabe splošnih izvoznih dovoljenj in pogoje za njihovo uporabo ter zagotovili učinkovitost varnostnega nadzora.

Uredba je bila sprejeta, potem ko je bilo z Evropskim parlamentom, ki je glasoval 27. septembra 2011 ( 14777/11 ), doseženo soglasje v prvi obravnavi,

Prilagoditve trgovinskih sporazumov z Avstralijo, Novo Zelandijo in Argentino

Svet je sprejel tri sklepe o sklenitvi sporazumov med EU na eni strani ter Avstralijo, Novo Zelandijo in Argentino na drugi strani glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji ( 6603/11 + 6536/11 + 6609/11 ).

Sporazum o prosti trgovini – EU in Južna Koreja

Svet je sprejel stališče EU, ki ga bo zastopala Evropska unija v okviru Odbora za trgovino, ustanovljenega s Sporazumom o prosti trgovini med Evropsko unijo in Južno Korejo, glede poslovnika tega odbora in oblikovanja seznama 15 arbitrov ( 14893/11 ).

OKOLJE

Pošiljke odpadkov

Svet je sklenil, da ne bo nasprotoval sprejetju uredbe Komisije o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1013/2006 1 o pošiljkah odpadkov zaradi vključitve nekaterih neuvrščenih odpadkov v Prilogo IIIB k Uredbi ( 14391/11 ).

Uredba 1013/2006 določa postopke in ureditev kontrole pošiljanja odpadkov, odvisno od porekla, cilja in poti pošiljke, vrste poslanih odpadkov in vrste obdelave, ki se uporablja za odpadke na njihovem cilju.

Za uredbo Komisije velja tako imenovani regulativni postopek s pregledom. Ker je Svet dal soglasje, lahko Komisija zdaj sprejme uredbo, če temu ne bo nasprotoval Evropski parlament.

1 :

Ob predpostavki, da bi vsaj 20 % vseh oseb, ki jim je bil izdan vizum za večkratni vstop – letno približno 10 milijonov –, zaprosilo za status registriranega potnika in da bi zanj zaprosilo tudi enako število oseb, ki ne potrebujejo vizuma.

1 :

UL L 386, 29.12.2006.

1 :

UL L 63, 6.3.2002.

2 :

UL C 326, 20.12.2008.

1 :

Delegacija UK je glasovala proti.

1 :

UL L 134, 29.5.2009, str. 1.

Blago z dvojno rabo je blago, vključno s programsko opremo in tehnologijo, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene.

1 :

UL L 190, 12.7.2006.


Side Bar