Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Vprašanja in odgovori: Pojasnila v zvezi z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti

Bruselj, 18. junija 2019

Kaj so nacionalni energetski in podnebni načrti?

Nacionalni energetski in podnebni načrti so sploh prvo orodje za celovito srednjeročno načrtovanje, ki ga morajo države članice pripraviti za uresničevanje ciljev energetske unije, zlasti dogovorjenih energetskih in podnebnih ciljev EU za leto 2030. Države članice v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih opisujejo, kako bodo prispevale k doseganju skupnih ciljev energetske unije.

Nacionalni energetski in podnebni načrti imajo zavezujočo strukturo, ki je določena v uredbi o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, da se zagotovita primerljivost in doslednost politik ter spodbuja široka razprava o prednostnih nalogah na področju energije in podnebja na evropski ravni. Zato ti načrti odražajo logiko petih razsežnosti energetske unije: energetska učinkovitost na prvem mestu; povsem integriran notranji energijski trg; razogljičenje gospodarstva; energetska varnost, solidarnost in zaupanje ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. Države članice morajo za vsako od petih razsežnosti vključiti cilje in/ali prispevke ter politike in ukrepe, s katerimi naj bi dosegle nacionalne cilje. Nacionalni energetski in podnebni načrti bi morali temeljiti na podrobni analizi pričakovanega učinka predlaganih politik in ukrepov. V razpravo o njih bi morali biti vključeni tako nacionalni deležniki kot tudi sosednje države članice. Ti načrti so bistvenega pomena pri omogočanju prehoda na čisto energijo in evropski industriji zagotavljajo varnost naložb.

Vse države članice so morale svoje osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov priglasiti do 31. decembra 2018. Rok za predložitev končnih načrtov je 31. december 2019. Današnja priporočila in sporočilo Komisije so del postopka izmenjave z državami članicami, ki bo zagotovil, da bodo končne različice nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov dovolj podrobne, trdne in ambiciozne.

Kaj je danes sprejela Komisija? Kaj je današnje najpomembnejše sporočilo Komisije državam članicam?

Cilj današnjih priporočil in sporočila Komisije je podati oceno sploh prvih osnutkov celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter podpreti države članice pri dokončanju teh načrtov do konca leta 2019. S tem naj bi se vzpostavili ustrezni instrumenti načrtovanja, zagotovila podpora državam članicam in Evropski uniji omogočilo izpolnjevanje ciljev energetske unije iz vseh petih razsežnosti, zlasti energetskih in podnebnih ciljev za leto 2030.

Komisija v sporočilu in priporočilih poziva države članice, naj na različne načine izboljšajo svoje osnutke načrtov.

  • V zvezi s prispevki na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov nekatere države članice poziva, naj povečajo svoja prizadevanja in bolje izkoristijo svoj nacionalni potencial, nekatere druge pa bodo morale svoje – sicer že zdaj ambiciozne cilje – še podkrepiti.
  • Države članice poziva tudi, naj določijo merljive, realistično dosegljive in časovno opredeljene cilje v vseh petih razsežnostih.
  • Poleg tega je večina držav članic pozvanih, naj doseganje svojih nacionalnih ciljev in prispevkov nadalje podkrepijo s konkretnejšimi dodatnimi politikami in ukrepi, prav tako v vseh petih razsežnostih.

To je prvi tovrstni projekt, v okviru katerega so države članice v preteklih mesecih konstruktivno sodelovale s Komisijo, ki jim bo še naprej pomagala izboljševati končne različice njihovih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov in ustrezno upoštevati priporočila Komisije. Komisija bo še naprej spodbujala vključujočo razpravo o nacionalnih načrtih, podpirala regionalno sodelovanje med državami članicami ter jim na zahtevo zagotavljala tehnično podporo.

Ali obstaja tveganje, da cilji glede energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti za leto 2030 ne bodo izpolnjeni?

Sedanji osnutki nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ne vsebujejo zadostnih prispevkov niti na področju energije iz obnovljivih virov niti na področju energijske učinkovitosti. Pri energiji iz obnovljivih virov bi vrzel utegnila doseči 1,6 odstotne točke, pri energijski učinkovitosti pa kar 6,2 odstotne točke (če se upošteva poraba primarne energije) oziroma 6 odstotnih točk (če se upošteva poraba končne energije).

Dobra novica je, da imajo države članice še šest mesecev, da zvišajo svojo ambicioznost. Naš skupni cilj je zagotoviti, da bo vsota nacionalnih prispevkov, kot so predstavljeni v končnih nacionalnih načrtih, najmanj dosegla raven dogovorjenih ciljev na ravni EU, tj. 32 % za energijo iz obnovljivih virov in 32,5 % za energijsko učinkovitost.

Kako ti načrti vplivajo na zaveze EU v okviru Pariškega sporazuma?

EU in njene države članice so se v okviru Pariškega sporazuma zavezale, da bodo do leta 2030 dosegle vsaj 40-odstotno zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990. Na podlagi načrtovanih ukrepov ali nacionalnih ambicij glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, navedenih v osnutkih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (in ob zadržanih predpostavkah za države, kjer niso na voljo), se ocenjuje, da bo skupno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU doseglo 40 % v skladu s ciljem zmanjšanja emisij za leto 2030 v primerjavi z letom 1990.

Če bodo sprejeti cilji na področju podnebja, energije in čiste mobilnosti do leta 2030 izvedeni v celoti, lahko pričakujemo celo, da bo takšno zmanjšanje doseglo približno 45 %. Vendar ocena Komisije kaže, da stopnja ambicioznosti, kot je izkazana v osnutkih nacionalnih načrtov, še ne zadostuje za izpolnitev teh pričakovanj.

Kako države članice napredujejo pri doseganju nacionalnih ciljev glede emisij toplogrednih plinov, ki niso zajete v sistemu EU za trgovanje z emisijami?

Države članice načrtujejo dodatne politike, da bi dosegle svoje zavezujoče nacionalne cilje glede emisij toplogrednih plinov, ki niso zajete v sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS). Skupaj bi take emisije do leta 2030 že zdaj zmanjšale za 28 % v primerjavi z letom 2005. To je znaten napredek v primerjavi z zgodnejšimi napovedmi, vendar to pomeni, da na ravni Unije še vedno manjkata 2 odstotni točki do izpolnitve dogovorjenega minimalnega prispevka (–30 %) za sektorje, ki niso zajeti v sistem EU ETS.

Razpon ciljev držav članic je od 0 do –40 %. Države članice imajo precej prožnosti glede tega, kako doseči zastavljene cilje. Domači ukrepi se osredotočajo zlasti na stavbni sektor in sektor prometa. Nekatere države članice nameravajo uporabiti prenose med državami članicami ali določeno količino dodatnih odvzemov emisij, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom.

Kako ti načrti vplivajo na dolgoročno strategijo EU za podnebno nevtralnost do leta 2050?

Komisija je predlagala, da EU postane podnebno nevtralna do leta 2050. Evropski parlament je to ambicijo že podprl, Svet pa o tem še razpravlja.

V skladu z uredbo o upravljanju energetske unije morajo države članice do januarja 2020 pripraviti tudi svoje nacionalne dolgoročne strategije. Nacionalni energetski in podnebni načrti ter dolgoročne strategije se morajo dopolnjevati, da bodo zagotovili skladnost med cilji za leto 2030 in dolgoročnejšimi cilji. Sicer več kot polovica osnutkov nacionalnih načrtov že zdaj vključuje – resda različno razdelane – cilje ali ambicije za leto 2050.

Kako bo to vplivalo na evropske državljane ter potrošnike?

Ta ocena je ključni korak za dokončanje trdnih, natančnih, celovitih in zanesljivih končnih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Slednji bodo ključno gonilo za uresničevanje ambicioznih ciljev do leta 2030 na področju energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Z usklajevanjem politik in ukrepov ter obravnavo opredeljenih potreb po naložbah in inovacijah bodo nacionalni energetski in podnebni načrti spodbudili varnost naložb in strukturne reforme, hkrati pa tudi rast in delovna mesta v Evropi. Nacionalni energetski in podnebni načrti bodo imeli tudi ključno vlogo pri spodbujanju stroškovno učinkovitega preoblikovanja naše industrijske baze v podnebno nevtralno, krožno in trajnostno industrijo, kar bo koristilo družbi in planetu. Verodostojni nacionalni načrti bodo tudi omogočili okrepitev sodelovanja med EU in tretjimi državami v zvezi s prednostnimi nalogami za prehod na čisto energijo.

Ocena nacionalnih načrtov, ki jo je izvedla Komisija, ponuja edinstven vpogled v usmeritev energetskih in podnebnih ciljev držav članic. Priporočila ponujajo skupno, trdno in primerljivo osnovo, na podlagi katere se lahko civilna družba na nacionalni ravni še tesneje vključi v obravnavo skupnih izzivov v Uniji ter dolgoročnih prednostnih nalog na področju energije in podnebja.

Ta ocena bo podala dodatne elemente za usmerjanje prihodnjih javnih posvetovanj, dialogov na več ravneh ter regionalnega sodelovanja, kot jih predvideva uredba o upravljanju energetske unije.

Kakšen je zakonodajni okvir za nacionalne energetske in podnebne načrte?

Uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov je začela veljati 24. decembra 2018. Določa skupni okvir za energetsko in podnebno politiko v Evropski uniji in njenih državah članicah.

Države članice morajo v svojem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu navesti, kako bodo prispevale k doseganju ciljev energetske unije, zlasti energetskih in podnebnih ciljev EU za leto 2030. Ti vključujejo doseganje vsaj 32-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov in vsaj 32,5-odstotno povečanje energijske učinkovitosti, kot je določeno v revidirani direktivi o energijski učinkovitosti in direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki sta začeli veljati konec leta 2018.

Kaj sledi?

Naslednjih šest mesecev – do konca leta 2019 – bo ključnih za dokončanje nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Komisija zdaj poziva države članice, naj izboljšajo svoje nacionalne načrte na podlagi današnjega sporočila in priporočil.

Za zagotovitev, da bodo končni nacionalni načrti, predloženi do konca leta 2019, izpolnjevali vse zahteve in dosegali ambiciozne cilje EU za leto 2030, Komisija poziva Svet, naj odpre razpravo o glavnih prednostnih nalogah, opredeljenih v tem sporočilu in priporočilih Komisije, in tako zagotovi, da bodo končni nacionalni načrti dovolj ambiciozni.

Komisija je z namenom, da se kar najbolj poveča vpliv prihodnjih izmenjav mnenj, opredelila [sedem] glavnih prednostnih nalog za strukturiranje takšnih izmenjav: premostitev vseh vrzeli v stopnji ambicioznosti in politikah, ki se navezujejo na cilje za leto 2030; vključitev vseh ustreznih ministrstev na nacionalni ravni; kar najbolje izkoristiti sodelovanje s sosednjimi državami članicami; uporaba nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov za zagotovitev podpore industriji, konkurenčnosti in inovacijam; privabljanje naložb in opredelitev možnosti financiranja; popolna integracija družbene razsežnosti; upoštevanje dolgoročnih ciljev in vizije.

 

 

MEMO/19/2997

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar