Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Bruselj, 10. december 2012 Izjava visoke predstavnice Catherine Ashton v imenu Evropske unije ob svetovnem dnevu človekovih pravic, 10. decembra 2012

Conseil de l'Europe - PESC/12/520   10/12/2012

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

SVET

EVROPSKE UNIJE

SL

Bruselj, 10. december 2012

17549/1/12 REV 1

PRESSE 520

Izjava visoke predstavnice Catherine Ashton v imenu Evropske unije ob svetovnem dnevu človekovih pravic, 10. decembra 2012

Danes, 10. decembra, obeležujemo svetovni dan človekovih pravic. Evropska unija se v svojih zunanjih odnosih dosledno zavzema za človekove pravice, demokracijo in pravno državo.

Če se ozremo nazaj na iztekajoče se leto, ugotovimo, da je bilo za EU na tem področju produktivno. Sprejeli smo strategijo za človekove pravice ter tako okrepili učinkovitost in doslednost politike EU na področju človekovih pravic v okviru vseh njenih dejavnosti. Imenovali smo prvega posebnega predstavnika EU za človekove pravice, ki naj bi spodbujal človekove pravice v dialogu s tretjimi državami ter mednarodnimi in območnimi organizacijami; to je postal Stavros Lambrinidis. Oktobra 2012 je bila EU izbrana za dobitnico Nobelove nagrade za mir, kar je priznanje za njen trud za spravo, demokracijo in zavzemanje za človekove pravice, s čimer je pripomogla k širjenju območja miru in stabilnosti po vsej celini. Današnja podelitev tega prestižnega priznanja se lepo prilega dnevu, posvečenemu človekovim pravicam.

Tema letošnjega dneva človekovih pravic je vključenost in pravica do udeležbe v javnem življenju. Gre za zelo perečo temo, saj smo po vsem svetu priča demokratičnim spremembam. Več držav v naši soseščini, kot so Tunizija, Libija in Egipt, je v minulem letu uspešno organiziralo demokratične volitve, na katerih so mnogi državljani prvič svobodno volili in sodelovali pri odločitvah, pomembnih za njihovo prihodnost. Demokratične težnje so bili očitne tudi drugod po svetu. Po desetletjih notranje represije končno prihaja do velikega preobrata v Burmi/Mjanmaru. Zadovoljni smo tudi, da so v Somaliji sprejeli novo začasno ustavo in da so v Sierri Leone nedavne volitve potekale v mirnem ozračju.

Vendar se bo treba še naprej močno truditi za podporo tistim, ki tvegajo življenja za temeljne vrednote, v katere verjamejo, ter upajo v boljšo prihodnost zase in za prihodnje rodove. Volitve so lahko le prvi korak na poti v trdno demokracijo, v kateri se dodobra zakoreninijo človekove pravice. Družba mora pravice zapisati v svoje pravo, okleniti pa se jih mora tudi v vsakodnevnem življenju. EU se zaveda ponovnih poskusov nekaterih vlad, da bi dodatno omejile legitimne dejavnosti nevladnih organizacij – še zlasti, a ne izključno tistih, ki prejemajo finančno pomoč iz tujine. EU se je zavezala, da bo podpirala nepogrešljivo delo civilne družbe. V tej zvezi je bila kot konkreten izraz zavezanosti EU k podpori demokracije v soseščini in drugod ustanovljena tako imenovana "evropska dotacija za demokracijo".

Po našem prepričanju mora biti vsakomur dano svobodno uresničevati pravico do enakopravne udeležbe. Na čelu mnogih demokratičnih gibanj, ki smo jim bili letos priča, stopajo ženske in mladi, ki navdihujejo ljudi po vsem svetu. Invalidne osebe se še vedno soočajo s težavami pri uresničevanju pravice do udeležbe v javnem življenju, kar zahteva ustrezno ukrepanje. EU se je zavezala, da si bo v sodelovanju z vladami po svetu, z večstranskimi in mednarodnimi organizacijami, v duhu pristnega partnerstva pa tudi s civilno družbo, prizadevala za pomoč novim demokracijam in za to, da bi pravica do vključenosti in udeležbe v javnem življenju lahko postala oprijemljiva stvarnost za vse.

Tej izjavi se pridružujejo država pristopnica Hrvaška*, države kandidatke Turčija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija*, Črna gora* in Islandija+, države v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu in možne kandidatke za članstvo Albanija, Bosna in Hercegovina in Srbija, državi Efte Lihtenštajn in Norveška, ki sta članici Evropskega gospodarskega prostora, ter Ukrajina, Republika Moldavija, Armenija in Gruzija.

* Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Črna gora še naprej sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu.

+ Islandija ostaja še naprej članica Efte in Evropskega gospodarskega prostora.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site