Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Januarski paket kršitev: ključne odločitve

Bruselj, 24. januarja 2019

Pregled po področjih

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) v mesečnem svežnju odločitev o kršitvah začenja oziroma nadaljuje postopke zoper države članice, ki niso izpolnile obveznosti iz prava EU. Namen teh odločitev, ki se nanašajo na različne sektorje in področja politik EU, je zagotoviti ustrezno uporabo prava EU v dobro državljanov in podjetij.

Ključne odločitve Komisije so v nadaljevanju zbirno predstavljene po področjih. Komisija poleg tega zaključuje 87 zadev, pri katerih je z zadevnimi državami članicami razrešila vprašanja, tako da postopka ni treba nadaljevati.

Več informacij o postopku EU za ugotavljanje kršitev je na voljo v celotnem sporočilu za medije MEMO/12/12, več informacij o vseh sprejetih odločitvah pa v registru odločitev o kršitvah.

 

1. Kmetijstvo in razvoj podeželja

(Več informacij: Daniel Rosario – telefon: +32 22956185, Clémence Robin – telefon: +32 22952509)

Obrazloženi mnenji

Geografske označbe: Komisija pozvala BOLGARIJO, naj prekliče nacionalni okvir v zvezi z geografskimi označbami

Komisija se je danes odločila, da stori naslednji korak v postopku za ugotavljanje kršitev in Bolgariji pošlje obrazloženo mnenje v zvezi z njenim aktom z dne 1. septembra 1999 o blagovnih znamkah in geografskih označbah. Bolgarija od leta 2008 vodi nacionalni register geografskih označb kmetijskih proizvodov in živil. Komisija meni, da nacionalna zaščita geografskih označb ni skladna s pravom EU na področju shem kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (Uredba (EU) št. 1151/2012). Navedena uredba v skladu s stalno sodno prakso EU – C-478/07 (Budvar, 2009) in C-56/16/P (Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) proti Instituto dos Vinhos do Douro e do Porto, 2017) – zagotavlja enoten in celosten sistem zaščite za geografske označbe, ki spadajo na njeno področje uporabe. Bolgarija bi morala nacionalni sistem registracije prenehati uporabljati z dnem pristopa k EU leta 2007 in bi lahko obstoječe nacionalne geografske označbe zaščitila le za obdobje 12 mesecev po pristopu, če je bila v tem omejenem obdobju predložena vloga na ravni EU. Komisija je postopek za ugotavljanje kršitev začela januarja 2018, ko je bolgarskim organom poslala uradni opomin. Bolgarija ima na voljo dva meseca, da odgovori na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Geografske označbe: Komisija pozvala DANSKO, naj izpolni obveznosti glede varstva zaščitene označbe porekla „Feta“

Komisija se je danes odločila, da Danski pošlje obrazloženo mnenje, ker danski organi niso ustrezno izpolnili obveznosti, ki jih imajo v skladu s pravom EU na področju shem kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (Uredba (EU) št. 1151/2012). Komisija meni, da Danska ni preprečila ali ustavila kršitve navedene uredbe EU s strani podjetij s sedežem na Danskem, ki proizvajajo (in/ali uvažajo iz drugih držav) beli sir ter ga izvažajo v države nečlanice EU z označbo „Feta“. To ni v skladu s pravili EU o specifikaciji proizvodov, ki se uporabljajo za zaščiteno označbo porekla (ZOP), in se šteje za zavajajoče označevanje. „Feta“ je registrirana ZOP od leta 2002. Uredba EU ščiti registrirana imena pred več vrstami nepravilne rabe. Te vključujejo neposredno ali posredno komercialno rabo registriranega imena za proizvode, ki so primerljivi s proizvodi, registriranimi pod zadevnim imenom, ali rabo, s katero se izkorišča sloves imena. Kot ZOP se registrirajo tista imena proizvodov, ki so najtesneje povezana z geografskim območjem, na katerem se proizvajajo. Komisija je postopek za ugotavljanje kršitev proti Danski začela januarja 2018. Danska ima na voljo dva meseca, da odgovori na pomisleke Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

 

2. Konkurenca

(Več informacij: Ricardo Cardoso – telefon: +32 22980100, Maria Tsoni – telefon: +32 22990526)

Uradni opomin

Državna pomoč: Komisija pozvala GRČIJO k izterjavi nezakonite pomoči, dodeljene rudarski družbi LARCO

Komisija se je danes odločila Grčiji poslati uradni opomin, ker ni izvršila sodbe Sodišča z dne 9. novembra 2017 (zadeva C-481/16, Evropska komisija proti Helenski republiki). Sodišče je v tej sodbi Grčijo obsodilo zaradi neizvršitve sklepa Komisije o izterjavi z dne 27. marca 2014, v skladu s katerim bi morala Grčija od družbe LARCO General Mining and Metallurgical Company S.A. izterjati nezakonito in nezdružljivo pomoč v višini 135,8 milijona evrov. Pomoč je bila družbi LARCO dodeljena v obliki državnih poroštev in kapitalskih injekcij. Grčija ima zdaj na voljo dva meseca, da odgovori in dokaže, da je bila pomoč izterjana, sicer se Komisija lahko odloči, da proti Grčiji začne postopek pred Sodiščem EU in Sodišču predlaga, naj ji naloži plačilo pavšalnega zneska in denarnih kazni.

Zaključeni postopki

Protimonopolna politika: Komisija zaključila postopke za ugotavljanje kršitev proti trem državam članicam glede prenosa direktive o odškodninskih tožbah zaradi kršitev protimonopolnih pravil v nacionalno zakonodajo

Komisija se je odločila, da zaključi postopke za ugotavljanje kršitev proti Bolgariji, Grčiji in Portugalski, saj so direktivo o odškodninskih tožbah zaradi kršitev protimonopolnih pravil (Direktiva 2014/104/EU) zdaj prenesle v nacionalno zakonodajo. Ta direktiva pomaga državljanom in podjetjem pri odškodninskih zahtevkih, če so žrtve kršitev protimonopolnih pravil EU, kot so karteli ali zloraba prevladujočega položaja na trgu. Direktiva žrtvam poleg tega omogoča lažji dostop do dokazov, ki jih potrebujejo, da dokažejo utrpelo škodo, in jim daje več časa za pripravo odškodninskih zahtevkov. Direktiva o odškodninskih tožbah zaradi kršitev protimonopolnih pravil je zato bistven del izvrševanja konkurenčnega prava EU. Države članice bi jo morale v nacionalno zakonodajo prenesti do 27. decembra 2016. Do roka jo je preneslo sedem držav članic. Potem ko je Komisija začela postopke za ugotavljanje kršitev, ker ni bila obveščena o ukrepih za prenos, je leta 2017 direktivo preneslo 18 držav članic. Bolgarija, Grčija in Portugalska so to storile v prvi polovici leta 2018. Komisija trenutno preverja skladnost prenosa v nacionalno zakonodajo 28 držav članic.

 

3. Enotni digitalni trg

(Več informacij: Nathalie Vandystadt – telefon: +32 22967083, Marietta Grammenou – telefon: +32 22983583)

Zaključeni postopki

Kibernetska varnost: Komisija zaključila postopke za ugotavljanje kršitev proti HRVAŠKI, FRANCIJI, IRSKI, NIZOZEMSKI, PORTUGALSKI in ŠPANIJI

Komisija se je danes odločila, da zaključi postopke za ugotavljanje kršitev proti Hrvaški, Franciji, Irski, Nizozemski, Portugalski in Španiji zaradi neprenosa prvih vseevropskih pravil o kibernetski varnosti (direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov, Direktiva (EU) 2016/1148) v njihovo nacionalno zakonodajo do 9. maja 2018. Komisija je to odločitev sprejela, ker so te države članice uspele dokazati, da je prenos novih pravil v nacionalno zakonodajo v skladu z direktivo. Cilj direktive je zagotoviti enakomerno visoko raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov po vsej EU z razvojem nacionalnih zmogljivosti za kibernetsko varnost. Z direktivo naj bi se prav tako okrepilo sodelovanje na ravni EU ter uvedle varnostne zahteve in obveznosti poročanja o incidentih za izvajalce bistvenih storitev in ponudnike digitalnih storitev. Komisija je julija 2018 začela postopek EU za ugotavljanje kršitev, tako da je zadevne države članice pozvala, naj zaključijo postopek prenosa. Komisija bo še naprej spremljala 11 odprtih postopkov zaradi pomanjkljivega prenosa direktive in pričakuje, da bo v prihodnjih mesecih dobila bolj poglobljen pregled nad prenosom v EU. Za več informacij o tem, kako države članice krepijo svoje zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, glej trenutno stanje prenosa direktive ter vprašanja in odgovore. Glej tudi informativni pregled vseh ukrepov EU za povečanje kibernetske varnosti.

 

4. Gospodarske in finančne zadeve

(Več informacij: Annika Breidthardt – telefon: +32 22956153, Enda McNamara – telefon: +32 22964976)

Predložitev zadeve Sodišču Evropske unije

Komisija sprožila postopek pred Sodiščem proti SLOVENIJI zaradi nespoštovanja zaščitenega statusa dokumentov ECB in neupoštevanja lojalnega sodelovanja

Komisija je sklenila, da proti Sloveniji sproži postopek pred Sodiščem EU zaradi kršitve nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja v zvezi z zasegom dokumentov Evropske centralne banke, do katerega je prišlo v Centralni banki Slovenije. Slovenski organi so 6. julija 2016 v okviru nacionalne preiskave proti uradnikom centralne banke, ki niso bili povezani z nalogami ECB, v prostorih Banke Slovenije zasegli podatke, ki so vsebovali dokumente in računalniško strojno opremo ECB. ECB zasega teh predmetov ni predhodno odobrila, njeni kasnejši poskusi, da bi zadevo rešili sporazumno, pa so bili neuspešni. Poskusi Komisije, da bi razjasnili dejstva in okoliščine, niso bili uspešni. Vključevali so dopis prek sistema EU Pilot iz decembra 2016, uradni opomin maja 2017 in obrazloženo mnenje julija 2018. Komisija v zvezi s to zadevo še naprej tesno sodeluje z ECB. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

 

5. Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

(Več informacij: Christian Wigand – telefon: +32 22962253, Sara Soumillion – telefon: +32 22967094)

Obrazložena mnenja

Prosto gibanje delavcev: Komisija pozvala CIPER, FRANCIJO, IRSKO in ROMUNIJO, naj jo obvestijo o popolnem prenosu pravil o pravicah mobilnih delavcev iz dodatnega pokojninskega zavarovanja

Komisija se je danes odločila, da Cipru, Franciji, Irski in Romuniji pošlje obrazložena mnenja, ker je niso obvestili o popolnem prenosu pravil EU o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja (direktiva o prenosljivosti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, Direktiva 2014/50/EU) v nacionalno zakonodajo. Direktiva določa minimalne zahteve za pridobitev in ohranitev pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ta direktiva je pomembna za spodbujanje mobilnosti delovne sile, saj ščiti pravice mobilnih delavcev iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Države članice so se aprila 2014 dogovorile, da direktivo prenesejo v nacionalno zakonodajo in o nacionalnih ukrepih za prenos obvestijo Komisijo do maja 2018. Komisija je navedenim državam članicam julija 2018 že poslala uradne opomine. Vseh štiri države so odgovorile, da postopek prenosa že poteka. Ker Komisija o popolnem prenosu še vedno ni bila obveščena, se je zdaj odločila poslati obrazloženo mnenje. Če navedene države članice v dveh mesecih ne bodo ukrepale, lahko Komisija zadeve predloži Sodišču EU.

Uradni opomin

Indeksacija družinskih prejemkov: Komisija začela postopek za ugotavljanje kršitev proti AVSTRIJI

Komisija se je danes odločila, da pošlje uradni opomin Avstriji v zvezi z novo zakonodajo, po kateri naj bi za državljane EU, ki delajo v Avstriji, veljala indeksacija družinskih prejemkov in davčnih olajšav, kadar njihovi otroci živijo v tujini. S 1. januarjem 2019 so v Avstriji družinski prejemki in davčne olajšave za otroke, ki prebivajo v drugi državi članici, odvisni od življenjskih stroškov v tej državi članici. To pomeni, da bi bili mnogi državljani EU, ki v Avstriji delajo ter tam tako kot lokalni delavci plačujejo prispevke za socialno varnost in davke, deležni manj ugodnosti zgolj zato, ker njihovi otroci živijo v drugi državi članici. Pravila EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba (ES) št. 883/2004) državam članicam ne dovoljujejo, da bi denarne prejemke, priznane osebam, zavarovanim na podlagi njihove zakonodaje, znižale samo zato, ker te osebe ali njihovi družinski člani prebivajo v drugi državi članici. Ta pravila prepovedujejo tudi diskriminacijo na podlagi državljanstva. Kakršno koli znižanje družinskih prejemkov zgolj zato, ker otroci živijo v tujini, pomeni kršitev pravil EU o socialni varnosti in načela enake obravnave delavcev, ki so državljani druge države članice, kar zadeva socialne in davčne ugodnosti (Uredba (EU) št. 492/2011). Komisija je s tem, ko je Avstriji poslala uradni opomin, uradno začela postopek za ugotavljanje kršitev. Avstrija mora v dveh mesecih odpraviti pomisleke Komisije, sicer se ta lahko odloči, da pošlje obrazloženo mnenje. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

 

6. Energija

(Več informacij: Anna-Kaisa Itkonen – telefon: +32 22956186, Lynn Rietdorf – telefon: +32 22974959)

Predložitvi zadev Sodišču Evropske unije in uradna opomina

Energetska učinkovitost stavb: Komisija začela postopek pred Sodiščem proti ČEŠKI in SLOVENIJI, ker nista zagotovili ustreznega prikaza energetskih izkaznic za stavbe

Komisija se je danes odločila, da proti Češki in Sloveniji sproži postopek pred Sodiščem EU, ker nista zagotovili skladnosti z direktivo o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva 2010/31/EU). Ta direktiva od držav članic zahteva, da določijo in izpolnjujejo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti vseh stavb, zagotovijo certificiranje energetske učinkovitosti stavb ter zahtevajo redne preglede ogrevalnih in klimatskih sistemov. V skladu z direktivo morajo države članice zagotoviti, da bodo do leta 2021 vse nove stavbe t. i. „stavbe s skoraj ničelno porabo energije“. Poleg tega morajo zagotoviti prikaz energetskih izkaznic v stavbah, v katerih se pogosto zadržuje javnost. To pravilo naj bi ozaveščalo javnost o pomenu učinkovite porabe energije ter spodbujalo prenove. Komisija je leta 2015 češke in slovenske nacionalne organe opozorila na nepravilen prenos navedene zahteve, leta 2017 oziroma 2018 pa je državama članicama poslala uradna dopisa. Vendar do danes Češka in Slovenija nacionalne zakonodaje na tem področju še nista uskladili z direktivo. Poleg tega se je Komisija odločila, da začne postopek EU za ugotavljanje kršitev proti Hrvaški in Romuniji, ker državi članici nista predložili poročil o napredku pri doseganju stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in njihovih delov. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Obrazloženo mnenje

Temeljni varnostni standardi: Komisija pozvala ITALIJO k prenosu zakonodaje EU

Komisija se je danes odločila, da Italiji pošlje obrazloženo mnenje, v katerem jo poziva k prenosu nove direktive o temeljnih varnostnih standardih (Direktiva Sveta 2013/59/Euratom). Države članice so morale direktivo v nacionalno zakonodajo prenesti do 6. februarja 2018. Z novo direktivo se posodablja in utrjuje evropska zakonodaja o varstvu pred sevanjem. Direktiva določa temeljne varnostne standarde za zaščito delavcev, prebivalstva in bolnikov pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju. Vsebuje tudi določbe o pripravljenosti in odzivanju na izredne dogodke, ki so bile po jedrski nesreči v Fukušimi okrepljene. Zadevna država članica ima zdaj na voljo dva meseca, da se odzove na obrazloženo mnenje in Komisiji sporoči ukrepe za prenos, sicer se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Obrazloženi mnenji in uradni opomini

Trajnostna biogoriva: Komisija pozvala 6 držav članic k prenosu pravil EU o posrednih spremembah rabe zemljišč, povezanih z bencinom in dizelskimi gorivi

Komisija se je danes odločila, da Nemčiji in Latviji pošlje obrazloženo mnenje, Finski, Franciji, Irski in Češki pa uradni opomin zaradi nepopolnega prenosa pravil EU o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (Direktiva (EU) 2015/1513). Cilj te direktive je zmanjšati tveganje posrednih sprememb rabe zemljišč, povezanih s proizvodnjo biogoriv. Do posrednih sprememb rabe zemljišč pride, kadar se kmetijska zemljišča, namenjena za pridelavo hrane ali krme, začnejo uporabljati za gojenje pridelkov za proizvodnjo biogoriv. S tem se ustvarja pritisk, da se za zadostitev povpraševanja po hrani in krmi začnejo uporabljajo druga (neuporabljena) zemljišča, kar vpliva na emisije toplogrednih plinov. Na primer, ravni CO2 v atmosferi se povečujejo, ko se kmetijska zemljišča razširijo na območja z velikimi zalogami ogljika, kot so gozdovi, mokrišča in šotišča. Direktiva prav tako pripravlja prehod na napredna biogoriva, proizvedena iz materialov, kot so odpadki in ostanki. V skladu z direktivo so morale države članice do 10. decembra 2017 zakonodajo EU prenesti v nacionalno zakonodajo in o tem obvestiti Komisijo. Navedene države članice imajo zdaj na voljo dva meseca, da odgovorijo na pomisleke Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da začne naslednjo fazo postopka za ugotavljanje kršitev, vključno s predložitvijo zadeve Sodišču Evropske unije za današnji obrazloženi mnenji.

Uradni opomini

Energetska učinkovitost: Komisija pozvala 15 držav članic, naj upoštevajo zakonodajo EU

Komisija se je danes odločila, da Belgiji, Bolgariji, Hrvaški, Cipru, Češki, Danski, Estoniji, Franciji, Grčiji, Italiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, Poljski in Portugalski pošlje uradni opomin in jih pozove k pravilnemu prenosu direktive o energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU) v nacionalno zakonodajo. Direktiva iz leta 2012 določa skupni okvir ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v EU, da se zagotovi izpolnitev cilja EU glede 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020 in zasnuje možnost dodatnega izboljšanja energetske učinkovitosti po tem letu. Direktiva določa, da morajo vse države EU učinkoviteje porabljati energijo v vseh fazah energetske verige, od njene proizvodnje do končne porabe. Države članice imajo zdaj na voljo dva meseca, da se odzovejo na argumente Komisije. Če v teh dveh mesecih ne bodo ukrepale, lahko Komisija njihovim organom pošlje obrazloženo mnenje.

Jedrski odpadki: Komisija pozvala LATVIJO k pravilni uveljavitvi prava EU

Komisija se je danes odločila, da Latviji pošlje uradni opomin, ker ni pravilno prenesla zakonodaje EU o varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (Direktiva Sveta 2011/70/Euratom). Direktiva vzpostavlja okvir EU za zagotavljanje odgovornega in varnega ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno s tistimi, ki izvirajo iz uporab jedrske tehnologije in tehnologije s sevanjem, ki niso vezane na proizvodnjo električne energije, da se prepreči nalaganje prevelikih bremen prihodnjim generacijam. Namen teh ukrepov je delavce in prebivalstvo zaščititi pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja. Poleg tega direktiva zahteva, da se zagotovita potrebno obveščanje in sodelovanje javnosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ob ustreznem obravnavanju vprašanj glede varnostnih in zaščitenih informacij. Države članice so morale direktivo v nacionalno zakonodajo prenesti do 23. avgusta 2013. Komisija na podlagi svoje ocene nacionalnega programa meni, da latvijski organi niso v zadostni meri obravnavali več zahtev iz direktive. Latvija ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor na argumente Komisije, sicer ji lahko Komisija pošlje obrazloženo mnenje.

 

7. Okolje

(Več informacij: Enrico Brivio – telefon: +32 22956172, Daniela Stoycheva – telefon: +32 22953664)

Predložitev zadev Sodišču Evropske unije

Komisija sprožila postopek pred Sodiščem proti ŠPANIJI zaradi neukrepanja na področju varstva pred poplavami

Komisija proti Španiji začenja postopek pred Sodiščem EU zaradi neizpolnjevanja pravil EU o preprečevanju poplav (direktiva o poplavni ogroženosti – Direktiva 2007/60/ES). Namen navedene direktive je zmanjšati in obvladovati tveganja, ki jih poplave pomenijo za zdravje ljudi, okolje, gospodarsko dejavnost in kulturno dediščino. Na podlagi prava EU bi morale države članice do 22. marca 2016 dokončati in objaviti načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti ter o njih obvestiti Komisijo. Potem ko je Španija marca 2018 zamudila prvotni rok, je Komisija začela postopek za ugotavljanje kršitev, tako da je španskim organom poslala uradni opomin. Pozvala jih je, naj dokončajo, objavijo in sporočijo načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti za vseh sedem vodnih območij na Kanarskih otokih (El Hierro, Fuerteventura, Gran Canaria, La Gomera, La Palma, Lanzarote in Tenerife). Zaradi nadaljnjega neukrepanja je Komisija julija 2018 Španiji poslala obrazloženo mnenje. Ker stanje na sedmih vodnih območjih na Kanarskih otokih ostaja nespremenjeno, se je Komisija odločila, da proti Španiji začne postopek pred Sodiščem EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Komisija sprožila postopek pred Sodiščem proti ŠPANIJI zaradi nezadostnega varstva mokrišč Doñana

Komisija proti Španiji začenja postopek pred Sodiščem EU, ker ni sprejela ustreznih ukrepov za varstvo teles podzemne vode, ki se iztekajo v mokrišča Doñana, kakor zahteva zakonodaja EU o vodah (okvirna direktiva o vodah – Direktiva 2000/60/ES). Španija prav tako ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi preprečila slabšanje stanja zavarovanih habitatov na teh mokriščih, s čimer krši naravovarstveno zakonodajo EU. Mokrišča Doñana so med največjimi v Evropi in na njih je moč najti najraznovrstnejše ekosisteme. Na njih prebiva vrsta živalskih in rastlinskih vrst, vključno s kritično ogroženimi vrstami, kot so kraljevi orel, južnoevropski ris in mavrska kornjača. Poleg tega so mokrišča zaradi svoje strateške lege vsako leto del migracijske poti milijonov evropskih ptic. Ta edinstvena biotska raznovrstnost je zavarovana v skladu z direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS) in direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES), saj narodni park Doñana in njegova okolica zajemata več območij, ki jih je Španija določila kot območja Natura 2000. Današnja odločitev sledi obrazloženemu mnenju, ki ga je Komisija poslala španskim organom aprila 2016. Komisija je zaskrbljena, da se bo stanje mokrišč verjetno še naprej slabšalo, saj Španija ne izpolnjuje svojih obveznosti iz okvirne direktive o vodah in direktive o habitatih. Sprejeti ukrepi za zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri in ohranjanja habitatov na mokriščih Doñana so nezadostni in se povrhu še slabo izvajajo. Komisija se je zato odločila, da proti Španiji začne postopek pred Sodiščem EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Obrazložena mnenja

Komisija pozvala AVSTRIJO, ITALIJO in LATVIJO, naj izvajajo pravila EU o dostopu do genskih virov

Komisija poziva Avstrijo, Italijo in Latvijo, naj okrepijo prizadevanja za izvajanje prava EU, katerega namen je zagotoviti, da je dostop do genskih virov, do katerih se dostopa v drugih državah in se uporabljajo v EU, skladen z zahtevami glede dostopa in delitve koristi, ki so jih te države določile v skladu z Nagojskim protokolom. Genski viri se nanašajo na genski material rastlinskega, živalskega ali mikrobnega izvora, kot so zdravilne rastline, poljščine in živalske pasme, dejanske ali potencialne vrednosti. Če je država določila zahteve o dostopu in delitvi koristi, morajo uporabniki, ki želijo ta genski material pridobiti za raziskovalne, ohranitvene, komercialne ali industrijske namene, izpolnjevati te zahteve, kakor je določeno v uredbi EU o dostopu in delitvi koristi (Uredba (EU) št. 511/2014). Po začetku veljavnosti navedene uredbe junija 2014 so morale države članice sprejeti ukrepe za zagotovitev njenega učinkovitega izvajanja. Države članice morajo zlasti imenovati pristojne organe, ki so odgovorni za uporabo navedene uredbe, in jih sporočiti Komisiji. Ker Avstrija, Italija in Latvija niso priglasile nobene zakonodaje, ki bi imenovala tovrstne organe ali določala kazni, se je Komisija odločila, da jim pošlje obrazloženo mnenje. Zdaj imajo na voljo dva meseca za odpravo neskladnosti, sicer se Komisija lahko odloči, da proti njim začne postopek pred Sodiščem EU.

Pitna voda: Komisija pozvala ITALIJO, naj svojim državljanom zagotovi varno pitno vodo

Komisija se je danes odločila, da Italiji pošlje obrazloženo mnenje, ker ni izpolnila svojih obveznosti v skladu s pravom EU o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (direktiva o pitni vodi – Direktiva Sveta 98/83/ES), in je na nekaterih območjih dovolila presežne vrednosti parametrov za arzen in fluorid. Cilj navedene direktive je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršnega onesnaženja vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista. V skladu s pravili EU pitna voda ne sme vsebovati mikroorganizmov in parazitov, kakor tudi ne snovi, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi. Pitna voda na 16 območjih oskrbe z vodo v okrožju Viterbo v regiji Lazio je v daljšem obdobju presegala parametre za arzen in/ali fluorid. To lahko pomeni tveganje za zdravje ljudi, zlasti otrok, mlajših od treh let. Komisija je leta 2014 Italiji poslala uradni opomin, vendar italijanski organi še niso sprejeli ustreznih ukrepov in niso izpolnili svoje dolžnosti, da o neskladnostih obvestijo potrošnike, jim svetujejo in jih seznanijo s posledicami za zdravje. Italija ima na voljo dva meseca za odpravo neskladnosti, sicer se lahko Komisija odloči, da proti njej začne postopek pred Sodiščem EU.

Hrup: Komisija pozvala POLJSKO, naj svoje državljane zaščiti pred obremenitvijo s hrupom

Komisija poziva Poljsko, naj upošteva ključne določbe direktive o hrupu (Direktiva 2002/49/ES) in zmanjša obremenitev s hrupom v EU. Okoljski hrup, ki ga povzročajo cestni in železniški promet, letališča, industrija, gradbeništvo in nekatere druge dejavnosti na prostem, je za onesnaženim zrakom drugi najpogostejši vzrok za prezgodnjo smrt v EU. V skladu z navedeno direktivo morajo države članice sprejeti akcijske načrte na področju hrupa, katerih namen je ohranjanje obstoječih ravni hrupa (če so skladne z nacionalnimi mejnimi vrednostmi) ali njihova uskladitev z nacionalnimi mejnimi vrednostmi (če so te presežene). Komisija je maja 2017 Poljski poslala uradni opomin. Čeprav je bil dosežen nekolikšen napredek, morajo poljski organi še vedno sprejeti revidirane strateške karte hrupa in akcijske načrte na področju hrupa za več aglomeracij kot tudi akcijske načrte na področju hrupa za glavne ceste, železnice in letališče Chopin v Varšavi. Zato se je Komisija danes odločila, da Poljski pošlje obrazloženo mnenje, s katerim ji da na voljo dva meseca za odpravo neskladnosti, sicer se lahko odloči, da proti njej začne postopek pred Sodiščem EU.

Varstvo narave: Komisija pozvala SLOVAŠKO, naj izboljša gospodarjenje z gozdovi

Komisija se je danes odločila, da Slovaški pošlje obrazloženo mnenje, ker ni ustrezno zavarovala naravnega okolja, zaradi česar znatno upada število ptic. S pravili EU o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS) in o pticah (Direktiva 2009/147/ES) je vzpostavljeno omrežje Natura 2000, tj. vseevropsko omrežje zavarovanih območij, ki preprečuje morebitno škodljive posege. V skladu s to zakonodajo je treba pred odobritvijo načrtov za gospodarjenje z gozdovi in dejavnosti, kot je sečnja na zavarovanih območjih, opraviti presojo njihovih posledic na območja Natura 2000. Slovaški načrti za gospodarjenje z gozdovi in njihove spremembe ter sanitarna sečnja za preprečevanje napada škodljivcev bi morali biti ocenjeni glede na njihove posledice. V slovaški zakonodaji teh določb do danes ni. Komisija zato meni, da Slovaška ni pravilno prenesla obveznosti iz direktive o habitatih, v skladu s katero je treba pri projektih na zavarovanih območjih Natura 2000 opraviti ustrezno presojo njihovih posledic za ta območja. To je eden od vzrokov, da se je populacija divjega petelina (Tetrao urogallus), največjega med vsemi kurami, na posebnih varstvenih območjih prepolovila, odkar se je Slovaška leta 2004 pridružila EU. Komisija zato prav tako meni, da Slovaška ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi preprečila slabšanje habitatov divjega petelina in znatne motnje za to vrsto, in torej direktive o habitatih ne uporablja pravilno. Slovaška poleg tega ni sprejela zadostnih posebnih ohranitvenih ukrepov za divjega petelina, kakor je zahtevano v direktivi o pticah in načrtih za upravljanje zadevnih posebnih varstvenih območij. Slovaška ima na voljo dva meseca za odpravo neskladnosti, sicer se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Obrazloženi mnenji in zaključena postopka

Komunalna odpadna voda: Komisija pozvala LATVIJO in LITVO, naj izboljšata čiščenje odpadne vode, in zaključila dva postopka

Komisija se je danes odločila, da Latviji in Litvi pošlje obrazloženo mnenje, ker nista zagotovili, da imajo vse aglomeracije z več kot 2 000 prebivalci ustrezne sisteme zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode, kakor zahtevajo pravila EU iz direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (Direktiva Sveta 91/271/EGS). Cilj navedene direktive je varstvo okolja v EU pred škodljivimi učinki komunalne odpadne vode, kot je obogatitev vode s hranili. Hranila povzročajo pospešeno rast alg, kar moti ravnotežje vodnih organizmov in vpliva na kakovost vode. Zakonodaja na ravni EU določa tudi pravila za zbiranje, čiščenje in izpuste odpadne vode. Komisija meni, da 14 aglomeracij v Latviji in 54 aglomeracij v Litvi krši več določb Direktive. Poleg tega morata obe državi določiti zahteve za kanalizacijske sisteme, izpuste iz čistilnih naprav, industrijsko odpadno vodo ter referenčne metode za spremljanje in ocenjevanje rezultatov. Latvija in Litva imata zdaj na voljo dva meseca za odpravo neskladnosti, sicer se Komisija lahko odloči, da proti njima začne postopek pred Sodiščem EU. Poleg tega Komisija zaključuje postopka EU za ugotavljanje kršitev proti Belgiji in Luksemburgu, ker državi članici zdaj pravilno uporabljata navedeno direktivo. V primeru Belgije je vseh 48 aglomeracij, zajetih v sodbi Sodišča EU (Komisija proti Belgiji, zadeva št. C-395/13 iz leta 2014), zdaj skladnih s pravili EU o čiščenju komunalne odpadne vode. Luksemburški organi so upoštevali sodbo Sodišča v zadevi Komisije proti Luksemburgu (C-576/11) iz leta 2013 in (C-452/05) iz leta 2006.

Uradni opomini

Varstvo narave: Komisija pozvala BOLGARIJO, ITALIJO in NEMČIJO, naj dokončajo omrežje Natura 2000

Komisija poziva Bolgarijo, Nemčijo in Italijo, naj spoštujejo svoje obveznosti na podlagi pravil EU o ohranjanju naravnih habitatov in zavarovanih vrst, vključenih v omrežje Natura 2000 (direktiva o habitatih – Direktiva Sveta 92/43/EGS). Države članice morajo območja, pomembna za Skupnost, s seznama EU določiti kot posebna ohranitvena območja. Prav tako morajo določiti potrebne ohranitvene ukrepe za ohranjanje ali obnovo ugodnega stanja zavarovanih vrst in habitatov. Te ukrepe je treba izvesti v šestih letih od vključitve zadevnih območij na seznam EU kot območij, pomembnih za Skupnost. To so ključne zahteve za varstvo biotske raznovrstnosti po vsej EU. Bolgarija je v predpisanem roku od 230 območij, pomembnih za Skupnost, kot posebno ohranitveno območje določila le 9 območij, poleg tega zanje na splošno in brez izjeme ni določila podrobnih ohranitvenih ciljev in ukrepov, prilagojenih za posamezno območje. Nemčija v predpisanem roku kot posebno ohranitveno območje ni določila 787 od 4 606 območij, pomembnih za Skupnost. Poleg tega na splošno in brez izjeme za nobeno območje Natura 2000 ni določila podrobnih ohranitvenih ciljev. Komisija tudi meni, da Nemčija ni zagotovila, da bi javni organi v šestih regijah dejavno in sistematično seznanjali javnost z načrti upravljanja. V Italiji kot posebno ohranitveno območje še ni bilo določenih 463 območij, pomembnih za Skupnost, za katere se je rok iztekel. Poleg tega Italija na splošno in brez izjeme v nobeni od 19 regij in dveh avtonomnih provinc ni določila podrobnih ohranitvenih ciljev, prilagojenih za posamezno območje, kakor tudi ne potrebnih ohranitvenih ukrepov, ki ustrezajo ekološkim zahtevam vrst naravnih habitatov. Komisija zato Italiji in Nemčiji pošilja dodatni uradni opomin, Bolgariji pa uradni opomin. Zadevne države članice imajo zdaj na voljo dva meseca, da odgovorijo na argumente Komisije, sicer se ta lahko odloči, da jim pošlje obrazloženo mnenje.

Biotska raznovrstnost: Komisija pozvala devet držav članic, naj zavarujejo okolje pred invazivnimi tujerodnimi vrstami

Komisija poziva Ciper, Češko, Francijo, Grčijo, Irsko, Poljsko, Portugalsko, Slovaško in Španijo, naj okrepijo izvajanje uredbe EU o invazivnih tujerodnih vrstah (Uredba št. 1143/2014). Invazivne tujerodne vrste so rastline in živali, ki se naselijo na območjih zunaj njihovega naravnega območja razširjenosti, se hitro širijo in izpodrinejo avtohtone vrste, kar ima hude gospodarske in okoljske posledice. Po začetku veljavnosti navedene uredbe 1. januarja 2015 so morale države članice uvesti odvračilne kazni, države članice z najbolj oddaljenimi regijami pa so morale za ta ozemlja sprejeti posebne sezname invazivnih tujerodnih vrst in o tem obvestiti Komisijo. Zadevne države članice Komisiji niso sporočile kazni ali seznamov invazivnih tujerodnih vrst za najbolj oddaljene regije ali obojega. Komisija se je zato odločila, da vsaki državi članici pošlje uradni opomin in ji da na voljo dva meseca za odgovor, sicer se lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Kakovost zraka: Komisija pozvala GRČIJO, naj ukrepa na področju onesnaženosti zraka

Komisija poziva Grčijo, naj zagotovi skladnost s pravili EU o čistem zraku, in sicer s sprejetjem ukrepov za zagotovitev dobre kakovosti zraka in zaščito javnega zdravja (Direktiva 2008/50/ES). Zakonodaja EU določa mejne vrednosti za onesnaževala zraka, tudi za dušikov dioksid (NO2). V primeru preseganja teh mejnih vrednosti morajo države članice zagotoviti, da se pripravijo načrti za kakovost zraka, v katerih so določeni ustrezni ukrepi za čim prejšnjo odpravo preseganj. Ravni dušikovega dioksida v aglomeraciji Aten od leta 2010 presegajo mejne vrednosti, določene v Direktivi. Vendar Grčija ni zagotovila skladnosti z letno mejno vrednostjo za NO2 v Atenah v obdobju od leta 2010 do leta 2014 in ni pripravila načrta za kakovost zraka, v katerem bi bili opredeljeni potrebni ukrepi, s katerimi bi bilo obdobje preseganja čim krajše. Poleg tega ni vzpostavila ustreznih vzorčevalnih mest na območju Soluna, da bi zagotovila ustrezno spremljanje koncentracij NO2. Prav tako ni dala na voljo celotnega poročila o kakovosti zraka, kakor zahteva Izvedbeni sklep Komisije 2011/850/EU. Ker Grčija še vedno ni izpolnila vseh navedenih obveznosti, ji je Komisija poslala uradni opomin. Grčija ima za odgovor na pomisleke Komisije na voljo dva meseca, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Kakovost zraka: Komisija pozvala FRANCIJO in ŠVEDSKO, naj svoje državljane zavarujeta pred onesnaževanjem zraka

Komisija Francijo in Švedsko poziva, naj svojo zakonodajo o kakovosti zraka uskladita z evropskimi pravili o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (Direktiva 2008/50/ES). Navedena direktiva določa cilje glede kakovosti zraka, vključno z ambicioznimi in stroškovno učinkovitimi cilji za izboljšanje zdravja ljudi in kakovosti okolja do leta 2020. Določa tudi načine za ocenjevanje teh ciljev in sprejemanje popravnih ukrepov, če standardi niso izpolnjeni. Navedeni državi članici sta pomanjkljivo prenesli več določb navedene direktive v nacionalno zakonodajo, vključno z obveznostjo, da sprejmeta ustrezne ukrepe, s katerimi bi bila obdobja preseganja čim krajša. Komisija je zato Franciji in Švedski poslala uradni opomin ter jima dala na voljo dva meseca za odgovor na njene argumente. V nasprotnem primeru se lahko odloči, da jima pošlje obrazloženo mnenje.

E-odpadki: Komisija pozvala ESTONIJO in ROMUNIJO, naj izboljšata ravnanje z električnimi in elektronskimi odpadki

Komisija se je odločila, da Estoniji in Romuniji pošlje uradni opomin zaradi pomanjkljivosti pri prenosu pravil EU o odpadni električni in elektronski opremi (Direktiva 2012/19/EU). Odpadna električna in elektronska oprema, npr. računalniki, televizijski sprejemniki, hladilniki in mobilni telefoni, je med najhitreje rastočimi tokovi odpadkov v EU in pričakuje se, da bo do leta 2020 narasla na več kot 12 milijonov ton. Če se z njo ne ravna ustrezno, lahko zaradi vsebnosti nevarnih snovi povzroči velike okoljske in zdravstvene težave. Komisija je Estoniji poslala uradni opomin zaradi pomanjkljivosti, ki vključujejo nepopolne opredelitve ključnih pojmov, nejasnosti glede obveznosti, ki se naložijo proizvajalcem, in neuvedbo obvezne predložitve dokaza, če se odpadna električna in elektronska oprema izvaža v države zunaj EU. Na Romunijo pa je naslovila uradni opomin zaradi netočnih določb in nepopolnega odražanja zakonodaje EU, neskladnosti v zvezi z objekti za zbiranje in neobstoja posebne določbe, v skladu s katero bi se morala vsa ločeno zbrana odpadna električna in elektronska oprema ustrezno obdelati. Estonija in Romunija imata za odgovor na voljo dva meseca, sicer se Komisija lahko odloči, da jima pošlje obrazloženo mnenje.

Dostop do informacij o okolju: Komisija pozvala FRANCIJO, naj javnosti omogoči dostop do informacij o okolju

Komisija poziva Francijo, naj nacionalno pravo uskladi s standardi EU o dostopu javnosti do informacij o okolju (Direktiva 2003/4/ES). V skladu z navedeno direktivo imajo državljani pravico dostopa do informacij o okolju, javni organi, ki hranijo navedene informacije, pa so jih dolžni dati na voljo. Komisija je zaskrbljena, da je lahko francosko pravo na tem področju preveč omejevalno in da ne omogoča dostopa do informacij, ki jih vsebujejo ukrepi, ki jih navedena direktiva obravnava kot informacije o okolju. Francosko pravo je poleg tega nenatančno glede pogojev, pod katerimi se dostop lahko zavrne. Komisija je Franciji zato poslala uradni opomin. Francija se mora odzvati v dveh mesecih, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Morsko okolje: Komisija pozvala FRANCIJO, IRSKO in ITALIJO, naj varujejo svoje morske vode

Komisija poziva Francijo, Irsko in Italijo, naj izpolnijo obveznosti poročanja o okoljskem stanju morskih voda na podlagi okvirne direktive o morski strategiji (Direktiva 2008/56). Navedena direktiva zagotavlja celovit okvir za varstvo morij in oceanov EU ter zagotavlja, da se njihovi viri upravljajo trajnostno. V skladu z navedeno direktivo so morale države članice do 15. oktobra 2018 pregledati in posodobiti svojo presojo okoljskega stanja zadevnih voda in vpliva človekovih dejavnosti na okolje ter določitev dobrega okoljskega stanja in okoljske ciljne vrednosti. Francija, Irska in Italija Komisiji poročil niso predložile v zahtevanem roku, zato se je Komisija danes odločila, da jim pošlje uradni opomin. Zdaj imajo na voljo dva meseca za odgovor, sicer se Komisija lahko odloči, da jim pošlje obrazloženo mnenje.

Voda: Komisija pozvala IRSKO, naj izboljša upravljanje vodnih virov

Komisija se je danes odločila, da Irski pošlje dodatni uradni opomin, saj še vedno obstaja več primerov neskladnosti in pomanjkljivosti pri prenosu okvirne direktive o vodah (Direktiva 2000/60/ES) v irsko zakonodajo. Irska je v letih 2009, 2010 in 2014 sprejela novo zakonodajo, s katero je izboljšala svoj prvotni prenos navedene direktive, vendar ni odpravila vseh pomanjkljivosti. Med drugim ni zagotovila, da se dejavnosti, ki vključujejo odvzem in zajezitev vode ter spremembe hidromorfologije, nadzirajo s sistemom predhodne odobritve in registracije. Irska pripravlja novo zakonodajo za uvedbo nadzora nad odvzemom vode, vendar ta še ni bila sprejeta in sporočena Komisiji. Irska ima na voljo dva meseca, da izpolni svoje obveznosti, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Čiščenje komunalne odpadne vode: Komisija pozvala ZDRUŽENO KRALJESTVO, naj v celoti spoštuje sodbo Sodišča EU

Komisija poziva Združeno kraljestvo, naj v celoti upošteva sodbo Sodišča EU iz leta 2012 (zadeva št. C-301/10). Sodišče je ugotovilo, da je Združeno kraljestvo kršilo obveznosti iz prava EU o ustreznih sistemih zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode (direktiva o čiščenju komunalne odpadne vodeDirektiva Sveta 91/271/EGS), ker ni nadzorovalo prekomernih preplavljanj voda ob neurjih iz kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav, ki oskrbujejo London in Whitburn v Sunderlandu. Čeprav je bil v Londonu z nadgradnjo treh čistilnih naprav in izgradnjo predora Lee dosežen znaten napredek, preplavljanje voda ob neurjih vzdolž reke Temze še ni pod nadzorom. Nadgradnja kanalizacijskega sistema Whitburn je dokončana, vendar se razlitja še niso dovolj zmanjšala. Ker je od sodbe minilo šest let, je Komisija Združenemu kraljestvu poslala zadnji opomin, preden zadevo vrne Sodišču in zahteva naložitev finančnih sankcij. Združeno kraljestvo ima za odgovor na voljo dva meseca.

 

8. Finančna stabilnost, finančne storitve in unija kapitalskih trgov

(Več informacij: Johannes Bahrke – telefon: +32 22958615, Letizia Lupini – telefon: +32 22951958)

Obrazložena mnenja

Finančne storitve: Komisija pozvala POLJSKO, naj svoj trg v celoti odpre kreditnim posrednikom iz EU

Komisija poziva Poljsko, naj izpolni svoje obveznosti glede uporabe vseh določb pravil EU o stanovanjskih kreditih (Direktiva 2014/17/EU). Zlasti jo poziva, naj uvede določbe, ki bodo kreditnim posrednikom, registriranim v drugih državah članicah, omogočale polno delovanje na poljskem trgu. Cilj direktive je izboljšati varstvo potrošnikov pri hipotekarnih kreditih, spodbujati konkurenco z usklajevanjem in poviševanjem standardov predpogodbenih informacij ter odpiranje nacionalnih trgov kreditnim posrednikom. Ovire za tuje posrednike omejujejo konkurenco za hipoteke in s tem zmanjšujejo blaginjo potrošnikov, saj ne dobijo nujno najugodnejših hipotekarnih kreditov. Po prvem obrazloženem mnenju, ki ga je Komisija zadevnim organom poslala decembra 2016, se je Komisija danes odločila, da pošlje dodatno obrazloženo mnenje. Če se nacionalni organi v dveh mesecih ne odzovejo zadovoljivo, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Solventnost II: Komisija pozvala SLOVENIJO k uporabi pravil EU o zavarovanju

Komisija se je danes odločila, da Slovenijo pozove, naj v celoti izvaja zakonodajo EU o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II, Direktiva 2009/138/ES, in Omnibus II, Direktiva 2014/51/EU). Direktiva Solventnost II določa celovit regulativni okvir za začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja, direktiva Omnibus II pa spreminja nekatere dele direktive Solventnost II. Države članice so morale do 31. marca 2015 obe direktivi prenesti v nacionalno zakonodajo in Komisiji sporočiti besedilo teh ukrepov. Slovenija tega še vedno ni v celoti izvedla in nekaterih določb v njeni zakonodaji še vedno ni. Gre predvsem za opredelitve lastne zavarovalnice/pozavarovalnice, izjeme glede rednega poročanja, dostop do podatkov in nekatere prehodne določbe glede ravni skupine. Zato se je Komisija danes odločila, da po prvem obrazloženem mnenju, poslanem novembra 2015, slovenskim organom pošlje dodatno obrazloženo mnenje. Če ukrepi za popolno uveljavitev teh direktiv ne bodo priglašeni v dveh mesecih, se Komisija lahko odloči, da proti Sloveniji začne postopek pred Sodiščem EU.

Plačilni računi: Komisija pozvala ŠVEDSKO k uporabi pravil EU o plačilnih računih

Komisija se je danes odločila, da Švedski pošlje uradni poziv, naj priglasi popolno uveljavitev pravil EU o plačilnih računih (direktiva o plačilnih računih, Direktiva 2014/92/EU). Direktiva izboljšuje preglednost nadomestil za plačilne račune ter poenostavlja primerjavo in zamenjavo računov. Poleg tega pravila EU potrošnikom, ki zakonito prebivajo v EU, dajejo pravico do osnovnega plačilnega računa po razumni ceni in ne glede na stalno prebivališče. Švedska do danes še ni v celoti prenesla direktive v nacionalno zakonodajo, čeprav bi morala to storiti do 18. septembra 2016. Zdaj ima dva meseca časa, da Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih za popolno uveljavitev prava EU. Če taki nacionalni ukrepi ne bodo priglašeni v dveh mesecih, se Komisija lahko odloči, da proti Švedski začne postopek pred Sodiščem EU.

Uradna opomina

Odškodnine za vlagatelje: Komisija pozvala CIPER k pravilnemu prenosu nacionalnih pravil, da bodo ta skladna s pravom EU

Komisija se je odločila, da Cipru pošlje uradni opomin, ker ni pravilno prenesel pravil EU o odškodninskih shemah za vlagatelje (Direktiva 97/9/ES). Direktiva, sprejeta leta 1997, ščiti vlagatelje z zagotavljanjem odškodnine, če jim investicijsko podjetje ne povrne vloženih sredstev. Terjatve v skladu z direktivo se običajno pojavijo zaradi goljufij ali drugih upravnih zlorab, ali če investicijsko podjetje ne more izpolniti svojih obveznosti zaradi operativnih napak. Komisija meni, da ciprski organi niso sprejeli zadostnih ukrepov glede ugotavljanja nezmožnosti podjetja za izpolnitev terjatev vlagateljev in plačilo odškodnine vlagateljem po nastanku terjatve brez nerazumnih zamud. Če Ciper v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepal, mu Komisija lahko pošlje obrazloženo mnenje o tej zadevi.

Avtomobilsko zavarovanje: Komisija pozvala GRČIJO k upoštevanju pravil EU

Komisija se je danes odločila, da Grčiji pošlje uradni opomin v zvezi z določbo grškega zakona o avtomobilskem zavarovanju. Komisija po opravljeni oceni meni, da sedanje nacionalne določbe omogočajo, da se zavrne odškodnina osebam, ki so imetniki polic, pravni zastopniki pravnih oseb, ki so lastnice vozila, ali zakonci imetnikov polic in njihovi sorodniki. Zadevna določba grške zakonodaje, ki lastnika vozila v primeru nezgode izključuje iz odškodnine tudi kadar ta ni voznik, je v nasprotju s pravom EU o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (direktiva EU o avtomobilskem zavarovanju, Direktiva 2009/103/ES). To Sodišče razlaga v sodbah v zadevah C-537/03, C-442/10 in C-503/16. Komisija zato poziva grške organe, naj pojasnijo svoje nacionalne ukrepe za uporabo direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti v Grčiji. Če Grčija v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, ji Komisija lahko pošlje obrazloženo mnenje o tej zadevi.

 

9. Zdravje in varnost hrane

(Več informacij: Anca Paduraru – telefon: +32 22991269, Aikaterini Apostola – telefon: +32 22987624)

Obrazloženi mnenji

Javno zdravje: Komisija pozvala IRSKO, naj jo obvesti o prenosu prava EU o tkivih in celicah, namenjenih za zdravljenje ljudi

Komisija se je danes odločila, da Irski pošlje dve obrazloženi mnenji, ker je ni obvestila o prenosu pravil EU o človeških tkivih in celicah (Direktiva Komisije (EU) 2015/565 in Direktiva Komisije (EU) 2015/566). Direktiva Komisije (EU) 2015/565 določa, da morajo biti tkiva in celice, namenjeni za zdravljenje ljudi v EU, sledljivi od darovalca do prejemnika in obratno. Sledljivost se zagotavlja z edinstvenim identifikatorjem, imenovanim enotna evropska koda (SEC), ki skupaj s priloženo dokumentacijo zagotavlja informacije o glavnih značilnostih tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje ljudi. Direktiva Komisije (EU) 2015/566 določa postopke, ki jih morajo uporabljati ustanove uvoznice za tkiva pri odnosih z dobavitelji iz tretjih držav. V skladu z navedenima direktivama bi morale države članice njune določbe do 29. oktobra 2016 prenesti v nacionalno pravo in Komisijo obvestiti o sprejetih ukrepih. Irska Komisije do danes še ni obvestila o prenosu. Irska ima na voljo dva meseca, da Komisijo obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za prenos navedenih direktiv. Če tega ne stori, lahko Komisija zadevi predloži Sodišču EU.

Uradni opomini

Čezmejno zdravstveno varstvo: Komisija pozvala AVSTRIJO, naj zagotovi skladnost s predpisi o ravni povračila stroškov

Komisija se je danes odločila, da pošlje uradni opomin Avstriji. Komisija avstrijske organe poziva, naj zagotovijo, da se stroški zdravstvenega varstva, prejetega v drugi državi članici EU na podlagi direktive EU o čezmejnem zdravstvenem varstvu (Direktiva 2011/24/EU), povrnejo do zneska, ki se uporablja za zdravstveno varstvo, prejeto v Avstriji. Navedena direktiva določa pravice pacientov, da se odločijo za zdravljenje v drugi državi članici in po vrnitvi domov v domači državi zahtevajo povračilo. Kar zadeva višino povračila, jasno določa, da se stroški povrnejo do višine zneska, ki bi bil prevzet v matični državi članici, če bi bilo zdravstveno varstvo zagotovljeno na njenem ozemlju, ne da bi presegli dejanske stroške. Avstrija ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Varnost hrane: Komisija pozvala ČEŠKO, naj pravilno uporablja pravila EU o izvajanju uradnega nadzora

Komisija se je danes odločila, da Češki pošlje uradni opomin zaradi neizpolnjevanja pravil EU o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (Uredba (ES) št. 882/2004). Češki organi morajo izvajati sistematično oceno tveganja in morebitni naknadni uradni nadzor nad določenimi živili iz drugih držav članic ob vsakem prihodu takšnih živil na Češko. Na podlagi tega so češki organi v nacionalni zakonodaji določili obveznost gospodarskih subjektov, da jih vsaj 24 ur prej sistematično obveščajo o prihodu takšnih živil na namembni kraj. To ni združljivo z usklajenim okvirom, ki ga določajo pravila EU. Komisija meni, da obveznost sporočanja prihoda blaga iz druge države članice ne bi smela biti sistematična. Nasprotno, sporočanje prihoda takšnega blaga mora temeljiti na posebni zahtevi pristojnega organa in se mora izvajati samo v obsegu, ki je potreben za organizacijo uradnega nadzora. Češka ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor na uradni opomin, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Čezmejno zdravstveno varstvo: Komisija pozvala NIZOZEMSKO, naj zagotovi skladnost s predpisi o ravni povračila stroškov

Komisija se je odločila, da pošlje uradni opomin Nizozemski. Komisija nizozemske organe poziva, naj zagotovijo, da se stroški zdravstvenega varstva, prejetega v drugi državi članici EU na podlagi direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu (Direktiva 2011/24/EU), povrnejo do zneska, ki se uporablja za zdravstveno varstvo, prejeto na Nizozemskem. Navedena direktiva določa pravice pacientov, da se odločijo za zdravljenje v drugi državi članici in po vrnitvi domov v domači državi zahtevajo povračilo. Kar zadeva višino povračila, jasno določa, da se stroški povrnejo do višine zneska, ki bi bil prevzet v matični državi članici, če bi bilo zdravstveno varstvo zagotovljeno na njenem ozemlju, ne da bi presegli dejanske stroške. Nizozemska ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Biocidni proizvodi: Komisija pozvala ROMUNIJO, naj v celoti izvaja pravila EU in določi pristojbine za obravnavo vlog

Komisija se je danes odločila, da Romuniji pošlje uradni opomin, v katerem jo poziva, naj določi pristojbine za obravnavo vlog, kakor zahtevajo pravila EU o biocidnih proizvodih (Uredba (EU) št. 528/2012). V navedeni uredbi je določeno, da države članice vlagateljem zaračunavajo pristojbine za storitve, ki jih izvajajo na podlagi Uredbe, ter da morajo države članice določiti in objaviti znesek pristojbin, ki se plačajo njihovim pristojnim organom. Romunija še ni določila in objavila zneska pristojbin, ki se plačajo njenim nacionalnim organom za obravnavo več vrst vlog v okviru uredbe o biocidnih proizvodih, zato takšnih vlog ne more obravnavati. To je privedlo do zamud pri obravnavi več nerešenih vlog za izdajo nacionalnega dovoljenja za biocidne proizvode. Romunija ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

 

10. Notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja

(Več informacij: Lucia Caudet – telefon: +32 22956182, Victoria von Hammerstein-Gesmold – telefon: +32 22955040)

Predložitev zadeve Sodišču Evropske unije

Maloprodaja kmetijskih proizvodov in živil: Komisija sprožila postopek pred Sodiščem proti MADŽARSKI

Komisija se je danes odločila, da sproži postopek pred Sodiščem EU proti Madžarski zaradi neskladnosti njenih nacionalnih pravil o maloprodaji kmetijskih proizvodov in živil z zakonodajo EU. Komisija je zaskrbljena, da madžarska zakonodaja o prodaji na drobno ni skladna s pravili EU, zaradi česar potrošniki in podjetja niso deležni vseh koristi enotnega trga. Komisija meni, da madžarsko pravo krši načela prostega pretoka blaga (člen 34 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU)) in Uredbo EU o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba (EU) št. 1308/2013). Po madžarskem pravu morajo trgovci na drobno za kmetijske proizvode in živila uporabljati enako profitno maržo, ne glede na državo njihovega izvora. To pravilo krši pravo EU na področju prostega pretoka blaga (člen 34 PDEU), saj spodbuja prodajo domačih proizvodov in odvrača od prodaje tujih. Poleg tega Madžarska s tem, ko ogroža prosto oblikovanje prodajnih cen kmetijskih proizvodov in ne zagotavlja poštene konkurence, ne izpolnjuje obveznosti, ki jih ima na podlagi Uredbe EU. Madžarsko pravo, ki določa uporabo enake profitne marže za vse proizvode, nekaterim uvoznikom in trgovcem z uvoženim blagom na drobno onemogoča, da bi potrošnikom ponudili privlačnejše maloprodajne cene. Komisija je postopek za ugotavljanje kršitev proti Madžarski začela februarja 2017, ko je državi poslala uradni opomin. Temu je marca 2018 sledilo obrazloženo mnenje, v katerem je Komisija Madžarsko pozvala k odpravi omejitve v zvezi s prodajo na drobno. Ker madžarski organi vztrajajo pri svojem stališču, se je Komisija zdaj odločila, da zadevo predloži Sodišču EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Obrazloženo mnenje

Javno naročanje na področju IT: Komisija pozvala SLOVAŠKO, naj spoštuje pošteno konkurenco in preglednost

Komisija se je danes odločila, da Slovaški pošlje obrazloženo mnenje v zvezi z neposredno oddajo pogodbe za zagotavljanje storitev programske opreme, ki omogočajo spletno oddajo javnih naročil na t. i. „elektronskem trgu“. Slovaška je pogodbo neposredno, tj. brez konkurenčnega in preglednega postopka, ki bi vključeval predhodno objavo obvestila o javnem naročilu, oddala izvajalcu, ki že zdaj zagotavlja druge storitve programske opreme. Komisija tudi po odgovoru Slovaške na njen uradni opomin iz junija 2018 vztraja pri stališču, da Slovaška ni dokazala, da bi bila izključna pravica intelektualne lastnine, ki jo ima trenutni ponudnik storitev, bistvena za uspešno izvedbo nove pogodbe. Komisija meni, da Slovaška s tem, da je pogodbo oddala istemu ponudniku, pri čemer drugim izvajalcem ni omogočila, da bi tudi oni predstavili konkurenčne ponudbe, krši pravila EU o javnem naročanju (Direktiva 2004/18/ES) in ne zagotavlja najboljšega izkoristka davkoplačevalskega denarja. Slovaška ima zdaj na voljo dva meseca, da odgovori na argumente Komisije, sicer se lahko proti njej začne postopek pred Sodiščem EU.

Uradni opomini

Javno naročanje: Komisija pozvala 15 držav članic, naj zagotovijo skladnost s pravili o javnem naročanju in koncesijah

Komisija se je danes odločila, da 15 državam članicam (Bolgariji, Hrvaški, Cipru, Češki, Danski, Finski, Nemčiji, Madžarski, Italiji, Malti, Nizozemski, Poljski, Romuniji, Švedski in Združenemu kraljestvu) pošlje uradni opomin v zvezi s skladnostjo njihove nacionalne zakonodaje s pravili EU o javnem naročanju in koncesijah. Države članice naj bi nova pravila (Direktivo 2014/24/EU, Direktivo 2014/25/EU in Direktivo 2014/23/EU) v nacionalno pravo prenesle do 18. aprila 2016. Današnji opomini so rezultat preverjanja skladnosti, ki ga izvaja Komisija, da bi ugotovila, ali so prenesena nacionalna pravila v skladu z direktivami EU. Presoja se izvaja ali se bo izvedla tudi za preostale države članice, ki so prenos izvedle z večjo zamudo (glej zadeve, predložene Sodišču EU). Države članice imajo zdaj na voljo dva meseca, da odgovorijo na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da stori naslednji korak in jim pošlje obrazloženo mnenje.

Komisija sprejela ukrepe, da bi strokovnjakom in ponudnikom storitev v storitvenem sektorju zagotovila vse koristi enotnega trga EU za storitve

Komisija je danes sprejela odločitve o kršitvah, ki zadevajo 27 držav članic, da bi zagotovila ustrezno izvajanje pravil EU o storitvah in poklicnih kvalifikacijah. Kot je poudarjeno v sporočilu o enotnem trgu iz novembra 2018, so lahko državljani in podjetja deležni številnih prednosti enotnega trga, le če pravila, ki so bila skupno dogovorjena, dejansko delujejo v praksi. Komisija danes sprejema ukrepe za zagotovitev spoštovanja pravil EU na področju storitev. Čeprav storitve predstavljajo dve tretjini gospodarstva EU, številne ovire še vedno preprečujejo, da bi storitveni sektor dosegel svoj celotni potencial v korist potrošnikov, iskalcev zaposlitve in podjetij ter ustvaril gospodarsko rast po vsej Evropi. Vseh 31 uradnih opominov in dodatni uradni opomin ter dve obrazloženi mnenji, ki jih pošilja Komisija, se nanaša na več omejitev v storitvenih sektorjih: uradne opomine pošilja 27 državam članicam (vsem razen Danski) zaradi neskladnosti njihove zakonodaje in pravne prakse s pravili EU o priznavanju poklicnih kvalifikacij in ustreznem dostopu do dejavnosti (kršitev direktive o poklicnih kvalifikacijah), obrazloženo mnenje Cipru in uradni opomin Portugalski glede njunih posebnih predpisov v zvezi z dostopom do dejavnosti inženirjev in arhitektov (kršitev direktive o poklicnih kvalifikacijah), dodatni uradni opomin Hrvaški glede omejitev za multidisciplinarne odvetniške storitve, omejitev oglaševanja in pravice do opravljanja storitev (kršitev direktive EU o storitvah in Direktive 98/5/ES o opravljanju poklica odvetnika in ustanavljanju odvetniških pisarn), dva uradna opomina Franciji in Poljski ter obrazloženo mnenje Irski zaradi omejitev oglaševanja, ki kršijo pravila EU o prostem pretoku storitev (kršitev člena 56 PDEU in direktive o storitvah), in uradni opomin Belgiji v zvezi s postopkom odobritve in splošnimi zahtevami, ki jih regija Bruselj uporablja za ponudnike turističnih nastanitvenih storitev (kršitev direktive o storitvah). Vse države članice imajo zdaj na voljo dva meseca, da odgovorijo na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči za naslednji korak v postopku za ugotavljanje kršitev. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Prosti pretok blaga: Komisija pozvala NEMČIJO, naj odpravi omejitve pri uvozu kave

Komisija se je danes odločila, da Nemčiji pošlje uradni opomin v zvezi z omejitvami pri uvozu kave. V skladu z nemškim zakonom o davku na kavo (nemško: Kaffeesteuergesetz) morajo trgovci na drobno s sedežem v drugi državi članici, ki prodajajo kavo v Nemčijo, imenovati davčnega zastopnika, ki se nahaja v Nemčiji. Zastopnik, ki ga morajo odobriti nemški carinski organi, mora evidentirati dostavo po pošti ter plačati zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti in ustrezne davke. Komisija meni, da ta zahteva trgovcem na drobno iz drugih držav članic preprečuje prosti uvoz kave v Nemčijo, dodatni stroški pa zlasti malim in srednje velikim podjetjem otežujejo prodor na nemški trg. Komisija meni, da je tovrstna zahteva v nasprotju s pravili EU o prostem pretoku blaga (člen 34 PDEU). Prav tako pogoj, da se mora zastopnik nahajati v Nemčiji, omejuje svobodo opravljanja storitev (člen 56 PDEU) in posledično ovira uvoz kave. Nemčija ima zdaj na voljo dva meseca, da odgovori na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Javno naročanje: Komisija pozvala NIZOZEMSKO, naj upošteva pravila EU o javnem naročanju

Komisija se je danes odločila, da Nizozemski pošlje dodatni uradni opomin glede njenih nacionalnih pravil o stanovanjskih družbah. Po nizozemskem pravu se stanovanjske družbe ne štejejo za javne naročnike, zato zanje ne veljajo pravila EU o javnem naročanju. Vendar so stanovanjske družbe močno odvisne od nizozemskih javnih organov na osrednji in lokalni ravni. Komisija zato meni, da je Nizozemska morda kršila pravo EU (Direktivo 2014/23/EU in Direktivo 2014/24/EU), zlasti kar zadeva obveznost preglednosti, v skladu s katero morajo stanovanjske družbe objaviti razpise za zbiranje ponudb, da bi podjetjem zagotovile enake možnosti in pri nabavah čim bolje izkoristile svoj denar. Komisija je prvi uradni opomin poslala decembra 2017, s tem dodatnim opominom pa želi razjasniti nerešena pravna vprašanja. Nizozemska ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Prosti pretok blaga: KOMISIJA pozvala Španijo, naj odstrani dodatne zahteve za pirotehnične izdelke

Komisija se je danes odločila, da Španiji pošlje uradni opomin glede pravil o pirotehničnih izdelkih, kot so ognjemeti. Po španskem pravu morajo gospodarski subjekti navedene izdelke pred uvozom, prenosom, skladiščenjem in distribucijo v Španiji registrirati ter zanje od španskih organov pridobiti dovoljenje za dajanje v promet. Navedene nacionalne zahteve se uporabljajo poleg tistih iz direktive o pirotehničnih izdelkih, ki zagotavlja visoko raven varovanja zdravja potrošnikov in javne varnosti. Komisija meni, da je nalaganje navedenih dodatnih zahtev za pirotehnične izdelke, ki so zakonito proizvedeni in certificirani v drugi državi članici EU, v nasprotju z direktivo o pirotehničnih izdelkih (Direktiva 2013/29/EU) in ne spoštuje načel enotnega trga, saj bi moral za izdelke, ki so zakonito tržijo, veljati prost pretok po vsej EU. Španske nacionalne omejitve podvajajo nadzor, ki se že izvaja v drugih državah članicah. Španija ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

 

11. Pravosodje, potrošniki in enakost spolov

(Več informacij: Christian Wigand – telefon: +32 22962253, Melanie Voin – telefon: +32 22958659)

Obrazložena mnenja

Varstvo podatkov: Komisija pozvala sedem držav članic k prenosu direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj ter dve državi članici k dokončanju prenosa

Komisija se je danes odločila, da Bolgariji, Cipru, Grčiji, Latviji, Nizozemski, Sloveniji in Španiji pošlje obrazložena mnenja, ker niso prenesli direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj (Direktiva (EU) 2016/680). Komisija hkrati pošilja obrazloženi mnenji Češki in Portugalski, v katerih ju poziva k dokončanju prenosa navedenih pravil. Države članice so morale direktivo v nacionalno zakonodajo prenesti do 6. maja 2018. Direktiva varuje temeljno pravico državljanov do varstva podatkov, kadar organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj osebne podatke uporabljajo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona takih dejanj. Pravila EU zagotavljajo ustrezno varstvo osebnih podatkov žrtev, prič in osumljencev kaznivih dejanj. Uvedba podobnih standardov varstva podatkov olajšuje izmenjavo osebnih podatkov za čezmejno sodelovanje v boju proti kriminalu in terorizmu. Ker sedem zadevnih držav članic pravil EU ni preneslo v nacionalno zakonodajo, je Komisija pristojnim organom julija 2018 poslala uradni opomin. Zaradi delnega prenosa direktive sta julija 2018 uradni opomin prejeli tudi Češka in Portugalska. Navedene države imajo zdaj na voljo dva meseca, da se odzovejo in sprejmejo ustrezne ukrepe, sicer se zadeve lahko predložijo Sodišču EU.

Obrazložena mnenja in uradni opomin

Preprečevanje pranja denarja: Komisija pozvala deset držav članic EU k popolnemu prenosu zakonodaje EU na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma

Komisija se je danes odločila poslati uradni opomin Nemčiji,obrazložena mnenja Belgiji, Finski, Franciji, Litvi in Portugalskiter dodatna obrazložena mnenja Bolgariji, Cipru, Poljski in Slovaški, ker niso v celoti prenesli četrte direktive o preprečevanju pranja denarja (Direktiva (EU) 2015/849) v nacionalno zakonodajo. Navedene države članice so sicer izjavile, da je prenos v celoti končan, vendar je Komisija po oceni sporočenih ukrepov ugotovila, da nekatere določbe manjkajo. Pravočasen in pravilen prenos pravil je ključnega pomena za učinkovit boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, kot se je pokazalo pri več nedavnih škandalih v zvezi s pranjem denarja v EU. Vrzeli v eni državi članici imajo lahko posledice za vse ostale države. Vse države članice so morale pravila iz te direktive prenesti do 26. junija 2017. Belgija, Bolgarija, Ciper, Finska, Francija, Nemčija, Litva, Poljska, Portugalska in Slovaška imajo zdaj na voljo dva meseca, da se odzovejo in sprejmejo ustrezne ukrepe, sicer lahko Komisija nadaljuje z naslednjimi koraki v postopku za ugotavljanje kršitev.

Uradni opomini

Nedovoljeni pogodbeni pogoji: Komisija pozvala BOLGARIJO k upoštevanju zakonodaje EU o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah

Komisija je pozvala Bolgarijo, naj pregleda svoja pravila o tem, kako lahko trgovci uveljavljajo terjatve do potrošnikov, in jih uskladi z zakonodajo EU o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (direktiva o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, Direktiva 93/13/EGS) ter tako zagotovi ustrezno varstvo potrošnikov v takih primerih. Direktiva potrošnike varuje pred nedovoljenimi pogoji v pogodbah s trgovci, vključno s ponudniki finančnih storitev. Pravila EU zagotavljajo tudi, da taki nedovoljeni pogoji ne zavezujejo potrošnikov in da imajo ti pod razumnimi pogoji na voljo učinkovita pravna sredstva proti njim. V skladu s sodno prakso Sodišča to pomeni, da so nacionalna sodišča nepoštenost pogodbenih pogojev dolžna oceniti po uradni dolžnosti, tj. tudi če potrošnik ne opozori na to. V Bolgariji se plačilni nalogi in nalogi za takojšnjo izvršbo še vedno izdajajo, ne da bi jih sodišča vsebinsko preverila, potrošniki pa jih lahko izpodbijajo samo pod zelo strogimi pogoji. Zlasti nekateri upniki, kot so banke, lahko naloge za takojšnjo izvršbo dobijo skoraj samodejno, pri čemer imajo potrošniki zelo omejene možnosti, da bi izvršbo na podlagi nedovoljenih pogodbenih pogojev preprečili ali izpodbijali. Če se Bolgarija v naslednjih dveh mesecih ne bo zadovoljivo odzvala, ji Komisija lahko pošlje obrazloženo mnenje o tej zadevi.

Kazensko pravosodje: Komisija pozvala BOLGARIJO in IRSKO k pravilnemu izvajanju okvirnega sklepa o odvzemu prostosti

Komisija je pozvala Bolgarijo in Irsko, naj sprejmeta ukrepe za zagotovitev pravilnega izvajanja pravil EU o odvzemu prostosti (Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ) v nacionalni zakonodaji. Države članice so morale nacionalno zakonodajo sprejeti do 5. decembra 2011. Ta pravila zagotavljajo vzajemno priznavanje sodb v kazenskih zadevah, s katerimi se izrekajo zaporne kazni. Namen pravil EU je olajšati socialno rehabilitacijo obsojenih posameznikov. Bolgarija, kjer je zakonodajni postopek še v zgodnji fazi, Sveta in Komisije še ni obvestila o prenosu v nacionalno zakonodajo. Irska se je marca 2016 zavezala, da bo zakonodajo sprejela do konca leta 2016. Irski organi okvirnega sklepa doslej še niso prenesli, Sveta in Komisije pa prav tako niso obvestili o ukrepih za prenos. Če Bolgarija in Irska v naslednjih dveh mesecih ne ukrepata ustrezno, jima Komisija lahko pošlje obrazloženo mnenje o tej zadevi.

Kazensko pravosodje: Komisija pozvala IRSKO k celovitemu izvajanju treh okvirnih sklepov o spremljevalnih ukrepih in alternativnih sankcijah, o nadzornih ukrepih ter o denarnih kaznih

Komisija se je danes odločila, da Irski pošlje tri uradne opomine, s katerimi jo poziva k celovitemu izvajanju treh okvirnih sklepov Sveta o spremljevalnih ukrepih in alternativnih sankcijah (Sklep 2008/947/PNZ), o nadzornih ukrepih (Sklep 2009/829/PNZ) ter o denarnih kaznih (Sklep 2005/214/PNZ) v nacionalni zakonodaji. Namen okvirnega sklepa o spremljevalnih ukrepih in alternativnih sankcijah je olajšati socialno rehabilitacijo obsojenih oseb ter izboljšati varstvo žrtev in širše javnosti. Sklep poleg tega olajšuje uporabo primernih spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij v primeru storilcev kaznivih dejanj, ki ne prebivajo v državi izreka obsodbe. Države članice so morale nacionalno zakonodajo sprejeti do 6. decembra 2011. Okvirni sklep o nadzornih ukrepih zagotavlja, da bo zadevna oseba na voljo za sodno obravnavo pred sodiščem. Poleg tega po potrebi v kazenskem postopku spodbuja uporabo ukrepov brez odvzema prostosti za osebe, ki nimajo prebivališča v državi članici, v kateri poteka postopek. Ta sklep prav tako izboljšuje varstvo žrtev in širše javnosti. Države članice so morale nacionalno zakonodajo sprejeti do 1. decembra 2012. Okvirni sklep o denarnih kaznih zagotavlja vzajemno priznavanje denarnih kazni, ki pravosodnim ali upravnim organom omogoča posredovanje denarne kazni neposredno organu v drugi državi članici EU ter priznanje in izvršitev take kazni brez kakršnih koli nadaljnjih formalnosti. Države EU so morale ta sklep izvesti do 21. marca 2007. Če Irska v naslednjih dveh mesecih ne ukrepa ustrezno, ji Komisija lahko pošlje obrazloženo mnenje o tej zadevi.

 

12. Pomorske zadeve in ribištvo

(Več informacij: Enrico Brivio – telefon: +32 22956172, Daniela Stoycheva – telefon: +32 22953664)

Uradni opomin

Nadzor ribištva: Komisija nadaljuje postopek za ugotavljanje kršitev proti DANSKI glede skladnosti z nekaterimi določbami EU o nadzoru

Komisija se je danes odločila, da Danski pošlje dodatni uradni opomin zaradi neizvrševanja več pomembnih določb uredbe EU o nadzoru (Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009). Navedena uredba vzpostavlja sistem za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje pravil skupne ribiške politike EU s strani nacionalnih organov. Uredba je začela veljati 1. januarja 2010. Komisija meni, da Danska trenutno ne zagotavlja tehtanja vseh ribiških proizvodov ob iztovarjanju kakor tudi ne beleženja količin vseh prisotnih vrst, vključno z industrijskim prilovom, v obveznih dokumentih za registracijo ulova. Najresnejša vprašanja se nanašajo na ribolov za industrijske namene. Te pomanjkljivosti znatno zmanjšujejo točnost dokumentov za registracijo ulova, ki so potrebni za odštevanje kvot in preprečevanje prelova. Poleg tega Danska Komisije ne obvešča o dejansko iztovorjenih količinah staležev, kar predstavlja tveganje za cilje glede trajnosti v okviru skupne ribiške politike. Danska ima zdaj na voljo dva meseca, da odgovori na pomisleke Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

 

13. Migracije, notranje zadeve in državljanstvo

(Več informacij: Natasha Bertaud – telefon: +32 22967456, Markus Lammert – telefon: +32 22980423)

Obrazložena mnenja

Zakonite migracije: Komisija pozvala CIPER in GRČIJO k izvajanju pravil EU o študentih in raziskovalcih iz tretjih držav

Komisija se je danes odločila, da Cipru in Grčiji pošlje obrazloženi mnenji, ker je nista obvestila o nacionalni zakonodaji, s katero bi v celoti prenesla Direktivo o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (Direktiva 2016/801). Države članice bi morale nacionalno zakonodajo uskladiti s to direktivo in o tem obvestiti Komisijo do 23. maja 2018. Komisija je julija 2018 Grčiji in Cipru poslala uradna opomina, zdaj pa jima pošilja obrazloženi mnenji, kar je drugi korak v postopku za ugotavljanje kršitev. Državi članici imata zdaj na voljo dva meseca, da direktivo v celoti preneseta v nacionalno zakonodajo, sicer se Komisija lahko odloči zadevo predložiti Sodišču EU.

Zakonik o schengenskih mejah: ESTONIJA pozvana k odpravi dodatnih pogojev za prehod zunanjih meja

Komisija se je danes odločila Estoniji poslati obrazloženo mnenje zaradi uvedbe dodatnih obveznosti za potnike pri prehodu zunanje meje EU, kar je v nasprotju z Zakonikom o schengenskih mejah (Uredba (EU) 2016/399). Estonija trenutno zahteva, da potniki, ki želijo izstopiti iz EU, rezervirajo mesto v čakalni vrsti za prehod meje ter plačajo pristojbino za rezervacijo in uporabo čakalnega območja. Zakonik o schengenskih mejah določa celovit sklop pogojev za prehode in kontrole, ki jih je treba opraviti, ko potniki zapustijo meje EU. Zakonik državam članicam ne omogoča uvedbe dodatnih obveznosti, kakršne so obveznosti na mejnih prehodih v Estoniji. Komisija je Estoniji maja 2016 poslala uradni opomin. Prejeti odgovor ni bil zadovoljiv, zato Komisija zdaj Estoniji pošilja obrazloženo mnenje, kar je drugi korak v postopku za ugotavljanje kršitev. Estonija ima na voljo dva meseca, da Komisijo obvesti o vseh ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev pravilnega izvajanja določb o prehodu zunanjih meja EU, kot določa Zakonik o schengenskih mejah. V nasprotnem primeru lahko Komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Azil: Komisija nadaljuje postopek za ugotavljanje kršitev proti MADŽARSKI zaradi inkriminacije dejavnosti v podporo prošnjam za azil in prebivanje

Komisija se je danes odločila Madžarski poslati obrazloženo mnenje glede madžarske zakonodaje, ki inkriminira dejavnosti v podporo prošnjam za azil in prebivanje ter nadalje omejuje pravico do prošnje za azil. Komisija se je 19. julija 2018 odločila Madžarski poslati uradni opomin glede nove zakonodaje. Komisija po analizi odgovora madžarskih organov meni, da večina izraženih pomislekov še ni bila odpravljena, zlasti kar zadeva naslednje točke. Prva točka se nanaša na inkriminacijo podpore prosilcem za azil. Madžarska zakonodaja omejuje pravico prosilcev za azil do komuniciranja z zadevnimi nacionalnimi, mednarodnimi in nevladnimi organizacijami ter njihove pomoči, tako da inkriminira podporo prošnjam za azil in prebivanje. Druga točka zadeva omejevanje svoboščin posameznika. Madžarska zakonodaja preprečuje vsakomur, ki je na podlagi te zakonodaje v kazenskem postopku, da bi se približal tranzitnim območjem na madžarskih mejah, s čimer neupravičeno omejuje uveljavljanje pravic do prostega gibanja državljanov EU. Sankcije segajo od začasnega pridržanja do enoletne zaporne kazni in odstranitve iz države. Zadnja točka se nanaša na nezakonito omejevanje pravice do azila. Uvedba dodatnega razloga za nedopustnost prošenj za azil, ki ni določen v zakonodaji EU, pomeni kršitev direktive EU o azilnih postopkih. Zakonodaja EU poleg tega sicer določa možnost uvedbe razlogov za nedopustnost s pojmoma „varna tretja država“ in „prva država azila“, vendar madžarski zakon in ustavna sprememba o azilu omejujeta pravico do azila na način, ki je v nasprotju z direktivo o pogojih za azil (Direktiva 2011/95/EU) in Listino EU o temeljnih pravicah. Komisija se je zato odločila, da Madžarski zaradi kršitve zakonodaje EU pošlje obrazloženo mnenje. Madžarski organi imajo zdaj na voljo dva meseca, da odgovorijo na pomisleke Komisije, sicer lahko Komisija zadevo predloži Sodišču EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Zakonite migracije: Komisija pozvala MADŽARSKO k zagotovitvi pravilnega izvajanja direktive o rezidentih za daljši čas

Komisija se je danes odločila, da Madžarski pošlje obrazloženo mnenje, ker državljane tretjih držav s statusom rezidenta za daljši čas izključuje iz opravljanja veterinarskega poklica, s čimer nepravilno izvaja direktivo o rezidentih za daljši čas (Direktiva Sveta 2003/109/ES). Direktiva zahteva, da se državljani tretjih držav, ki vsaj pet let zakonito prebivajo v državi članici EU, obravnavajo enako kot državljani EU na nekaterih področjih, tudi pri dostopu do zaposlitve in samozaposlitve. Madžarska zakonodaja državljanom tretjih držav z veterinarskimi kvalifikacijami, tudi tistim, ki so diplomo pridobili na Madžarskem, ne dovoljuje opravljanja poklica na Madžarskem. Komisija je julija 2018 Madžarski poslala uradni opomin. Komisija je ocenila odgovor madžarskih organov in danes pošilja obrazloženo mnenje, kar je naslednji korak v postopku za ugotavljanje kršitev. Madžarska ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Azil: Komisija pozvala MADŽARSKO, POLJSKO in SLOVENIJO, naj v celoti izvajajo veljavno direktivo o pogojih za azil

Komisija se je danes odločila Madžarski, Poljski in Sloveniji poslati obrazložena mnenja, ker je niso obvestile o ukrepih, ki so jih sprejele za izvajanje veljavnih standardov EU o pogojih za mednarodno zaščito državljanov tretjih držav (Direktiva 2011/95/EU). Direktiva, ki je bila sprejeta decembra 2011, določa skupne standarde EU za opredeljevanje državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Direktiva poleg tega zagotavlja minimalno raven ugodnosti in pravic v vseh državah EU, s čimer odvrača od sekundarnih gibanj med državami EU in izbiranja najugodnejše azilne ureditve. Države članice bi morale skupne standarde uvesti do 21. decembra 2013. Madžarska, Poljska in Slovenija niso v celoti prenesle vseh določb direktive, zato jim je Komisija januarja 2014 poslala uradne opomine, danes pa nadaljuje postopek in jim pošilja obrazložena mnenja. Madžarska, Poljska in Slovenija imajo zdaj na voljo dva meseca, da Komisijo obvestijo o ustreznih ukrepih za zagotovitev celovitega izvajanja direktive, sicer lahko Komisija zadeve predloži Sodišču EU.

Varnostna unija: Komisija pozvala ŠPANIJO k celovitemu izvajanju pravil EU o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih

Komisija se je danes odločila Španiji poslati obrazloženo mnenje, ker je ni obvestila o nacionalnih ukrepih, ki jih je doslej sprejela za izvajanje pravil EU o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (Direktiva 2016/681). Podatki iz evidence podatkov o potnikih se nanašajo na informacije, ki jih potniki posredujejo letalskim prevoznikom pri rezervaciji letov in prijavi na let, kot so ime potnika, datumi in načrti potovanja, številka sedeža, prtljaga, kontaktni podatki in plačilna sredstva. Direktiva o evidenci podatkov o potnikih določa pravila o prenosu takih podatkov državam članicam s strani letalskih prevoznikov in načinu njihove obdelave, pri čemer je treba v celoti upoštevati zaščitne ukrepe za varstvo podatkov. Uporaba podatkov iz evidence podatkov o potnikih je pomembno orodje za boj proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem, sledenje sumljivim potovalnim vzorcem ter identifikacijo morebitnih storilcev kaznivih dejanj in teroristov. Je ključni element evropske agende za varnost ter bistveni gradnik učinkovite in prave varnostne unije. Da pa bi bil okvir o evidenci podatkov o potnikih učinkovit in bi dosegel polni potencial, je bistveno, da so sistemi čim prej vzpostavljeni in delujoči v vseh državah članicah. Države članice so morale nova pravila EU o evidenci podatkov o potnikih v celoti prenesti do 25. maja 2018. Današnje obrazloženo mnenje sledi uradnemu opominu, ki je bil Španiji poslan julija 2018. Španija ima zdaj na voljo dva meseca, da Komisijo obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev celovitega izvajanja novih pravil, sicer lahko Komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Uradni opomini

Zakonite migracije: Komisija pozvala SLOVENIJO, naj zagotovi pravilno izvajanje direktive o enotnem dovoljenju

Komisija se je danes odločila začeti postopek za ugotavljanje kršitev proti Sloveniji in ji poslala uradni opomin, ker ni zagotovila enakega obravnavanja delavcev iz tretjih držav, kot je določeno v direktivi o enotnem dovoljenju (Direktiva 2011/98/EU). Direktiva olajšuje zakonite migracije, pri čemer uvaja poenostavljene postopke in skupen niz pravic za delavce iz tretjih držav. Na podlagi teh pravil EU imajo delavci iz tretjih držav podobne ugodnosti kot državljani EU, kar zadeva delovne pogoje, pokojnine, socialno varnost in dostop do javnih storitev. Slovenska zakonodaja nepravilno izvaja določbe o pravici do enakega obravnavanja v zvezi z družinskimi prejemki, saj določa, da morajo imeti imetniki enotnega dovoljenja za dostop do teh prejemkov stalno prebivališče v Sloveniji. Taka zahteva se za slovenske državljane ne uporablja. Pri izvozu pokojninskih pravic Slovenija dovoljuje izplačilo pokojnin svojim državljanom, ki živijo v tujini, delavcem iz tretjih držav pa to pravico omejuje. Slovenija ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Notranje zadeve: Komisija pozvala ITALIJO, PORTUGALSKO in ŠPANIJO k izvajanju pravil o boju proti spolni zlorabi otrok

Komisija se je danes odločila poslati uradne opomine Italiji, Portugalski in Španiji, ker ne izvajajo pravil EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji (Direktiva 2011/93/EU). EU ima stroga pravila za inkriminacijo takšnih zlorab po vsej Evropi, zagotavljanje strogih kazni za storilce kaznivih dejanj, zaščito otrok žrtev in pomoč pri preprečevanju, da do takšnih kaznivih dejanj sploh pride. Direktiva vključuje tudi posebne ukrepe za boj proti spolni zlorabi otrok na spletu. Države članice bi morale nova pravila v celoti prenesti do decembra 2013. Ker pa je direktiva zelo obsežna, je pri prenosu v skoraj vseh državah članicah prišlo do zamud. Komisija se zaveda teh izzivov, a za učinkovito zaščito otrok pred spolnimi zlorabami morajo države članice v celoti upoštevati določbe direktive. Komisija se je zato odločila začeti postopke za ugotavljanje kršitev proti navedenim državam članicam, ki imajo zdaj na voljo dva meseca, da se odzovejo. V nasprotnem primeru se Komisija lahko odloči, da jim pošlje obrazloženo mnenje.

 

14. Mobilnost in promet

(Več informacij: Enrico Brivio – telefon: +32 22956172, Stephan Meder – telefon: +32 22913917)

Obrazložena mnenja

Plovba po celinskih plovnih poteh: Komisija pozvala BELGIJO, naj svojo zakonodajo uskladi s pravili EU o najemanju ladijskega prostora in določanju cen

Komisija se je danes odločila, da Belgiji pošlje obrazloženo mnenje zaradi nezdružljivosti nacionalnih zahtev glede najemanja ladijskega prostora in določanja cen v prevozu po celinskih plovnih poteh s pravom EU (Direktiva Sveta 96/75/ES). Direktiva določa, da tako v mednarodnem kot v nacionalnem prevozu zadevne stranke prosto sklepajo pogodbe in se prosto pogajajo o cenah. Belgija ima na voljo dva meseca, da izpolni zahteve iz obrazloženega mnenja, sicer se Komisija lahko odloči, da pred Sodiščem EU začne postopek proti tej državi članici.

Cestni promet: Komisija pozvala CIPER k posodobitvi povezave nacionalnega elektronskega registra z novo različico sistema TACHOnet

Komisija se je odločila, da Cipru pošlje obrazloženo mnenje, ker ni posodobil povezave nacionalnega registra z novo različico sistema TACHOnet (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/68). Medsebojna povezanost in izmenjava informacij med državami članicami o elektronskih registrih vozniških kartic se zagotavljata prek sporočilnega sistema TACHOnet. Sistem TACHOnet je sestavljen iz osrednjega vozlišča, ki ga upravlja Evropska komisija, in nacionalnega sistema, ki vključuje nacionalne elektronske registre, ki jih upravljajo države članice. Države članice EU so zato odgovorne za vzpostavitev in vzdrževanje svojih nacionalnih elektronskih registrov ter za zagotavljanje interoperabilnosti nacionalnega sistema z osrednjim vozliščem. Izvajanje nove in okrepljene različice sistema TACHOnet zahteva, da države članice prilagodijo svoje sisteme na nacionalni ravni. Rok za vzpostavitev posodobljene povezave nacionalnih elektronskih registrov s sistemom TACHOnet se je iztekel 2. marca 2018. Če ciprski organi v dveh mesecih ne pošljejo zadovoljivega odgovora, se lahko Komisija odloči, da proti navedeni državi članici začne postopek pred Sodiščem EU.

Železniški promet: Komisija pozvala FRANCIJO k prenosu pravil EU o dostopu do železniške infrastrukture

V okviru splošnega pregleda prenosa pravil EU o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (Direktiva 2012/34/EU) v državah članicah se je Komisija odločila Franciji poslati obrazloženo mnenje. Celovita železniška reforma, ki poteka v Franciji, naj bi pomagala rešiti vprašanja skladnosti z direktivo. Vendar Komisija trenutno meni, da francoski regulativni okvir za železniški promet, ki je še v fazi dokončnega oblikovanja, še ni povsem v skladu z nekaterimi določbami, tudi tistimi glede dostopa do z železnico povezanih storitev in jamstva neodvisnosti za upravljavca postaje. Francija ima na voljo dva meseca, da odgovori na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da proti njej začne postopek pred Sodiščem EU.

Uradni opomini

Železniški promet: Komisija pozvala MADŽARSKO, naj predloži svoje načrte glede tehničnih zahtev v zvezi z dostopnostjo ter vodenjem in upravljanjem prometa železniškega sistema

Komisija se je danes odločila, da Madžarski pošlje uradni opomin, ker ni predložila nacionalnih izvedbenih načrtov o tehničnih zahtevah v zvezi z dvema uredbama, in sicer o dostopnosti za invalide in funkcionalno ovirane osebe (Uredba Komisije (EU) št. 1300/2014) ter o podsistemu „Vodenje in upravljanje prometa“ železniškega sistema, kot zahtevajo pravila EU (Uredba Komisije 2015/995). Države članice so morale svoje načrte priglasiti najpozneje do 1. januarja 2017 oziroma 1. julija 2017. Madžarska mora na argumente Komisije odgovoriti v dveh mesecih, po tem pa lahko Komisija sprejme obrazloženo mnenje.

Varnost v cestnem prometu: Komisija pozvala IRSKO in POLJSKO, naj poročata o izmenjavi informacij o cestnoprometnih prekrških

Komisija se je danes odločila, da Irski in Poljski pošlje uradni opomin, ker nista poročali o izmenjavi informacij o cestnoprometnih prekrških, kot to zahtevajo pravila EU o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (Direktiva (EU) 2015/413). Ta direktiva državam članicam omogoča identifikacijo in pregon voznikov nerezidentov, ki na njihovem ozemlju storijo prekrške, kot sta prekoračitev dovoljene hitrosti in vožnja pod vplivom alkohola. Države članice morajo Komisiji poslati poročilo, v katerem navedejo število avtomatiziranih iskanj o prekrških, storjenih na njihovem ozemlju z vozili, registriranimi v tujini, ki se izvedejo prek spletne platforme. V poročilu mora biti navedeno tudi število neuspelih iskanj in opis nadaljnjega ukrepanja v zvezi s prekrški. Te informacije so bistvene za oceno delovanja izmenjave informacij, učinkovitosti preiskovanja prekrškov s strani držav članic in učinka direktive na varnost v cestnem prometu. Poročilo bi moralo biti predloženo do 6. maja 2018. Obe državi imata zdaj na voljo dva meseca, da odgovorita na pomisleke Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da jima pošlje obrazloženo mnenje.

Železniški promet: Komisija pozvala ŠPANIJO k pravilnemu izvajanju pravil EU o varnosti na železnici

Komisija se je danes odločila, da Španiji pošlje uradni opomin, ker njeni varnostni postopki ne izpolnjujejo zahtev zakonodaje EU o varnosti na železnici (Direktiva o varnosti na železnici, Direktiva 2004/49/ES). Direktiva obsega varnostne zahteve za železniški sistem v celoti. Komisija meni, da so bile v Španiji ugotovljene pomanjkljivosti pri analizi in preiskavi nesreč in incidentov s strani nacionalnih preiskovalnih organov ter pri nadzornih tehnikah nacionalnega varnostnega organa. Španija ima na voljo dva meseca, da odgovori na pomisleke Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Storitve prevoza: Komisija pozvala POLJSKO k upoštevanju skupnih pravil za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov

Komisija je danes sklenila, da pozove Poljsko, naj v celoti upošteva zakonodajo EU glede dostopa do mednarodnega trga avtobusnih prevozov (Uredba (ES) št. 1073/2009). Uredba je bila oktobra 2009 sprejeta kot del svežnja ukrepov, namenjenih posodobitvi pravil o pridobitvi dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in dostopu do trga cestnega prevoza. Glavni cilj Uredbe je prispevati k dokončni vzpostavitvi notranjega trga avtobusnih prevozov ter povečati učinkovitost in konkurenčnost trga, da se omogoči preusmeritev z zasebnih osebnih avtomobilov k avtobusnim prevozom. Poljski organ je avtobusnemu prevozniku s sedežem v Nemčiji odvzel dovoljenje za opravljanje mednarodnega linijskega prevoza med Nemčijo in Poljsko. Poljski organ ni bil pristojen za odvzem dovoljenja niti niso bile izpolnjene pravne zahteve za odvzem. Zato Komisija meni, da je Poljska kršila Uredbo EU. Poljska ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Prevoz nevarnega blaga: Komisija pozvala ZDRUŽENO KRALJESTVO, naj uveljavi pravila EU o cestnem prevozu nevarnega blaga

Komisija je danes Združeno kraljestvo pozvala, naj v celoti upošteva zakonodajo EU o cestnem prevozu nevarnega blaga (Direktiva Komisije 2018/217). Združeno kraljestvo ni predložilo dodatnih dokazov v zvezi z izvedbenimi ukrepi za prenos direktive, sprejetimi na nacionalni ravni. Britanski organi imajo zdaj na voljo dva meseca za odgovor, sicer se Komisija lahko odloči, da jim pošlje obrazloženo mnenje.

 

15. Obdavčenje in carinska unija

(Več informacij: Johannes Bahrke – telefon: +32 22958615, Patrick Mc Cullough – telefon: +32 22987183)

Predložitev zadev Sodišču Evropske unije

Obdavčenje: Komisija sprožila postopek pred Sodiščem proti NEMČIJI, ker svojih pravil o vračilu DDV ni uskladila s pravili EU

Komisija se je danes odločila, da začne postopek pred Sodiščem EU proti Nemčiji, ker zavrača nekatere zahtevke podjetij iz drugih držav članic za vračilo DDV.

Natančneje, Nemčija v nekaterih primerih zavrne vračilo DDV, če meni, da navedene informacije o vrsti zagotovljenega blaga in storitev ne zadostujejo za sprejetje odločitve o zahtevku, ne da bi od vlagatelja zahtevka zahtevala dodatne informacije. Ta praksa vodi do primerov, v katerih se vlagateljem zahtevkov, ki izpolnjujejo vsebinske zahteve, zavrne vračilo DDV in krši pravica do vračila DDV na podlagi pravil EU (direktiva o DDV – Direktiva Sveta 2006/112/ES, direktiva o vračilu – Direktiva Sveta 2008/9/ES.) Komisija z današnjo odločitvijo uresničuje svojo vlogo varuhinje pogodb z izvrševanjem zakonodaje EU. Za predložitev zadeve Sodišču se je odločila, ker Nemčija po prejemu obrazloženega mnenja Komisije svoje zakonodaje ni uskladila s pravom EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Obdavčenje: Komisija sprožila postopek pred Sodiščem proti ZDRUŽENEMU KRALJESTVU, ker ne spoštuje pravil o DDV za določene trge primarnih proizvodov

Komisija se je danes odločila, da sproži postopek pred Sodiščem EU proti Združenemu kraljestvu, ker je razširilo področje uporabe ukrepa, ki dovoljuje odstopanja v zvezi z DDV za določene trge primarnih proizvodov. Združeno kraljestvo trenutno uporablja ničto stopnjo DDV za transakcije, opravljene na določenih trgih primarnih proizvodov v Združenem kraljestvu. Od uradnega obvestila Komisiji o odstopanju leta 1977 je Združeno kraljestvo znatno razširilo področje uporabe ukrepa, kar pomeni, da ni več omejeno na trgovanje s primarnimi proizvodi, ki ga je odstopanje prvotno zajemalo. V skladu s pravili EU, o katerih so se dogovorile vse države članice (direktiva o DDV – Direktiva Sveta 2006/112/ES), pri tovrstnem „mirujočem“ odstopanju področja uporabe ni mogoče razširiti. Prav tako povzroča velika izkrivljanja konkurence v škodo drugim finančnim trgom v EU. Ker Združeno kraljestvo po obrazloženem mnenju, ki mu ga je Komisija poslala julija 2018, ni uskladilo svoje zakonodaje z zakonodajo EU o DDV, je bila zadeva danes predložena Sodišču. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Predložitev zadeve Sodišču Evropske unije in uradni opomin

Obdavčenje: Komisija sprožila postopek pred Sodiščem proti ITALIJI zaradi preferencialne obravnave pri davku na registracijo nepremičnin

Komisija se je danes odločila, da začne postopek pred Sodiščem EU proti Italiji, ker ni spremenila svoje zakonodaje, ki Italijanom, ki živijo v tujini in so kupili prvo bivališče na italijanskem ozemlju, zagotavlja nižjo davčno stopnjo. Takšni italijanski izseljenci so upravičeni do preferencialne stopnje davka na registracijo, ne da bi morali izpolnjevati zahtevo glede stalnega prebivališča. Državljani drugih držav članic niso upravičeni do take preferencialne obravnave, če nimajo stalnega prebivališča v občini, v kateri se nahaja nepremičnina, ali ga ne pridobijo v 18 mesecih. Taka diskriminatorna obravnava, ki temelji neposredno na državljanstvu, v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) ni dovoljena. Podobno so italijanski upokojenci, ki živijo v tujini, pod nekaterimi pogoji oproščeni občinskega davka na nepremičnine, znanega kot „IMU“, ali upravičeni do znižanj davkov za lokalne storitve za njihove nepremičnine v Italiji. Komisija se je danes zato odločila, da Italiji pošlje uradni opomin, v kateri jo bo pozvala, naj ohrani ugodnejše pogoje pri nekaterih občinskih davkih na prvo bivališče italijanskih upokojencev, ki prebivajo v EU ali državah Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v Italiji. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Obrazložena mnenja

Obdavčenje: Komisija pozvala FRANCIJO, naj davčna pravila, povezana s storitvami osebne nege in pomoči na domu, uskladi s pravom EU

Komisija se je odločila, da pošlje obrazloženo mnenje Franciji zaradi davčnih neugodnosti, povezanih s storitvami osebne nege in pomoči na domu, s katerimi se soočajo nekateri davčni zavezanci rezidenti in nerezidenti. Trenutno se davčni dobropis za storitve oskrbe na domu, opravljene za davkoplačevalce ali, pod določenimi pogoji, njihove prednike, odobri le, če se te storitve opravijo v kraju prebivališča v Franciji. Ta pogoj je v nasprotju z načeli prava EU, saj kaznuje davčne zavezance, ki so rezidenti Francije in prebivajo v drugi državi EU ali EGP. Prav tako kaznuje davčne zavezance nerezidente, ki so v primerljivem položaju kot rezidenti, ker večino svojih prihodkov ustvarijo z dejavnostjo v Franciji. Če Francija v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Obdavčenje: Komisija pozvala NEMČIJO, naj svoja pravila uskladi s pravom EU, kar zadeva sistem pavšalne stopnje DDV za kmete

Komisija se je danes odločila, da pošlje obrazloženo mnenje Nemčiji v zvezi z njeno uporabo posebnega sistema DDV za kmete. Pravila EU (direktiva o DDV – Direktiva Sveta 2006/112/ES) državam članicam omogočajo uporabo sistema pavšalne stopnje DDV za kmete. Po tem sistemu kmetje namesto uporabe običajnih pravil o DDV svojim strankam zaračunajo standarden znesek (ali „pavšalno nadomestilo“) za svoje kmetijske proizvode in storitve. V zameno nato kmetje ne morejo zahtevati nadomestila za DDV, ki so ga že plačali. Sistem je namenjen kmetom, za katere je verjetno, da bi ob upoštevanju običajnih pravil o DDV imeli upravne težave. Vendar pa Nemčija privzeto uporablja pavšalni sistem za vse kmete, tudi za lastnike velikih kmetij, ne da bi razlikovala med tistimi, ki bi imeli upravne težave, in tistimi, ki takih težav ne bi imeli. Poleg tega po podatkih nemške vrhovne revizijske ustanove (Zveznega računskega sodišča – Bundesrechnungshof) zaradi tovrstne uporabe pavšalne stopnje kmetje prejemajo prekomerna nadomestila glede na vstopni DDV, ki so ga plačali. To po pravilih EU ni dovoljeno in povzroča velika izkrivljanja konkurence na notranjem trgu. Če Nemčija v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Obdavčenje: Komisija pozvala NEMČIJO, naj spremeni omejevalne določbe o izstopnem davku v zvezi z davkom na kapitalski dobiček

Komisija se je danes odločila, da Nemčiji pošlje obrazloženo mnenje, ker za prenos sredstev v državo EU/EGP obračunava takojšnji izstopni davek. Prenos nemških sredstev z nemških podjetij na prejemnika s sedežem v državi Efte, ki je del EGP (Norveška, Islandija in Lihtenštajn), se obravnava manj ugodno, kot bi se izključno domače transakcije. Nemška zakonodaja namreč zahteva, da se nerealizirani kapitalski dobički vključijo v davčno osnovo zadevnega obračunskega leta za take prenose. Drugič, davčni zavezanci nerezidenti ne morejo izkoristiti odloga, temveč so obdavčeni takoj, kar pomeni kršitev pravice do ustanavljanja. Zadevna nemška pravila zato verjetno odvračajo davčne zavezance od uveljavljanja pravice do ustanavljanja (člen 49 PDEU in ustrezna določba v okviru Sporazuma EGP). Če Nemčija v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Obdavčenje: Komisija pozvala PORTUGALSKO, naj uskladi svoja davčna pravila o prodaji nepremičnin s strani nerezidentov

Komisija se je danes odločila, da Portugalski pošlje obrazloženo mnenje, s katerim jo poziva, naj spremeni omejevalne določbe o izstopnem davku za kapitalske dobičke in jih uskladi z ustreznimi sodbami Sodišča EU. Portugalska je kapitalske dobičke davčnih zavezancev nerezidentov obdavčevala po fiksni stopnji 28 %, medtem ko je za rezidente veljal progresiven sistem davka od dohodkov. Sodišče je v dveh primerih (zadeva C-443/06, Hollmann proti Pública, in C-184/18, Fazenda Pública proti Teixeira) odločilo, da je ta različna obravnava nezdružljiva s prostim pretokom kapitala, ki je zajamčen na podlagi člena 63 PDEU in Sporazuma EGP. Portugalska je uvedla možnost, da se nerezidenti obravnavajo kot rezidenti in se 50 % takih kapitalskih dobičkov iz virov na Portugalskem obdavči po progresivnih stopnjah davka od dohodkov. Vendar pa v skladu s sodno prakso EU zgolj možnost obravnave kot davčni zavezanec rezident ne odpravlja kršitve, če privzeta obdavčitev še vedno nalaga večje breme davčnim zavezancem nerezidentom. Če Portugalska v dveh mesecih ne bo zagotovila zadovoljivega odgovora, se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Obdavčenje: Komisija pozvala ROMUNIJO, naj upošteva pravo EU pri povračilu neupravičeno zaračunanih davkov za registracijo vozil

Komisija se je danes odločila, da Romuniji pošlje obrazloženo mnenje, ker ni zagotovila popolnega in takojšnjega vračila davkov na registracijo rabljenih vozil, kupljenih v drugih državah članicah. Sodišče EU je odločilo, da so navedeni davki v nasprotju s pravili EU (člen 110 PDEU). Romunska pravila o vračilu davkov ne izpolnjujejo načel lojalnega sodelovanja, enakovrednosti in učinkovitosti. Če Romunija v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Obdavčenje: Komisija pozvala ZDRUŽENO KRALJESTVO, naj pravila o davku od dohodkov uskladi s pravom EU

Komisija se je danes odločila, da Združenemu kraljestvu pošlje obrazloženo mnenje v zvezi z nacionalno zakonodajo o olajšavah davka od dohodkov zaradi izgub pri odtujitvah delnic. Trenutno so do olajšav upravičene samo delnice družb, ki svoje poslovne dejavnosti v celoti ali pretežno opravljajo v Združenem kraljestvu. To pravilo postavlja v slabši položaj davkoplačevalce, ki vlagajo v upravičene delnice družb, ki poslujejo v drugih državah članicah EU. Prav tako omejuje prosti pretok kapitala (člen 63 PDEU). Če Združeno kraljestvo v dveh mesecih ne bo zagotovilo zadovoljivega odgovora, se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Obdavčenje: Komisija pozvala ZDRUŽENO KRALJESTVO, naj uskladi pravila o davčnih olajšavah za trgovska posojila

Komisija se je danes odločila, da Združenemu kraljestvu pošlje obrazloženo mnenje glede nacionalnega prava o davčnih olajšavah za trgovska posojila. Zakonodaja Združenega kraljestva trenutno določa posebno olajšavo, kadar „upravičeno posojilo“ postane neizterljivo. V tem primeru lahko posojilodajalec zahteva, da se znesek posojila odbije od njegove obveznosti za davek na kapitalski dobiček ali za davek od dohodkov pravnih oseb na obdavčljivi dobiček. Vendar pravila razlikujejo med davčno obravnavo „neizterljivih posojil“ rezidentom Združenega kraljestva in posojilojemalcem, ki niso rezidenti Združenega kraljestva. To neutemeljeno omejuje prosti pretok kapitala (člen 63 PDEU). Če Združeno kraljestvo v dveh mesecih ne bo zagotovilo zadovoljivega odgovora, se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Uradna opomina

Obdavčenje: Komisija ponovno pozvala MADŽARSKO, naj uskladi svoj sistem nadzora cestnega prometa s pravili EU

Komisija se je danes odločila, da Madžarski pošlje dodatni uradni opomin, s katerim potrjuje, da zahteve njenega sistema nadzora cestnega prometa niso skladne z zakonodajo EU o DDV (Direktiva Sveta 2006/112/ES), in poziva k njihovi spremembi. V okviru sistema elektronskega nadzora trgovine in prometa (sistem EKAER) morajo družbe madžarskim davčnim organom za namene DDV predložiti podrobne informacije o nekaterih prevoznih sredstvih v lasti zasebnih podjetij, ki uporabljajo javne ceste. Komisija potrjuje, da zahteve EKAER kršijo pravila o DDV, saj vplivajo predvsem na čezmejne transakcije EU in uvajajo upravne formalnosti, povezane s prehodom meja. Poleg tega Komisija meni, da madžarska zakonodaja krši načeli nevtralnosti in sorazmernosti ter svobodo gospodarske pobude, ki jo zagotavlja Listina EU o temeljnih pravicah. Če Madžarska v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, lahko Komisija madžarskim organom pošlje obrazloženo mnenje.

Obdavčenje: Komisija pozvala MADŽARSKO, naj uskladi davčne stopnje za cigarete z minimalnim pragom EU

Komisija se je danes odločila, da Madžarski pošlje uradni opomin, ker ne dosega najnižjega praga EU za trošarino na cigarete, ki ga zahtevajo pravila EU o tobačnih izdelkih (Direktiva Sveta 2011/64/EU). Sedanja pravila od držav članic zahtevajo, da obračunavajo trošarino na cigarete v višini vsaj 60 % zadevne tehtane povprečne maloprodajne cene cigaret, sproščenih v porabo na njihovem ozemlju. Madžarski in drugim državam članicam je bilo odobreno prehodno obdobje do 31. decembra 2017 za izpolnitev te zahteve, vendar trošarina, ki na Madžarskem velja za cigarete, ostaja pod minimalnim pragom. Če Madžarska v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, lahko Komisija nacionalnim organom pošlje obrazloženo mnenje.

Obdavčenje: Komisija pozvala POLJSKO, naj spremeni svojo zakonodajo o DDV za storitve prejemnikov, opravljene v zvezi s trošarinskim blagom

Komisija se je danes odločila, da Poljski pošlje uradni opomin, s katerim jo poziva, naj spremeni svoja pravila o DDV, v skladu s katerimi morajo prejemniki, ki zagotavljajo storitve carinjenja za trošarinsko blago (npr. gorivo), plačati DDV ne le za storitve, ki jih zagotavljajo, temveč tudi za obračunani znesek trošarine in davka na gorivo, čeprav ne opravljajo pridobitve goriva znotraj EU v smislu sedanjih pravil EU o DDV (direktiva o DDV – Direktiva Sveta 2006/112). To lahko privede do dvojne obdavčitve, saj morajo stranke teh podjetij prav tako plačati DDV za pridobitev tega goriva znotraj EU. Če Poljska v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, lahko Komisija poljskim organom pošlje obrazloženo mnenje.

Obdavčenje: Komisija pozvala PORTUGALSKO, naj spremeni svojo zakonodajo o obdavčitvi avtomobilov

Komisija se je danes odločila, da sproži postopek za ugotavljanje kršitev proti Portugalski, ker ni upoštevala okoljske komponente pri davku na registracijo rabljenih avtomobilov, uvoženih iz drugih držav članic, za namene amortizacije. Komisija meni, da portugalska zakonodaja ni združljiva s členom 110 PDEU, ker so rabljeni avtomobili, uvoženi iz drugih držav članic, bolj obdavčeni kot rabljeni avtomobili, kupljeni na portugalskem trgu, saj njihova amortizacija ni v celoti upoštevana. Če Portugalska v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, lahko Komisija portugalskim organom pošlje obrazloženo mnenje.

Carina: Komisija pozvala ROMUNIJO, naj spremeni svojo zakonodajo o carinskem dolgu

Komisija se je danes odločila, da Romuniji pošlje uradni opomin, s katerim jo poziva, naj svojo zakonodajo o carinskem dolgu uskladi s carinskim zakonikom Unije (Uredba (EU) št. 952/2013). V skladu s temi pravili imajo carinski organi na voljo tri leta, da dolžniku sporočijo dolg. Če carinski dolg nastane kot posledica kaznivega dejanja, morajo carinski organi dolžnika o njem obvestiti v desetih letih. Romunska nacionalna carinska zakonodaja določa, da dolžniku ni mogoče sporočiti carinskega dolga po petih letih od njegovega nastanka, ne glede na to, ali je nastal kot posledica kaznivega dejanja. Ta določba prav tako ne upošteva obdobja treh let za sporočitev carinskega dolga, opredeljenega v carinski zakonodaji EU. Če Romunija v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, lahko Komisija romunskim organom pošlje obrazloženo mnenje.

Obdavčenje: Komisija pozvala ŠPANIJO, naj odpravi neupravičeno omejevalne pogoje za odloge obdavčitve v primeru delitve družb

Komisija se je danes odločila, da Španiji pošlje uradni opomin, s katerim jo poziva, naj odpravi pogoje v španski zakonodaji, ki so v nasprotju z direktivo o združitvah (Direktiva Sveta 90/434/EGS). Namen navedene direktive je zagotoviti, da obdavčitev v času prestrukturiranja ne ovira reorganizacije podjetij, kot so združitve in delitve. Obdavčitev kapitalskih dobičkov, ki izhajajo iz take reorganizacije, se zato odloži na poznejšo prodajo ali odtujitev sredstev in delnic. Vendar španska zakonodaja za nekatere vrste delitev podjetij določa neupravičeno omejujoče pogoje: odlog obdavčitve se ne odobri, če delničarji razdeljene družbe ne prejmejo enakega deleža delnic v vseh družbah, ki izhajajo iz delitve, razen če so pridobljena sredstva veje dejavnosti. Če Španija v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, lahko Komisija španskim organom pošlje obrazloženo mnenje.

Obdavčenje: Komisija pozvala ŠPANIJO, naj spremeni pravila o poročanju mednarodnih družb po državah

Komisija se je odločila, da Španiji pošlje uradni opomin, s katerim jo poziva k popolnemu izvajanju pravil EU o poročanju po državah za mednarodne skupine podjetij (4. direktiva o upravnem sodelovanju ali DAC4 – Direktiva Sveta 2016/881). Sedanja španska pravila ne vsebujejo številnih elementov, kar zadeva obveznosti poročanja za mednarodna podjetja. Če Španija v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, lahko Komisija španskim organom pošlje obrazloženo mnenje.

Zaključeni postopki

Obdavčenje: Komisija zaključila postopke za ČEŠKO, GRČIJO in POLJSKO

Komisija pozdravlja dejstvo, da so Češka, Grčija in Poljska prenesle ukrepe za obvezno avtomatično izmenjavo informacij na področju obdavčenja v zvezi z dostopom davčnih organov držav članic do informacij o preprečevanju pranja denarja (5. direktiva o upravnem sodelovanju ali DAC5 – Direktiva Sveta (EU) 2016/2258). Komisija se je danes odločila, da zaključi te tri postopke za ugotavljanje kršitev. Komisija je postopke zoper te tri države članice sprožila januarja 2018, obrazloženo mnenje pa je bilo grškim organom poslano junija 2016.

MEMO/19/462

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar