Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Vprašanja in odgovori o seznamu EU z nekooperativnimi davčnimi jurisdikcijami

Bruselj, 12. marca 2019

Kaj je seznam EU z nekooperativnimi davčnimi jurisdikcijami?

Seznam EU je skupno orodje, s katerim države članice obravnavajo zunanja tveganja davčnih zlorab in nepoštene davčne konkurence. Prvič je bil zasnovan v zunanji strategiji Komisije za učinkovito obdavčenje iz leta 2016, v kateri je bilo poudarjeno, da bi en sam črni seznam EU imel veliko večjo težo kot množica nacionalnih seznamov ter da bi imel odvračilen učinek na problematične tretje države. Države članice so zamisel podprle in se decembra 2017 dogovorile o prvem seznamu EU z nekooperativnimi jurisdikcijami. Ta seznam je bil rezultat obsežnega pregleda 92 jurisdikcij z uporabo mednarodno priznanih meril dobrega upravljanja. Države, ki so bile na koncu uvrščene na črni seznam, so bile tiste, ki se niso na visoki ravni zavezale k spoštovanju dogovorjenih standardov dobrega upravljanja. Številne druge države so se zavezale, da bodo v določenem roku (običajno do konca leta 2018) izpolnile merila za uvrstitev na seznam. Države članice so se strinjale, da bi morali te države spremljati Skupina za kodeks ravnanja in Komisija, da bi se zagotovilo, da v celoti in pravočasno izpolnijo zahteve. Komisija je bila pozvana, naj po izteku roka oceni napredek teh držav, da bi države članice lahko sprejele odločitev glede posodobljenega seznama EU.

Kateri so glavni rezultati postopka uvrščanja na seznam?

Revidirani seznam je rezultat dolgega in intenzivnega procesa temeljite analize in dialoga s tretjimi državami, ki ga vodi Komisija. Potrjuje vlogo EU kot vodilne svetovne sile na področju dobrega davčnega upravljanja. Jasen, verodostojen in pregleden postopek prinaša rezultate, saj so od decembra 2017 številne države, ki so bile pregledane, spremenile svoje nacionalne zakone in davčne sisteme, da bi izpolnile mednarodne standarde.

Postopek je pošten, pri čemer so izboljšave vidne na seznamu, njegova preglednost pa se je povečala tako, da so se pisne zaveze držav objavile na spletu. Postopek uvrščanja na seznam EU je ustvaril tudi okvir za dialog in sodelovanje z mednarodnimi partnerji EU, da bi obravnavali pomisleke glede njihovih davčnih sistemov in razpravljali o davčnih zadevah, ki so v skupnem interesu.

Ta postopek je zlasti dvignil globalne standarde dobrega davčnega upravljanja, in sicer s pozitivnimi spremembami, ki so jih uvedle tretje države, ter svojim vplivom na mednarodna merila za države z ničelno davčno stopnjo.

V preteklem letu so številne jurisdikcije izvedle konkretne ukrepe za odpravo težav, ugotovljenih v njihovih davčnih sistemih. 60 držav je sprejelo ukrepe v zvezi s pomisleki Komisije, odpravljenih pa je bilo tudi več kot 100 škodljivih režimov.

Države z ničelno davčno stopnjo so uvedle nove ukrepe za zagotovitev ustrezne ravni ekonomske vsebine in izmenjave informacij.

Več kot 20 jurisdikcij je sprejelo ukrepe za uskladitev svojih standardov davčne preglednosti z mednarodnimi normami, do konca leta 2019 pa bi se moralo njihovo število še povečati.

Kot rezultat procesa EU so bile številne države prvič vključene v mednarodne forume, kot sta Svetovni forum OECD za transparentnost ter vključujoči okvir OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (Base Erosion and Profit Shifting – BEPS).

Katere države so na posodobljenem seznamu EU z nekooperativnimi davčnimi jurisdikcijami in zakaj?

Na podlagi pregleda, ki ga je izvedla Komisija, so ministri danes na črni seznam uvrstili 15 držav. Od teh jih od prvega črnega seznama, sprejetega leta 2017, pet ni sprejelo nikakršnih zavez: Ameriška Samoa, Guam, Samoa, Trinidad in Tobago ter Ameriški Deviški otoki. Tri druge države, ki so bile uvrščene na seznam iz leta 2017 in so bile pozneje na podlagi zavez, ki so jih sprejele, prestavljene na sivi seznam, so ponovno na črnem seznamu, saj niso upoštevale zavez: Barbados, Združeni arabski emirati in Marshallovi otoki. Iz istega razloga je bilo s sivega seznama na črni seznam prestavljenih dodatnih sedem držav: Aruba, Belize, Bermudi, Fidži, Oman, Vanuatu in Dominika.

 

tabela

 

Nadaljnjih 34 jurisdikcij je že sprejelo številne pozitivne ukrepe za izpolnitev zahtev v okviru postopka uvrščanja na seznam EU, vendar bi morale to delo zaključiti do konca leta 2019, da naslednje leto ne bi bile uvrščene na črni seznam. Komisija bo še naprej pozorno spremljala njihov napredek. Te države so: Albanija, Angvila, Antigva in Barbuda, Armenija, Avstralija, Bahami, Bosna in Hercegovina, Bocvana, Britanski Deviški otoki, Zelenortski otoki, Kostarika, Curaçao, Kajmanski otoki, Cookovi otoki, Esvatini, Jordanija, Maldivi, Mauritius, Maroko, Mongolija, Črna gora, Namibija, Severna Makedonija, Nauru, Niue, Palau, Saint Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Srbija, Sejšeli, Švica, Tajska, Turčija in Vietnam.

Po sprejetju zavez iz leta 2017 so številne države zdaj izvedle obljubljene reforme in izboljšave, za 25 držav iz prvotnega postopka pregleda pa je bilo potrjeno, da izpolnjujejo zaveze: Andora, Bahrajn, Ferski otoki, Grenlandija, Grenada, Guernsey, Hongkong, Otok Man, Jamajka, Jersey, Koreja, Lihtenštajn, Posebno upravno območje Macao, Malezija, Montserrat, Nova Kaledonija, Panama, Peru, Katar, San Marino, Saint Vincent in Grenadine, Tajvan, Tunizija, Otoki Turks in Caicos ter Urugvaj.

Kako se oblikuje seznam EU z nekooperativnimi davčnimi jurisdikcijami?

Seznam EU z nekooperativnimi davčnimi jurisdikcijami je sestavljen iz držav, ki niso izpolnile svojih zavez, da bodo upoštevale zahtevana merila dobrega upravljanja, ali pa se k temu sploh niso zavezale.

Številne druge jurisdikcije so se na visoki ravni zavezale k upoštevanju meril preglednosti in pravične obdavčitve v okviru postopka uvrščanja na seznam EU ter so se zato še naprej spremljale. Večina teh držav je morala svoje zaveze izpolniti do 31. decembra 2018, osem držav v razvoju, ki nimajo finančnega središča, pa je za izpolnitev določenih meril dobilo še eno leto.

Komisija je v letu 2018 spremljala napredek držav in državam članicam v Skupini za kodeks ravnanja poročala o razvoju dogodkov. Poleg tega je tesno sodelovala z OECD in v okviru postopka spremljanja upoštevala njene ocene standardov preglednosti in davčnih režimov držav.

Komisija je nato morala oceniti, ali so jurisdikcije do izteka roka konec leta 2018 ustrezno izpolnile svoje zaveze. Na tej podlagi je Skupina za kodeks ravnanja priporočila posodobljen seznam EU z nekooperativnimi davčnimi jurisdikcijami, da bi ga odobrili finančni ministri EU. 

Katera merila se uporabljajo v postopku uvrščanja na seznam EU?

Merila za uvrstitev na seznam EU so usklajena z mednarodnimi standardi in odražajo standarde dobrega upravljanja, ki jih upoštevajo tudi same države članice. To so:

  • preglednost: država bi morala izpolnjevati mednarodne standarde o avtomatični izmenjavi informacij in izmenjavi informacij na zahtevo. Da bi olajšala izmenjavo informacij, bi morala ratificirati tudi večstransko konvencijo OECD ali podpisati dvostranske sporazume z vsemi državami članicami. EU do junija 2019 zahteva izpolnitev le dveh od treh meril preglednosti. Po tem bodo morale države izpolniti vse tri zahteve za preglednost, da ne bi bile uvrščene na seznam;
  • poštena davčna konkurenca: država ne bi smela imeti škodljivih davčnih režimov, ki so v nasprotju z načeli kodeksa ravnanja EU ali Foruma OECD o škodljivih davčnih praksah. Države, ki se odločijo, da ne bodo obdavčevale dohodkov pravnih oseb ali da bodo imele ničelno davčno stopnjo, bi morale zagotoviti, da to ne spodbuja umetnih offshore struktur brez dejanske gospodarske dejavnosti. Zato bi morale uvesti posebne zahteve glede ekonomske vsebine in ukrepe za zagotavljanje preglednosti;
  • izvajanje standardov BEPS: država se mora zavezati k izvajanju minimalnih standardov OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS). Izvajanje teh minimalnih standardov se v jurisdikcijah spremlja od leta 2019, in sicer najprej s poročili po posameznih državah. 

Kdo je bil odgovoren za spremljanje držav in posodabljanje seznama EU?

Postopek uvrščanja na seznam vodi Skupina za kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja, temelji pa na intenzivnem procesu analize in dialoga, ki ga vodi Komisija.

Komisija je leta 2018 spremljala ukrepe, ki so jih tretje države sprejele za izpolnjevanje svojih zavez v okviru postopka uvrščanja na seznam EU. Analizirala je sprejete ukrepe, da bi ugotovila, ali so zaveze v celoti izpolnjene, ter o napredku redno poročala Skupini za kodeks ravnanja. Poleg tega je tesno sodelovala z OECD, da bi zagotovila čim večjo usklajenost dejavnosti EU in mednarodnih dejavnosti ter da bi prejela najnovejše informacije o oceni OECD v zvezi z nekaterimi jurisdikcijami.

Skupina za kodeks ravnanja na podlagi ocen, ki jih predloži Komisija, odloči, ali je treba jurisdikcijo uvrstiti na seznam ali ne, in poda priporočilo finančnim ministrom EU.

Ali so tretje države imele možnost, da predstavijo svoje argumente?

Da. Komisija je odločena, da mora biti postopek uvrščanja držav na seznam EU čim bolj pravičen, pregleden in verodostojen. Veliko pozornost namenja zagotavljanju, da zadevne države razumejo ta postopek ter da lahko zahtevajo pojasnila in tehnične nasvete, kadar koli je to potrebno.

Komisija je v letu 2018 imela številne stike z zadevnimi jurisdikcijami, in sicer na tehnični, politični in diplomatski ravni. Z jurisdikcijami je v imenu držav članic odprto in konstruktivno sodeloval tudi predsednik Skupine za kodeks ravnanja. Poleg tega sta Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) obiskali številne zadevne jurisdikcije in regije, da bi omogočili osebni dialog o postopku uvrščanja na seznam EU.

Jurisdikcije so bile v vsaki fazi postopka pozvane, naj sodelujejo z EU, zagotovijo vse relevantne informacije in zahtevajo morebitna potrebna pojasnila. Vsaka država je imela možnost, da predstavi svoje stališče, obravnava pomisleke in razpravlja o tem, kako poglobiti sodelovanje z EU v davčnih zadevah. Komisija je vse povratne informacije jurisdikcij posredovala Skupini za kodeks ravnanja, ki jih je upoštevala pri končni odločitvi.

Zakaj so nekatere države imele več časa za izpolnitev svojih zavez?

V nekaterih posebnih primerih so se države članice dogovorile, da bodo dale jurisdikcijam, ki svojih reform niso mogle dokončati do izteka roka konec leta 2018, na voljo več časa, vendar pod strogimi pogoji. To je veljalo za:

  • države z režimi za dejavnosti, ki niso izrazito mobilne, na primer proizvodne dejavnosti. Pogoj za podaljšanje roka je bil, da jurisdikcija sprejme konkretne ukrepe za začetek reforme in jih javno objavi z navedbo jasnega roka za izvedbo; 
  • države z ustavnimi/institucionalnimi omejitvami (na primer države brez vlade), zaradi katerih niso mogle sprejeti potrebnih reform v roku. V teh primerih je bil rok podaljšan samo, če so zadevne jurisdikcije zagotovile verodostojen dokaz svoje ustavne omejitve, sprejemljive osnutke zakonodaje in jasen časovni načrt za dokončanje reform.

Države v razvoju, ki nimajo finančnega središča, so že dobile daljši rok za izpolnitev svojih zavez glede meril preglednosti in meril za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (do konca leta 2019).

Kakšne sankcije se bodo uporabljale za države s črnega seznama?

Na ravni EU je Komisija uvedla in predlagala nove ukrepe, ki bodo zagotovili dejanski učinek seznama EU.

Prvič, seznam EU je zdaj povezan s financiranjem EU v skladu z novimi določbami finančne uredbe ter Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in mandata za zunanja posojila. Sredstev iz teh instrumentov ni mogoče usmerjati prek subjektov v državah s seznama.

Drugič, seznam EU je neposredno povezan z drugimi relevantnimi zakonodajnimi predlogi. V skladu z novimi zahtevami EU glede preglednosti posrednikov bo na primer davčni sistem, usmerjen prek države s seznama EU, samodejno prijavljen davčnim organom. Predlog o javnem poročanju po posameznih državah vključuje tudi strožje zahteve glede poročanja za multinacionalne družbe z dejavnostmi v jurisdikcijah s seznama. Komisija proučuje zakonodajo na drugih področjih politik, da bi ugotovila, kje je mogoče uvesti dodatne posledice za države s seznama.

Poleg določb EU so se države članice dogovorile o sankcijah, ki se proti jurisdikcijam s seznama uporabljajo na nacionalni ravni. Te vključujejo ukrepe, kot so okrepljeno spremljanje in revizije, davčni odtegljaji, posebne zahteve glede dokumentacije in določbe za preprečevanje zlorab. Komisija poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za čimprejšnji dogovor o trdnih, zavezujočih in usklajenih zaščitnih ukrepih, da bi seznam EU imel še večji učinek.

Kako lahko EU črta državo s seznama?

Država se črta s seznama, ko razreši vprašanja, ki vzbujajo pomisleke EU, in svoj davčni sistem v celoti uskladi z zahtevanimi merili dobrega upravljanja. Skupina za kodeks ravnanja je odgovorna za posodabljanje seznama EU in dajanje priporočil Svetu za črtanje držav s seznama.

Ali je seznam EU v skladu z mednarodno agendo za dobro davčno upravljanje?

Da, seznam EU odločno podpira mednarodno agendo za dobro davčno upravljanje. Merila EU za uvrstitev na seznam odražajo mednarodno dogovorjene standarde, države pa so bile pozvane, da jih izpolnijo in se tako izognejo uvrstitvi na seznam. EU je v okviru postopka spremljanja upoštevala tudi ocene OECD glede standardov preglednosti in davčnih režimov držav. Komisija in države članice so bile ves čas postopka uvrščanja na seznam v tesnih in rednih stikih z OECD, da bi se zagotovilo, da se dejavnosti EU in mednarodne dejavnosti na tem področju še naprej dopolnjujejo.

Agenda EU in mednarodna agenda za dobro upravljanje se medsebojno podpirata. OECD je na primer merilo za jurisdikcije z ničelno davčno stopnjo, ki je bilo najprej razvito za postopek uvrščanja na seznam EU, nedavno vključila v mednarodne standarde dobrega davčnega upravljanja. S tem se bo zagotovilo, da države, ki ne obdavčujejo dohodkov pravnih oseb ali jih obdavčujejo po zelo nizki stopnji, ne bodo podjetjem omogočale preusmerjanja dobičkov v offshore strukture brez ekonomske vsebine.

Ali bo postopek v prihodnje razširjen na več držav?

Da. Države članice so se leta 2018 dogovorile, da bodo razširile obseg postopka pregleda in spremljanja za seznam EU. Odločile so se začeti z državami skupine G20, ki še niso bile vključene, in sicer Rusijo, Mehiko in Argentino. Te države bodo pregledane v letu 2019, da bi se ugotovilo, ali v njihovih davčnih sistemih obstajajo kakršne koli pomanjkljivosti. Če bodo pomanjkljivosti ugotovljene, bodo te države pozvane, da se zavežejo k njihovi odpravi. Druge države bodo vključene od leta 2020 naprej.

Več informacij je na voljo v sporočilu za medije.

 

MEMO/19/1629

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar