Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Unija kapitalskih trgov: Komisija poroča o napredku pred zasedanjem Evropskega sveta – vprašanja in odgovori

Bruselj, 15. marca 2019

Zakaj danes objavljamo sporočilo o uniji kapitalskih trgov?

Unija kapitalskih trgov je ključna prednostna naloga Evropske unije, zato je nujno, da ji vse zainteresirane strani namenijo politično pozornost, ki si jo zasluži. V današnjem sporočilu je ocenjen napredek pri dokončanju gradnikov unije kapitalskih trgov, vključno s trajnostnim financiranjem. V poročilu se poziva k trajnim prizadevanjem za pravočasno dokončanje tega načrta, poudarjena pa je tudi ključna vloga unije kapitalskih trgov pri vzpostavitvi globokih in likvidnih kapitalskih trgov, poglabljanju evropske ekonomske in monetarne unije ter krepitvi vloge evra.

Sporazumi so bili doseženi o številnih izvirnih predlogih Komisije, ki prispevajo k uniji kapitalskih trgov. Ob bližajočih se volitvah v Evropski parlament maja 2019 Komisija poudarja, da morata Evropski parlament in Svet pospešiti delo v zvezi s predlogi, ki se še obravnavajo. Za zagotovitev, da bo obravnava vseh predlogov zaključena do konca zakonodajnega cikla, sta potrebna politična ambicioznost in hitro ukrepanje.

Komisija je pripravljena v celoti podpreti Evropski parlament in Svet, da bi vzpostavila ključne gradnike unije kapitalskih trgov.

 

Kaj je unija kapitalskih trgov?

Unija kapitalskih trgov je ena od prednostnih nalog Junckerjeve Komisije za vzpostavitev globokih in likvidnih kapitalskih trgov, krepitev evropskega gospodarstva ter spodbujanje bolj povezanega in stabilnega finančnega sistema. V celoti razviti in povezani kapitalski trgi bodo koristili vsem državam članicam EU, hkrati pa bodo pomagali okrepiti in podpirati ekonomsko in monetarno unijo ter mednarodno vlogo evra.

Unija kapitalskih trgov spodbuja delitev tveganj v zasebnem sektorju in pomaga blažiti gospodarske šoke v območju evra in zunaj njega, in sicer tako, da vlagateljem in podjetjem iz države, ki se sooča z upadom gospodarske rasti, omogoča dostop do naložb in možnosti financiranja v neprizadetih državah.

Uspešna unija kapitalskih trgov je potrebna tudi za razvoj lokalnih kapitalskih trgov in izboljšanje dostopa do financiranja za podjetja. Da bi lahko v celoti izkoristili prednosti enotnega trga, morajo imeti podjetja in vlagatelji nove priložnosti za širitev po vsej Uniji, vlaganje v inovacije in konkurenčnost na svetovni ravni. Namen unije kapitalskih trgov je mobilizirati kapital in ga usmeriti v vsa podjetja v EU, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), ki potrebujejo sredstva za širjenje in uspešno poslovanje.

Unija kapitalskih trgov bo podjetjem omogočila, da bodo pridobila več sredstev iz celotne EU, na primer z uvrstitvijo na borzo v drugi državi članici. Ponudnikom finančnih storitev bo omogočila, da se razširijo s ponujanem storitev v drugih državah članicah. Potrošnikom bo ponudila večjo izbiro tako, da jim bo omogočila nakup cenejših in boljših naložbenih produktov. 

Poleg tega tudi prihajajoči odhod največjega finančnega središča EU z enotnega trga zahteva poglobitev in okrepitev kapitalskih trgov Unije. Močni in likvidni kapitalski trgi imajo tudi ključno vlogo pri krepitvi vodilne vloge Unije pri financiranju potrebnega prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo, ki bo bolj gospodarno z viri in krožno. V tem pogledu bo unija kapitalskih trgov prispevala k preusmeritvi zasebnih in javnih kapitalskih tokov v bolj trajnostne naložbe.

 

Kateri so ključni cilji unije kapitalskih trgov? 

Unija kapitalskih trgov bo dopolnila močno evropsko tradicijo bančnega financiranja in bo pomagala:

  • Poglobiti finančno povezovanje: več čezmejne delitve tveganj, globlji, likvidnejši trgi in bolj razpršeni viri financiranja bi morali poglobiti finančno povezovanje, znižati stroške in povečati evropsko konkurenčnost ter tako pomagati okrepiti ekonomsko in monetarno unijo ter mednarodno vlogo evra.
  • Stabilizirati finančni sistem: z zagotovitvijo širše ponudbe virov financiranja in več dolgoročnih naložb bo zmanjšala ranljivost državljanov EU in evropskih podjetij na pretrese v bančnem sistemu, kot so jim bili izpostavljeni med krizo. 
  • Sprostiti več naložb iz EU in iz tujine: unija kapitalskih trgov bi morala pomagati mobilizirati kapital v Evropi in ga usmeriti v podjetja, vključno z MSP, ter infrastrukturne projekte. To bo podjetjem pomagalo pri širitvi in ustvarjanju delovnih mest. Unija kapitalskih trgov državljanom zagotavlja tudi več možnosti za doseganje svojih pokojninskih ciljev.
  • Preiti na čistejšo in bolj zeleno gospodarstvo: unija kapitalskih trgov si prizadeva za usmerjanje naložb v okolju prijazne projekte, s čimer prispeva k trajnostni in ogljično nevtralni agendi EU. Finančnemu sektorju EU bo omogočila, da bo imel vodilno vlogo pri vzpostavitvi podnebno nevtralnega krožnega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire in je odporno na podnebne spremembe.
  • Razviti lokalne kapitalske trge in učinkoviteje povezovati vire financiranja z naložbenimi projekti po vsej EU: unija kapitalskih trgov je klasičen projekt enotnega trga, ki bo koristil vsem državam članicam. Države članice z najmanjšimi trgi in velikim potencialom za rast bodo lahko veliko pridobile od boljšega usmerjanja kapitala in naložb v svoje projekte. Razvitejša tržna gospodarstva bodo lahko izkoristila večji obseg čezmejnih naložb in priložnosti za varčevanje. 

Komisija je že predložila vse predloge, napovedane v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov iz septembra 2015 in njenem vmesnem pregledu iz junija 2017. Še naprej ostaja v celoti zavezana, da bo vse gradnike unije kapitalskih trgov vzpostavila do sredine leta 2019.

 

Kakšen napredek je bil dosežen pri izvajanju zakonodajnih predlogov akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov?

Program, ki ga je predlagala Komisija, vsebuje 13 zakonodajnih predlogov, ki predstavljajo ključne gradnike unije kapitalskih trgov. Poleg tega je Komisija predlagala tri zakonodajne predloge, da bi finančnemu sektorju Unije omogočila vodilno vlogo v prizadevanjih za okolju prijaznejše in čistejše gospodarstvo. Predlagala je tudi številne druge nezakonodajne ukrepe za okrepitev kapitalskih trgov in povečanje njihove odpornosti.

Sporazum je bil dosežen o 10 od 13 zakonodajnih predlogov o uniji kapitalskih trgov, ki jih je predložila Komisija, od tega so bili trije že dokončno sprejeti:

  • Nova pravila za zmanjšanje birokracije za podjetja, ki iščejo možnosti financiranja (sprejeta junija 2017). Ta zakonodaja omogoča, da je poslovni prospekt preprost za pripravo in jasen, da ga vlagatelji lahko razumejo.
  • Učinkovitejši okvir za spodbujanje naložb v tvegani kapital in socialne projekte ter za lažje vlaganje v inovativna MSP (sprejet oktobra 2017).
  • Ukrepi za pomoč pri vzpostavljanju zaupanja v trg listinjenja in omogočanje bankam, da več posojajo realnemu sektorju gospodarstva (sprejeti decembra 2017). Če bi se trg vrnil na raven povprečnega obsega izdaj pred krizo, bi lahko banke zasebnemu sektorju zagotovile dodatna posojila v višini 157 milijard evrov. Komisija je poleg uredbe o listinjenju STS spremenila izvedbena pravila regulativnega okvira za zavarovalnice direktive „Solventnost II“, da bi se poenostavile naložbe zavarovateljev v listinjenja STS in infrastrukturo.
  • Predlog za vseevropski osebni pokojninski produkt (PEPP) za povečanje konkurence med ponudniki pokojninskih zavarovanj in ustvarjanje ekonomij obsega. To bi moralo koristiti varčevalcem, saj jim omogoča dostop do boljših produktov po nižjih stroških (sporazum decembra 2018).
  • Predlog za okvir Unije za krite obveznice.Krite obveznice so bistvenega pomena za kreditne institucije, da učinkovito usmerjajo finančna sredstva na nepremičninski trg, in za instrumente z javnim jamstvom, vključno z nekaterimi posojili malim in srednjim podjetjem (sporazum februarja 2019).
  • Predlog za olajšanje čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov. To bi moralo izboljšati preglednost nacionalnih zahtev, odpraviti obremenjujoče zahteve in uskladiti različna nacionalna pravila (sporazum februarja 2019).
  • Predlog o sorazmernejših in učinkovitejših pravilih za investicijska podjetja: pravila naj bi zagotovila enake konkurenčne pogoje za velike in sistemske finančne institucije, hkrati pa uvedla enostavnejša pravila skrbnega in varnega poslovanja za nesistemska investicijska podjetja (sporazum februarja 2019).
  • Predlog o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov: za podjetja in podjetnike, vključno s samostojnimi podjetniki, predlog vsebuje možnost druge priložnosti z odpustom dolgov, da bi se jim omogočil nov začetek in spodbujalo podjetništvo. S predlogom se želi olajšati učinkovito prestrukturiranje podjetij v finančnih težavah, ki so sicer sposobna nadaljnjega uspešnega poslovanja, da bi se izognili insolventnosti in uničenju poslovne vrednosti delujočega podjetja (sporazum decembra 2018).
  • Predlog za olajšanje dostopa malih podjetij do financiranja prek kapitalskih trgov: namen predloga je zmanjšati birokracijo za mala in srednja podjetja, ki želijo dostopati do „zagonskih trgov MSP“, nove kategorije mest trgovanja, ki so namenjena malim izdajateljem (sporazum marca 2019).
  • Predlog za okrepitev nadzora nad centralnimi nasprotnimi strankami: za zagotovitev, da je nadzorni okvir Unije dovolj trden za predvidevanje in zmanjševanje tveganj, ki izhajajo iz centralnih nasprotnih strank Unije in sistemskih centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki opravljajo storitve za stranke v Uniji (sporazum marca 2019).

Poleg tega je bil dosežen sporazum o 2 od 3 predlogov Komisije o trajnostnem financiranju:

  • Predlog za izboljšanje zahtev po razkritju v zvezi s tveganji glede trajnosti in trajnostnimi naložbami za povečanje preglednosti za končne vlagatelje (sporazum marca 2019).
  • Predlog za razvoj minimalnih standardov za referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in minimalnih zahtev glede razkritja za referenčne vrednosti na področju trajnosti, s čimer bi vlagateljem, ki želijo vlagati v ustrezne nizkoogljične strategije, zagotovili ustrezna orodja (sporazum februarja 2019).

 

O katerih zakonodajnih predlogih je še treba doseči sporazum?

Komisija je v okviru načrta za unijo kapitalskih trgov predstavila naslednje zakonodajne predloge, o katerih še vedno razpravljata Evropski parlament in Svet:

Z novimi produkti in storitvami na ravni Unije kar najbolje izkoristiti prednosti enotnega trga 

  • Predlog za okvir o množičnem financiranju za izboljšanje dostopa do te inovativne oblike financiranja za podjetja, ki potrebujejo finančna sredstva. To bi moralo zlasti koristiti zagonskim podjetjem, hkrati pa zagotoviti, da imajo vlagatelji koristi od učinkovitega varstva in strogih zaščitnih ukrepov.

Stanje: Evropski parlament sprejel stališče, Svet ga še mora.

Enostavnejša, jasnejša in bolj sorazmerna pravila za finančne akterje

  • Predlog o pravu, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe: predlog bi znatno povečal pravno varnost z določitvijo, katero nacionalno pravo se uporablja za učinke za tretje osebe, kadar se terjatev odstopi čez mejo.

Stanje: Evropski parlament sprejel stališče, Svet ga še mora.

Učinkovitejši nadzor kapitalskih trgov

  • Predlog za pregled evropskih nadzornih organov: večje zbliževanje nadzornih praks in okrepitev izvrševanja. To spodbuja usklajen in učinkovitejši nadzor ter prispeva k boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Stanje: Evropski parlament in Svet sprejela stališče, trialog poteka.

Financiranje trajnostne rasti

  • Predlog za vzpostavitev sistema klasifikacije (taksonomija), ki bi omogočal enotno razumevanje, katere gospodarske dejavnosti se lahko štejejo za okoljsko trajnostne za naložbene namene.

Stanje: Evropski parlament in Svet še morata sprejeti stališče.

 

MEMO/19/1631

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar