Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

2982. zasedanje Sveta Konkurenčnost (notranji trg, industrija in raziskave) Bruselj, 3. december 2009

Conseil de l'Europe - PRES/09/365   03/12/2009

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES IT SV PT EL LT LV PL SK BG RO



SVET
EVROPSKE UNIJE

SL

17076/09 (Presse 365)

(OR. en)

SPOROČILO ZA JAVNOST

2982. zasedanje Sveta

Konkurenčnost (notranji trg, industrija in raziskave)

Bruselj, 3. december 2009

Predsednik Tobias KRANTZ
minister za visoko šolstvo in raziskave
Nyamco SABUNI
ministrica za varstvo potrošnikov
Maud OLOFSSON
podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo in energijo
Ewa BJÖRLING
ministrica za trgovino Švedske

Glavni rezultati Sveta

Svet je sprejel sklepe o izboljšanem patentnem sistemu za Evropo in dosegel dogovor o prihodnji uredbi o patentu Evropske unije (prej patent Skupnosti).

Da bi prispeval k prihodnji strategiji EU za trajnostna delovna mesta in rast , je sprejel sklepe o načinih doseganja konkurenčnega, inovativnega in ekološko učinkovitega gospodarstva, o prednostnih nalogah na področju notranjega trga in načrtu za boljšo zakonodajo.

Na področju raziskav je Svet sprejel sklepe o:

- smernicah glede prihodnjih prednostnih nalog za evropske raziskave in inovacije, ki temeljijo na raziskavah, v lizbonski strategiji po letu 2010;

- prihodnosti raziskav, inovacij in infrastrukture na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij , ter

- skupnem načrtovanju programov za raziskave v Evropi, med drugim tudi o začetku pobude glede pilotnih raziskav za zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni , zlasti Alzheimerjeve bolezni.

Poleg tega je Svet sprejel resolucijo o okrepitvi upravljanja evropskega raziskovalnega prostora .

VSEBINA 1

UDELEŽENCI

TOČKE RAZPRAVE

SMERNICE GLEDE PRIHODNJIH PREDNOSTNIH NALOG ZA EVROPSKE RAZISKAVE IN INOVACIJE, KI TEMELJIJO NA RAZISKAVAH – sklepi Sveta

Okrepljeno upravljanje evropskega raziskovalnega prostoraresolucija Sveta

prihodnost raziskav, inovacij in infrastrukture na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij – sklepi Sveta

Skupno naČrtovanje programov za raziskave v Evropi sklepi Sveta

DIREKTIVA O PRAVICAH POTROŠNIKOV

IZBOLJŠANI PATENTNI SISTEM ZA EVROPO – sklepi Sveta

Na poti h konkurenČni, inovativni in ekološko uČinkoviti Evropi sklepi Sveta

Boljša zakonodaja – sklepi Sveta

Evropska zasebna družba

PREDNOSTNE NALOGE NA PODROČJU NOTRANJEGA TRGA – sklepi Sveta

RAZNO

DRUGE ODOBRENE TOČKE

NOTRANJI TRG

  • Pragovi za oddajo naročil – javna naročila

SPLOŠNE ZADEVE

  • Izvajanje Lizbonske pogodbe – imenovanja

KMETIJSTVO

  • Homologacija kmetijskih ali gozdarskih traktorjev – regulativni postopek s pregledom

UDELEŽENCI

Vlade držav članic in Evropsko komisijo so zastopali:

Belgija:

Vincent VAN QUICKENBORNE minister za podjetništvo in poenostavitev

Benoit CEREXHE minister regionalne vlade Bruselj – glavno mesto, pristojen za zaposlovanje, gospodarstvo, znanstveno raziskovanje, protipožarno zaščito in nujno medicinsko pomoč

Kris PEETERS predsednik flamske vlade in flamski minister za institucionalne reforme, administrativne zadeve, zunanjo politiko, medije, turizem, pristanišča, kmetijstvo, morsko ribištvo in podeželje

Bolgarija:

Evgeny ANGELOV namestnik ministra za gospodarstvo, energetiko in turizem

Češka:

Miroslava KOPICOVÁ ministrica za šolstvo, mladino in šport

Martin TLAPA namestnik ministra za industrijo in trgovino

Danska:

Lene ESPERSEN ministrica za gospodarske zadeve, trgovino in industrijo

Uffe Toudal PEDERSEN državni sekretar na Ministrstvu za znanost, tehnologijo in inovacije

Nemčija:

Rainer BRÜDERLE zvezni minister za gospodarstvo in tehnologijo

Sabine LEUTHEUSSER-SCHNARRENBERGER zvezna ministrica za pravosodje

Thomas RACHEL parlamentarni državni sekretar pri zvezni ministrici za šolstvo in raziskave

Estonija:

Tõnis LUKAS minister za šolstvo in znanost

Juhan PARTS minister za gospodarstvo in komunikacije

Irska:

Mary COUGHLAN podpredsednica vlade (tánaiste) in ministrica za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje

Grčija:

Stavros ARNAOUTAKIS državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, konkurenčnost in pomorski promet

Španija:

Cristina GARMENDIA MENDIZÁBAL ministrica za znanost in inovacije

Miguel SEBASTIÁN GASCÓN minister za industrijo, turizem in trgovino

Francija:

Pierre LELLOUCHE državni sekretar, pristojen za evropske zadeve pri ministrstvu za zunanje in evropske zadeve

Italija:

Andrea RONCHI minister brez listnice, pristojen za evropske politike

Ciper:

Costas IACOVOU direktor načrtovanja na uradu za načrtovanje

Efstathios CHAMBOULLAS generalni direktor na Ministrstvu za trgovino

Latvija:

Artis KAMPARS minister za gospodarstvo

Tatjana KOĶE ministrica za šolstvo in znanost

Litva:

Rimantas ŽYLIUS namestnik ministra za gospodarstvo

Luksemburg:

Jeannot KRECKÉ minister za gospodarstvo in zunanjo trgovino

Madžarska:

Judit LÉVAYNÉ FAZEKAS državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje in policijo

Zoltán MESTER državni sekretar na Ministrstvu za nacionalni razvoj in gospodarstvo

Malta:

Jason AZZOPARDI parlamentarni sekretar za prihodke in javno lastnino na Ministrstvu za finance, gospodarstvo in naložbe

Nizozemska:

Maria van der HOEVEN ministrica za gospodarstvo

Ronald PLASTERK minister za šolstvo, kulturo in znanost

Avstrija:

Johannes HAHN zvezni minister za znanost in raziskave

Reinhold MITTERLEHNER zvezni minister za gospodarstvo, družino in mladino

Poljska:

Igor DZIALUK namestnik državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje

Marcin KOROLEC državni podsekretar na Ministrstvu za gospodarstvo

Jerzy SZWED državni podsekretar na Ministrstvu za znanost in visoko šolstvo

Portugalska:

José MARIANO GAGO minister za znanost, tehnologijo in visoko šolstvo

José VIEIRA DA SILVA minister za gospodarstvo, inovacije in razvoj

Fernando SERRASQUEIRO državni sekretar za trgovino, storitve in varstvo potrošnikov

Romunija:

Bogdan MANOIU minister za evropske zadeve

Bogdan CHIRIOIU državni sekretar

Marian ECHANESCU državni sekretar

Slovenija:

Jozsef GYÖRKÖS državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Slovaška:

Jozef HABÁNIK državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo

Peter ŽIGA državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo

Finska:

Anni SINNEMÄKI ministrica za delo

Riina NEVAMÄKI državna sekretarka za gospodarstvo

Švedska:

Maud OLOFSSON podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo in energijo

Ewa BJÖRLING ministrica za trgovino

Tobias KRANTZ minister za visoko šolstvo in raziskave

Nyamko SABUNI ministrica za integracijo in enake možnosti

Peter HONETH državni sekretar pri ministru za visoko šolstvo in raziskave

Jöran HÄGGLUND državni sekretar pri ministrici za gospodarstvo in energijo

Gunnar WIESLANDER državni sekretar pri ministrici za trgovino

Združeno kraljestvo:

Kevin BRENNAN državni sekretar za nadaljnje izobraževanje, znanje, vajeništvo in varstvo potrošnikov

David LAMMY državni sekretar za visoko šolstvo in intelektualno lastnino

Ian LUCAS parlamentarni državni podsekretar za podjetništvo in regulativno reformo

Komisija:

Günter VERHEUGEN podpredsednik

Janez POTOČNIK član

Neelie KROES članica

Meglena KUNEVA članica

TOČKE RAZPRAVE

SMERNICE GLEDE PRIHODNJIH PREDNOSTNIH NALOG ZA EVROPSKE RAZISKAVE IN INOVACIJE, KI TEMELJIJO NA RAZISKAVAH – sklepi Sveta

Svet je imel javno orientacijsko razpravo o prihodnjih prednostnih nalogah za raziskave, ki bi prispevale k lizbonski strategiji za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest po letu 2010.

Razprava se je osredotočila na tri glavne teme, in sicer na cilje strategije po letu 2010, potrebo po zagotavljanju boljše interakcije med raziskavami, inovacijami, ki temeljijo na raziskavah, in izobraževanjem ter na znatno poenostavitev upravnih postopkov in pravil za financiranje raziskav.

Po razpravi je Svet sprejel sklepe iz dokumenta 17189/09 .

Okrepljeno upravljanje evropskega raziskovalnega prostora resolucija Sveta

Svet je sprejel resolucijo iz dokumenta 17159/09 .

prihodnost raziskav, inovacij in infrastrukture na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij – sklepi Sveta

Svet je sprejel sklepe iz dokumenta 17190/09 .

Skupno naČrtovanje programov za raziskave v Evropi sklepi Sveta

(a) začetek pilotne pobude skupnega načrtovanja programov za zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni, zlasti Alzheimerjeve bolezni

(b) napredek, dosežen pri skupnem načrtovanju, in nadaljnji postopki.

Svet je sprejel sklepe iz dokumenta 17226/09 .

DIREKTIVA O PRAVICAH POTROŠNIKOV

Svet je imel na javni seji orientacijsko razpravo o osnutku direktive, katere namen je izboljšati delovanje notranjega trga in ob tem zagotoviti visoko raven pravic potrošnikov v EU, in sicer z revidiranjem in dopolnitvijo štirih veljavnih direktiv 1 ter uvedbo novih pravil o dobavi in prenosu tveganja.

Izid razprave bo zagotovil smernice in trdno osnovo za nadaljnje delo v prihodnjih mesecih.

Predsedstvo je na koncu takole povzelo razpravo:

"Predstavitve so se osredotočile na pomembne izzive, tudi na:

  • položaj potrošnikov in državljanov na notranjem trgu;

  • tehnični razvoj in elektronsko poslovanje, ki že po svoji naravi ne pozna meja;

  • čezmejno razsežnost med regijami, med sosednjimi državami in na celotnem notranjem trgu ter

  • potrebo po ravnotežju med pravicami potrošnikov in obveznostmi trgovcev.

Čeprav se izhodišča držav članic včasih razlikujejo, je razvidna potreba po več skupnih pravilih, da bi tako oblikovali sodobno in jasno evropsko potrošniško politiko, s katero bi zagotovili pravno varnost.

Švedsko predsedstvo bo pri dokončnem oblikovanju revidiranega besedila osnutka direktive upoštevalo mnenja, ki so jih izrazile delegacije.

Splošno soglasje je bilo doseženo glede širokih opredelitev pogodb na daljavo in pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, da bi zagotovili, da bi bili potrošniki upravičeni do specifičnih informacij in do odstopa v več primerih, kot pa so danes.

Več delegacij je podprlo skupna pravila za pravico do odstopa, velika večina delegacij pa je predlagala, da bi imeli potrošniki pravico do odstopa od pogodb na daljavo in pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, v 14 dneh.

Pri pravilih za dobavo in blago z napako je več udeležencev izrazilo pomisleke, a obenem tudi pripravljenost za iskanje rešitev.

Veliko držav članic EU meni, da nekatera področja, kot so pogodbe o nepremičninah ali pogodbe o finančnih storitvah, ne bi smela biti zajeta v posameznih oziroma vseh delih direktive."

Predhodna pogajanja so pokazala, da je treba podrobneje določiti besedilo predloga Komisije ( 14183/08 ) , da bi bili v njem dobro razvidni osrednji elementi, kot so področje uporabe prihodnje direktive, skladnost z drugo zakonodajo Skupnosti in interakcija s splošnim pogodbenim pravom držav članic.

Predlog vključuje pravico do informacij in do odstopa od pogodbe pri nakupovanju na daljavo in zunaj poslovnih prostorov, povračila ob prenehanju pogodbe zaradi zamude pri dobavi ter pravnih sredstev zoper blago z napako. Poleg tega velja prepoved nepoštenih pogodbenih pogojev. Namen predloga je vzpostaviti posodobljena, jasna in enotnejša pravila za pravice potrošnikov, ko ti kupujejo blago in storitve, da bi tako prispevali k ustreznemu delovanju notranjega trga in zagotovili visoko stopnjo varstva potrošnikov.

Predlog, ki ga je treba sprejeti v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom, je bil predložen oktobra 2008 po pregledu pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov, ki se je začel leta 2004.

IZBOLJŠANI PATENTNI SISTEM ZA EVROPO – sklepi Sveta

Uredba o patentU EVROPSKE UNIJE

Svet je razpravljal o izboljšanem patentnem sistemu v Evropi in sprejel sklepe o glavnih značilnostih prihodnjega patentnega sistema, ki temelji na dveh osrednjih stebrih:

1. vzpostavitvi enotnega sistema na področju patentnih sporov, ki bi imel izključno pristojnost glede pravdnega postopka v zvezi s kršenjem in veljavnostjo patentov EU in evropskih patentov, sestavljala pa bi ga sodišče prve stopnje (z osrednjim oddelkom ter lokalnimi in regionalnimi oddelki) in pritožbeno sodišče;

2. oblikovanju patenta EU kot enotnega pravnega instrumenta za podeljevanje patentov, veljavnega v celotni EU. Svet se je v javni razpravi dogovoril tudi o splošnem pristopu (tj. načelnem dogovoru, preden bo Evropski parlament dal mnenje) glede osnutka uredbe o uvedbi patenta EU.

Sklepi, ki so osnova za nadaljnje delo, so navedeni v nadaljnjem besedilu:

"SVET EVROPSKE UNIJE –

1. OB OPOZARJANJU, da je izboljšanje patentnega sistema v Evropi nujen predpogoj za spodbujanje rasti s pomočjo inovacij in za pomoč evropskim podjetjem, zlasti MSP, pri njihovem soočanju z gospodarsko krizo in mednarodno konkurenco;

2. OB UPOŠTEVANJU, da je izboljšan patentni sistem bistven dejavnik notranjega trga in da bi moral temeljiti na dveh stebrih, tj. oblikovanju patenta Evropske unije (v nadaljevanju: patent EU) ter vzpostavitvi integrirane specializirane in poenotene pristojnosti za spore v zvezi s patenti in s tem izboljšanju uveljavljanja patentov in krepitvi pravne varnosti;

3. OB PRIZNAVANJU znatne količine dela, ki so ga do sedaj opravila pripravljalna telesa Sveta v zvezi s pravnimi instrumenti, potrebnimi za oblikovanje navedenih stebrov;

4. SOGLAŠA, da bi lahko bili naslednji sklepi o glavnih značilnostih Sodišča za evropske patente in patente EU (I) podlaga za splošni končni dogovor o svežnju ukrepov za izboljšan patentni sistem v Evropi, sklepi o patentu EU (II) pa bi morali biti del tega dogovora, ki bi zajemal ustanovitev Sodišča za evropske patente in patente EU (SEPPEU), vključno z ločeno uredbo o prevajalski ureditvi iz točke 36 spodaj, izboljšano partnerstvo med Evropskim patentnim uradom in glavnimi uradi za industrijsko lastnino držav članic ter, kolikor je potrebno, spremembe Evropske patentne konvencije;

5. POUDARJA, da naslednji sklepi ne vplivajo na zahtevo za mnenje Sodišča Evropske unije ali na posamezne pisne pripombe držav članic in da so odvisni od mnenja Sodišča Evropske unije;

6. SE SEZNANJA z osnutkom sporazuma o Sodišču za evropske patente in patente Skupnosti iz dokumenta 7928/09 z dne 23. marca 2009 (v nadaljevanju: osnutek sporazuma) in priznava, da se o nekaterih delih predvidenega sporazuma še posebej razpravlja;

7. POUDARJA, da bi moral biti predvideni sistem vzpostavljen ob ustreznem upoštevanju ustavnih določb držav članic in da ne posega v zahtevo po mnenju Sodišča Evropske unije ter da bi ustanovitev SEPPEU temeljila na sporazumu, ki bi ga morale države članice ratificirati ob polnem upoštevanju svojih ustavnih določb;

8. SOGLAŠA, da bi bilo treba odločitev glede sedeža SEPPEU sprejeti v okviru splošnega končnega dogovora iz točke 4 zgoraj in da mora biti v skladu z ustreznim pravnim redom EU;

9. PRIZNAVA, da imajo nekatere države članice bistvene pravne pomisleke glede ustanovitve SEPPEU in njegove predvidene splošne strukture; ti pomisleki so izraženi v teh sklepih in bi jih bilo treba ponovno preučiti ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije;

I. GLAVNE ZNAČILNOSTI SODIŠČA ZA EVROPSKE PATENTE IN PATENTE EU

SODIŠČE ZA EVROPSKE PATENTE IN PATENTE EU

10. SEPPEU bi moral imeti izključno pristojnost glede pravdnega postopka v zvezi s kršenjem in veljavnostjo patentov EU in evropskih patentov.

11. Kot je navedeno v osnutku sporazuma, naj bi SEPPEU obsegal sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče in sodno pisarno. Sodišče prve stopnje naj bi obsegalo osrednji oddelek ter lokalne in regionalne oddelke.

12. Sodišče Evropske unije zagotovi načelo primarnosti prava EU in njegovo enotno razlago.

SESTAVA SENATOV

13. Za pridobitev zaupanja uporabnikov patentnega sistema ter za zagotovitev visoke kakovosti in učinkovitosti dela SEPPEU je bistveno, da bi bila sestava senatov takšna, da bi omogočala kar najboljšo uporabo izkušenj sodnikov in strokovnjakov na nacionalni ravni na področju patentnih sporov, in to z združevanjem virov. Izkušnje se lahko pridobijo tudi s teoretičnim in praktičnim usposabljanjem, ki se omogoči za izboljšanje in povečanje razpoložljivega strokovnega znanja o patentnih sporih in zagotovi široka geografska porazdelitev specifičnega znanja in izkušenj na tem področju.

14. Vsi senati lokalnih in regionalnih oddelkov ter osrednji oddelek sodišča prve stopnje naj bi zagotavljali enako visoko kakovost dela in enako visoko raven pravne in tehnične usposobljenosti.

15. Oddelki v državi pogodbenici, v kateri je bilo v obdobju treh zaporednih let začetih manj kot 50 zadev na leto, bi se morali pridružiti regionalnemu oddelku s kritično maso najmanj 50 zadev na leto ali zasedati v sestavi, v kateri bi bil eden od pravno usposobljenih sodnikov državljan zadevne pogodbenice, dva izmed pravno usposobljenih sodnikov, ki nista državljana zadevne pogodbenice, pa bi prihajala iz skupine sodnikov, ki naj bi se dodelili oddelkom, odvisno od posameznega primera.

16. Oddelki v pogodbenici, v kateri je bilo v obdobju treh zaporednih let začetih več kot petdeset zadev na koledarsko leto, bi morali biti sestavljeni tako, da bi bila dva pravno usposobljena sodnika državljana pogodbenice. Tretji pravno usposobljeni sodnik, ki bi imel državljanstvo druge države, bi bil dodeljen iz skupine sodnikov. Pravno usposobljeni sodniki bi morali biti dodeljeni iz skupine sodnikov za daljše obdobje, kadar je to potrebno za učinkovito delovanje oddelkov z visoko delovno obremenitvijo.

17. V vse senate lokalnih in regionalnih oddelkov naj bi bil vključen dodaten tehnični sodnik v primeru nasprotne tožbe za razveljavitev ali, v primeru tožbe zaradi kršitve, kadar to zahteva ena od strank. Vsi senati osrednjega oddelka naj bi zasedali v sestavi dveh pravno usposobljenih sodnikov in enega tehnično usposobljenega sodnika. Tehnično usposobljeni sodnik bi moral biti usposobljen na področju zadevne tehnologije in biti dodeljen senatu iz skupine sodnikov, odvisno od posameznega primera. Pod določenimi pogoji, ki se opredelijo v poslovniku in v skladu z dogovorom strank, zadeve na prvi stopnji lahko obravnava en sam pravno usposobljeni sodnik.

18. Dodelitev sodnikov bi morala temeljiti na njihovem pravnem ali tehničnem strokovnem znanju, znanju jezikov in ustreznih izkušnjah.

19. Določbe v zvezi s sestavo senatov in dodelitvijo sodnikov bi morale zagotavljati, da bi bilo SEPPEU neodvisno in nepristransko sodišče v smislu člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

PRISTOJNOST V ZVEZI S TOŽBAMI IN NASPROTNIMI TOŽBAMI ZA PREKLIC

20. Za zagotovitev, da lokalni in regionalni oddelki delujejo hitro in zelo učinkovito, je pomembno, da so oddelki do neke mere prožni pri odločitvah, kako ravnati z nasprotnimi tožbami za preklic.

(a) Neposredne tožbe za preklic patentov mora obravnavati osrednji oddelek.

(b) Nasprotno tožbo za preklic lahko v primeru tožbe zaradi kršitve obravnava lokalni ali regionalni oddelek. Zadevni lokalni ali regionalni oddelek lahko:

(i) obravnava nasprotno tožbo za preklic ali

(ii) nasprotno tožbo posreduje osrednjemu oddelku ter obravnava tožbo zaradi kršitve ali zadrži postopek ali

(iii) v dogovoru s strankami celotno zadevo preda v odločitev osrednjemu oddelku.

JEZIKI POSTOPKA

21. V osnutku sporazuma, statutu in poslovniku bi morale biti določene ureditve, ki bi zagotovile pravičnost in predvidljivost jezikovne ureditve za stranke. Poleg tega bi moral vsak oddelek SEPPEU zagotoviti zmogljivosti za prevajanje in tolmačenje pri ustnem postopku, da bi se zadevnim strankam pomagalo, kolikor se zdi ustrezno, zlasti kadar je ena od strank MSP ali zasebnik.

22. Jezik postopka lokalnih ali regionalnih oddelkov bi moral(i) biti običajno jezik(i) pogodbenic(e), v katerih imajo ti oddelki sedež. Vendar pa lahko države pogodbenice določijo enega ali več uradnih jezikov Evropskega patentnega urada za jezik postopkov pred njihovim lokalnim ali regionalnim oddelkom. Jezik postopka osrednjega oddelka bi moral biti jezik patenta. Jezik postopka pred pritožbenim sodiščem bi moral biti jezik postopka na prvi stopnji.

23. Vse naknadne odločitve, ki bi kakor koli vplivale na ureditve v zvezi z jezikom postopka v okviru sporazuma o SEPPEU, bi morale biti sprejete soglasno.

PREHODNO OBDOBJE

24. Prehodno obdobje ne bi smelo trajati dlje kot pet let po začetku veljavnosti sporazuma o SEPPEU.

25. V prehodnem obdobju se še vedno lahko začnejo postopki zaradi kršitve ali razveljavitve evropskega patenta pred nacionalnimi sodišči ali drugimi pristojnimi organi države pogodbenice, ki imajo pristojnost v skladu z nacionalnim pravom. Prehodna ureditev naj bi še vedno veljala za postopke, ki tečejo pred sodiščem ob koncu prehodnega obdobja.

26. Imetniki evropskih patentov ali prijav patentov, ki so bili odobreni ali so zanje zaprosili pred začetkom veljavnosti sporazuma o SEPPEU, bi morali imeti možnost izvzetja iz izključne sodne pristojnosti SEPPEU, če je o izvzetju obveščena sodna pisarna najpozneje en mesec pred iztekom prehodnega obdobja, razen če se je postopek pred sodiščem že začel.

KLAVZULA O REVIZIJI V ZVEZI S SESTAVO SENATOV IN NASPROTNO TOŽBO ZA PREKLIC

27. Komisija bi morala natančno spremljati delovanje, učinkovitost in posledice določb o sestavi senatov sodišča prve stopnje ter sodni pristojnosti v zvezi s tožbami in nasprotnimi tožbami za preklic, glej točke 15, 16 in 20. Šest let po začetku veljavnosti sporazuma o SEPPEU ali po tem, ko SEPPEU sprejme odločbe o zadostnem številu postopkov zaradi kršitev patenta (približno 2000) – odvisno od tega, kaj se zgodi pozneje – in po potrebi tudi še redno po tem, Komisija na podlagi izčrpnega posvetovanja z uporabniki in mnenja SEPPEU pripravi poročilo s priporočili glede nadaljnje veljavnosti, prenehanja ali spremembe ustreznih določb, o katerih naj odloči mešani odbor.

28. Komisija naj predvsem preuči alternativne rešitve za krepitev večnacionalne sestave senatov lokalnih in regionalnih oddelkov, ki bi nasprotno tožbo za preklic ali, če se s tem strinjata obe strani, celotno zadevo vrnili osrednjemu oddelku.

NAČELA FINANCIRANJA SEPPEU

29. SEPPEU naj bi se financiral iz lastnih finančnih prihodkov, tj. iz sodnih taks, ter vsaj v prehodnem obdobju iz točke 24, če bi bilo potrebno, iz prispevkov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in držav pogodbenic, ki niso države članice.

30. Država pogodbenica, ki vzpostavi lokalni oddelek, bi morala zagotoviti tudi zmogljivosti zanj.

31. Znesek sodnih taks bi moral določiti mešani odbor na predlog Komisije, ki bi moral vsebovati tudi njeno oceno pričakovanih stroškov SEPPEU. Sodne takse bi bilo treba določiti tako, da se zagotovi primerno ravnotežje med načelom poštenega dostopa do sodišča, predvsem za MSP in mikropodjetja, in ustreznim prispevkom strani k stroškom SEPPEU, ob upoštevanju gospodarske koristi, ki jo imajo zadevne strani, ter cilja, da se sodišče financira iz lastnih sredstev, ki so uravnotežena. Za MSP in mikropodjetja bi se lahko preučili tudi usmerjeni podporni ukrepi.

32. SEPPEU bi moral biti organiziran na najbolj uspešen in stroškovno učinkovit način ter zagotavljati pravičen dostop do sodišča, ob upoštevanju potreb MSP in mikropodjetij. Stroške in financiranje SEPPEU bi moral redno nadzorovati mešani odbor;

33. Stroške in financiranje SEPPEU bi moral redno nadzorovati mešani odbor; prav tako bi bilo treba redno pregledovati znesek sodnih taks v smislu točke 31.

34. Mešani odbor bi moral ob koncu prehodnega obdobja na podlagi poročila Komisije o stroških in financiranju SEPPEU preučiti sprejetje ukrepov za dosego cilja samofinanciranja.

PRISTOP

35. Na začetku bi moral biti pristop držav pogodbenic Evropske patentne konvencije, ki niso države članice EU, odprt za vse pogodbenice evropskega sporazuma o prosti trgovini. Mešani odbor bi lahko po prehodnem obdobju soglasno sklenil, da države pogodbenice Evropske patentne konvencije pozove k pristopu pod pogojem, da te v celoti uveljavijo vse ustrezne določbe prava EU ter vzpostavijo učinkovite strukture za zaščito patentnih pravic.

II. PATENT EU

DOGOVORI O PREVAJANJU

36. Uredbo o patentu EU bi morala dopolnjevati ločena uredba o prevajalski ureditvi za patente EU, ki jo Svet sprejme soglasno v skladu z drugim pododstavkom člena 118 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Uredba o patentih EU bi morala začeti veljati skupaj z ločeno uredbo o prevajalski ureditvi za patente EU.

PRISTOJBINE ZA PODALJŠANJE VELJAVNOSTI

37. Pristojbine za podaljšanje veljavnosti patentov EU bi morale progresivno naraščati s trajanjem patenta; skupaj s pristojbinami, ki jih je treba plačati v času prijave, bi morale kriti vse stroške, povezane z upravljanjem in podeljevanjem patenta EU. Pristojbine za podaljšanje veljavnosti se plačujejo Evropskemu patentnemu uradu, ki obdrži 50 % pristojbin, preostali znesek pa razdeli med države članice v skladu z delitvenim ključem, ki se uporablja za namene, povezane s patenti.

38. Ko patent EU začne veljati, ožji odbor upravnega sveta Evropske patentne organizacije določi natančno višino pristojbin za podaljšanje veljavnosti in delitveni ključ za njihovo razdelitev. Ožji odbor naj bi sestavljali predstavniki EU in vseh držav članic. Stališče, ki ga sprejmejo EU in države članice v ožjem odboru, bi bilo treba določiti v okviru Sveta istočasno s sprejetjem uredbe o patentih EU. Višino pristojbine za podaljšanje veljavnosti bi bilo treba poleg navedenih načel določiti z namenom, da se olajšajo inovacije ter poveča konkurenčnost evropskih podjetij. Odražati bi morala tudi velikost trga, ki ga pokriva patent EU, in biti primerljiva z višino pristojbin za podaljšanje veljavnosti patenta, ki šteje za povprečen evropski patent, ko jo ožji odbor prvič določi.

39. Delitveni ključ bi bilo treba določiti ob upoštevanju več poštenih, pravičnih in relevantnih meril, na primer obsega dejavnosti na patentnem področju in velikosti trga. Z njim bi bilo treba med drugim kompenzirati dejstvo, da uradni jezik določene države ni uradni jezik Evropskega patentnega urada, da je patentna dejavnost neprimerno slabše razvita ali da je določena država šele kratek čas pogodbenica EPK.

40. Ožji odbor bi moral svoje sklepe redno pregledovati.

OKREPLJENO PARTNERSTVO

41. Namen okrepljenega partnerstva je spodbujati inovacije tako, da se učinkovitost postopka podeljevanja patentov poveča z izogibanjem podvajanju dela ter s ciljem hitrejšega podeljevanja patentov, s čimer se bo zagotovil hitrejši dostop inovativnih izdelkov in storitev do trga, stroški prijaviteljev pa se bodo znižali. V okviru okrepljenega partnerstva bi morali izkoristiti obstoječe strokovno znanje glavnih uradov za industrijsko lastnino ter krepiti njihovo zmogljivost, da v prihodnje izboljšajo splošno kakovost patentnega sistema.

42. Z okrepljenim partnerstvom bi bilo treba omogočiti Evropskemu patentnemu uradu, da se po potrebi redno opira na rezultate poizvedb, ki jih opravljajo glavni uradi za industrijsko lastnino držav članic Evropske patentne organizacije v okviru nacionalne patentne prijave, pri čemer se njena prednostna obravnava pozneje odraža v vlogi za prijavo evropskega patenta. Takšen rezultat bi moral biti na voljo Evropskemu patentnemu uradu v skladu s shemo uporabe Evropskega patentnega urada.

43. Glavni uradi za industrijsko lastnino imajo lahko pomembno vlogo pri spodbujanju inovacij. Vsi osrednji uradi za industrijsko lastnino, tudi tisti, ki ne opravljajo poizvedb med nacionalnim postopkom podeljevanja patentov, imajo lahko bistveno vlogo v okviru okrepljenega partnerstva, in sicer, da svetujejo morebitnim prijaviteljem, tudi MSP, razširjajo informacije o patentu in sprejemajo prijave.

44. V okviru okrepljenega partnerstva bi bilo treba v celoti spoštovati osrednjo vlogo Evropskega patentnega urada pri preučevanju in podeljevanju evropskih patentov. Pri tem se pričakuje, da Evropski patentni urad upošteva prizadevanja udeleženih uradov, vendar k temu ni zavezan. Evropski patentni urad bi moral imeti možnost, da opravi nadaljnje poizvedbe. V okviru okrepljenega partnerstva naj ne bi omejili možnosti, da prijavitelji svojo prijavo neposredno vložijo pri Evropskem patentnem uradu.

45. Okrepljeno partnerstvo bi morali redno pregledovati, pri čemer bi ustrezno upoštevali stališča uporabnikov patentnega sistema. Poleg tega bi bile redne povratne informacije, ki jih Evropski patentni urad posreduje udeleženim uradom o tem, kako Evropski patentni urad uporablja poročila o poizvedbah, bistvene, da se omogoči podrobna opredelitev postopka poizvedbe, ki bi omogočila optimalno uporabo virov.

46. Okrepljeno partnerstvo bi moralo temeljiti na evropskem standardu za poizvedbe (European Standard for Searches – ESS), ki vsebuje merila za zagotavljanje kakovosti. Poleg standardov za poizvedbe bi moral vključevati tudi standarde za usposabljanje, orodja, povratne informacije in ocenjevanje itd.

47. Hkrati s sprejetjem uredbe o patentih EU bi bilo treba v Svetu določiti stališče, ki ga sprejmejo EU in države članice o izvajanju okrepljenega partnerstva, vključno z ESS, nato pa ga izvajati v okviru evropskega patentnega omrežja, zlasti sheme o uporabi in evropskega sistema kakovosti, v skladu s smernicami Evropske patentne organizacije.

48. Udeležba glavnih uradov za industrijsko lastnino v okrepljenem partnerstvu bi morala biti prostovoljna, a odprta za vse. Glede na lažjo uporabo in združitev vseh razpoložljivih virov bi bilo treba spodbujati sodelovanje na regionalni ravni. Poleg tega bi bilo treba še dodatno preučiti, preizkusiti in oceniti možnost, da se sodelovanje osrednjega urada za industrijsko lastnino omeji na eno ali več specifičnih tehničnih področij.

49. Zdaj sprejeti ukrepi naj ne bi posegali v prihodnji razvoj okrepljenega partnerstva, vključno s prihodnjimi modeli za izboljšanje partnerstva med Evropskim patentnim uradom in glavnimi uradi za industrijsko lastnino. Evropski patentni urad in države članice naj zato na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju in uresničevanju evropskega standarda za poizvedbe s strani glavnih uradov za industrijsko lastnino, vsestransko ocenijo delovanje in nadaljnji razvoj okrepljenega partnerstva.

SPREMEMBE EVROPSKE PATENTNE KONVENCIJE IN PRISTOP EU K EVROPSKI PATENTNI KONVENCIJI

50. Da bi patent EU lahko začel delovati, bi bilo treba, kolikor je potrebno, spremeniti Evropsko patentno konvencijo (EPK). EU in njene države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe in jih začeti izvajati, tudi ukrepe, ki se nanašajo na pristop EU k EPK. Spremembe EPK, ki se zdijo potrebne v tej zvezi, naj ne bi imele za posledico sprememb materialnega patentnega prava, ki niso povezane z uvedbo patenta EU."

Na poti h konkurenČni, inovativni in ekološko uČinkoviti Evropi sklepi Sveta

Po razpravi je Svet sprejel sklepe iz dokumenta 17179/09 .

Boljša zakonodaja sklepi Sveta

Svet je sprejel sklepe iz dokumenta 16111/09 .

Evropska zasebna družba

Ker ni bilo doseženo soglasje, potrebno za sklenitev dogovora, je Svet opozoril, da je treba nadaljevati delo v zvezi s predlogom za vzpostavitev pravne oblike evropske zasebne družbe (imenovane tudi " Societas Privata Europaea " ali "SPE").

Komisija je osnutek uredbe predstavila 27. junija 2008 ( 11252/08 ) kot del nabora ukrepov v Aktu za mala podjetja za Evropo (SBA). Osnutek so večkrat preučila pripravljalna telesa Sveta, maja leta 2009 pa se je Svet na razpravah o izvajanju SBA seznanil s poročilom o napredku ( 9658/09 ).

Namen predloga je oblikovati nov instrument, s katerim bi povečali konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij (MSP) z omejeno odgovornostjo, in sicer tako, da bi poenostavili postopke za njihovo ustanovitev in delovanje na enotnem trgu, vzpostavili prožno ureditev prava družb v EU in zmanjšali stroške za ustanovitev in delovanje MSP, ki nastanejo zaradi usklajevanja predpisov.

PREDNOSTNE NALOGE NA PODROČJU NOTRANJEGA TRGA – sklepi Sveta

Svet je sprejel naslednje sklepe za pripravo lizbonske agende po letu 2010 za trajnostna delovna mesta in rast: ( 16112/09 ).

RAZNO

Razprava o avtomobilski industriji med delovnim kosilom

Predsedstvo je na neformalno kosilo v povezavi z zasedanjem Sveta povabilo predstavnike podjetja General Motors (GM), da bi predstavili načrte za prestrukturiranje svojih evropskih operacij. Po tej predstavitvi so ministri razpravljali o razmerah v avtomobilski industriji, predsedstvo pa je ugotovilo, da se stališča razhajajo glede naslednjih načel:

  • Prestrukturirana evropska avtomobilska industrija mora temeljiti na edinstvenih evropskih področjih moči, predvsem na notranjem trgu in vzpostavitvi okolju prijaznejšega evropskega voznega parka, s katerim bomo hitreje dosegali svoje podnebne cilje.

  • Celotna avtomobilska industrija lahko uspešno posluje na podlagi učinkovitih poslovnih procesov v Evropi brez državne pomoči, ki izkrivlja trg.

  • Razumevanje o tem, da morajo proizvajalci proizvodne zmogljivosti prilagoditi spremembam na trgu.

  • Države članice in Komisija imajo pomembno vlogo pri spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij, pa tudi ukrepov za tehnološki napredek, sprejetih v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva.

  • Vsakršna finančna podpora industriji bi morala temeljiti na strogo objektivnih in ekonomskih merilih, Komisija pa bi jo morala odobriti in nenehno skrbno spremljati.

  • Poskrbeti je treba za visoko stopnjo preglednosti in izmenjavo informacij ter preprečiti, da bi netržni pogoji vplivali na geografsko razporeditev ukrepov za prestrukturiranje, ki so jih sprejeli GM ali druga podjetja v avtomobilski industriji.

  • Upoštevati je treba prakse informiranja in svetovanja ter uporabiti družbeno odgovorni pristop.

  • Bistveno je, da se preprečita "tekmovanje" za subvencije med državami članicami in fragmentacija notranjega trga.

Komisija je bila na podlagi teh načel pozvana, naj še naprej usklajuje politike EU na tem področju, tudi tako da izvede predhodno oceno poslovnega načrta ter preveri skladnost s predpisi o državni pomoči in notranjem trgu.

Belgijska delegacija je k razpravi prispevala informativni dopis ( 16693/09 ).

Raziskovalni projekt za Baltsko morje (BONUS-169)

Komisija je na kratko predstavila predlog ( 15234/09 ) za preprečevanje negativnih učinkov onesnaževanja, podnebnih sprememb, zakisljevanja, čezmernega izkoriščanja in zmanjševanja biotske raznovrstnosti v Baltskem morju v okviru skupnega raziskovalnega in razvojnega projekta (program BONUS-169), ki ga izvajajo države Baltskega morja EU ( 16768/09 ).

Projekt izgradnje eksperimentalnega fuzijskega reaktorja ITER

Svet se je seznanil s poročilom Komisije o izidu zasedanja sveta Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER 18. in 19. novembra 2009 v Cadaracheju v Franciji.

Razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (načrt SET)

Komisija je Svetu predložila informacije v zvezi s svojim poročilom o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (načrt SET). Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (načrt SET) se je začel s sklepi Sveta z dne 28. februar 2008. Z njim naj bi pospešili razvoj in razširili uporabo čistih, trajnostnih in učinkovitih energetskih tehnologij ter tako prispevali k doseganju energetskih in podnebnih ciljev EU za leto 2020 ter k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo na svetovni ravni do leta 2050.

Raziskovalni projekt ELI (Extreme Light Infrastructure)

Češki, madžarski in romunski minister za raziskave so izrazili pripravljenost za vzpostavitev raziskovalnega projekta ELI ter povabili druge države članice, naj sodelujejo pri pobudi ( 16197/09 ).

Čezmejna e-trgovina med podjetji in potrošniki v EU

Komisija je na kratko predstavila sporočilo ( 15058/09 ), v katerem je analizirala učinek sedanjega političnega okvira na čezmejno prodajo blaga prek interneta. Iz njega je razvidno, da se večina e-trgovanja še vedno opravi znotraj nacionalnih meja, in to kljub precejšnjemu potencialu čezmejne trgovine; opredeljenih je tudi več regulativnih ovir na različnih področjih politike.

Konferenca na temo "Pravice potrošnikov pri kupovanju digitalnih vsebin" (Stockholm, 4. november 2009)

Predsedstvo je Svet seznanilo z izidom navedene konference 1 .

Globalno nadzorovanje okolja in varnosti (GMES):

Komisija je v zvezi s svojim sporočilom o GMES: izzivi in naslednji koraki za vesoljsko komponento ( 15496/09 ) predložila informativni dopis ( 16546/09 ).

Igre na srečo in stave v EU

Svet se je seznanil s poročilom predsedstva ( 16571/09 ) o pravnem okviru za igre na srečo in stave v državah članicah EU. Švedsko predsedstvo je organiziralo več srečanj strokovnjakov za izmenjavo dobrih praks, na katerih je bila posebna pozornost namenjena socialno-ekonomskim stroškom igranja na srečo, ukrepom v zvezi z odgovornostjo pri igranju na srečo, prepovedi oglaševanja in napeljevanju h kaznivim dejanjem.

Trženje gradbenih proizvodov na notranjem trgu

Svet se je seznanil s poročilom o napredku, ki ga je pripravilo predsedstvo v zvezi s stanjem pogajanj o osnutku uredbe o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbeniških proizvodov ( 16570/09 ).

Boljša zakonodaja: izmenjava dobre prakse

Predsedstvo je na kratko predstavilo rezultate ankete, v kateri so bile države članice pozvane, naj navedejo dobre primere ukrepov za boljšo zakonodajo in njihove učinke ( 16596/09 ).

Google Books

Komisija je ministrom za konkurenčnost predstavila pisno poročilo o osnutku poravnave tekoče skupinske tožbe v zvezi s projektom "Google Library", ki je bilo predstavljeno tudi na zasedanju Sveta za izobraževanje, mladino in kulturo 26. in 27. novembra 2009 ( 15109/09 ).

Delovni program prihodnjega predsedstva

Španska delegacija je Svet seznanila z delovnim programom za politiko na področju konkurence za obdobje španskega predsedovanja v prvi polovici leta 2010. Program je v skladu s skupnim programom, ki so ga pripravila špansko, belgijsko in madžarsko predsedstvo za obdobje od januarja 2010 do junija 2011 ( 16771/09 ).

DRUGE ODOBRENE TOČKE

NOTRANJI TRG

Pragovi za oddajo naročil – javna naročila

Svet je sprejel odločitev o nenasprotovanju sprejetju uredbe s strani Komisije o prilagoditvi pragov za postopke za oddajo naročil iz:

  • Direktive 2004/17/ES o naročnikih v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev,

  • Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil ter

  • Direktive 2009/81/ES o oddaji naročil na področju obrambe in varnosti.

SPLOŠNE ZADEVE

Izvajanje Lizbonske pogodbe – imenovanja

Svet je v soglasju z izvoljenim predsednikom prihodnje Komisije Joséjem Manuelom Durãom Barrosom ter v skladu s členom 17(3) in (4) ter 17(7) Lizbonske pogodbe sprejel seznam drugih oseb, ki jih predlaga v imenovanje za člane Komisije v obdobju od konca sedanjega mandata Komisije do 31. oktobra 2014 ( 16937/09 ).

Evropski svet je ločeno ter v soglasju s predsednikom Komisije in v skladu s členom 18(1) Lizbonske pogodbe imenoval Catherine Ashton za visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko za obdobje od konca sedanjega mandata Komisije do 31. oktobra 2014 ( 1/09 ).

Predsednika, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in druge člane Komisije kot kolegij z glasovanjem potrdi Evropski parlament v skladu s tretjim pododstavkom člena 17(7) Lizbonske pogodbe.

KMETIJSTVO

Homologacija kmetijskih ali gozdarskih traktorjev – regulativni postopek s pregledom

Svet je sklenil, da ne bo nasprotoval odločitvi Komisije o prilagoditvi več direktiv o homologaciji kmetijskih ali gozdarskih traktorjev tehničnemu napredku. V skladu z regulativnim postopkom s pregledom lahko Svet nasprotuje sprejetju akta Komisije, ki presega izvedbena pooblastila Komisije, ni skladen s ciljem ali z vsebino temeljnega instrumenta ali v njem nista upoštevani načeli subsidiarnosti ali sorazmernosti, če je regulativni odbor pred tem podprl predlagane ukrepe.

1 :

Direktiva 85/577/EGS o pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, Direktiva 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, Direktiva 97/7/ES o pogodbah na daljavo in Direktiva 1999/44/ES o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij.

1 :

Pravice potrošnikov ob nakupu digitalne vsebine


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site