Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Marčevski paket kršitev: ključne odločitve

Bruselj, 7. marca 2019

Pregled po področjih

Komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) v mesečnem svežnju odločitev o kršitvah začenja oziroma nadaljuje postopke zoper države članice, ki niso izpolnile obveznosti iz prava EU. Namen teh odločitev, ki se nanašajo na različne sektorje in področja politik EU, je zagotoviti ustrezno uporabo prava EU v dobro državljanov in podjetij.

Ključne odločitve Komisije so v nadaljevanju zbirno predstavljene po področjih. Komisija poleg tega zaključuje 103 zadeve, pri katerih je z zadevnimi državami članicami razrešila vprašanja, tako da postopka ni treba nadaljevati.

Več informacij o postopku EU za ugotavljanje kršitev je na voljo v celotnem sporočilu za medije MEMO/12/12, več informacij o vseh sprejetih odločitvah pa v registru odločitev o kršitvah.

 

1. Enotni digitalni trg

(Več informacij: Nathalie Vandystadt – telefon: +32 22967083, Marietta Grammenou – telefon: +32 22983583)

Obrazloženi mnenji in zaključena postopka

Komisija pozvala BELGIJO in LUKSEMBURG, naj zagotovita prenos pravil o kibernetski varnosti v nacionalno zakonodajo

Komisija se je danes odločila, da Belgiji in Luksemburgu pošlje obrazloženo mnenje, ker do 9. maja 2018 nista prenesla prve vseevropske zakonodaje o pravilih o kibernetski varnosti (direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov, Direktiva (EU) 2016/1148) v nacionalno zakonodajo. Cilj direktive je zagotoviti višjo raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov po vsej EU z razvojem nacionalnih zmogljivosti za kibernetsko varnost. Prav tako naj bi se z njo okrepilo sodelovanje na ravni EU ter uvedle varnostne zahteve in obveznosti poročanja o incidentih za izvajalce bistvenih storitev in ponudnike digitalnih storitev. Komisija je julija 2018 začela postopek EU za ugotavljanje kršitev in zadevne države članice pozvala, naj zaključijo postopek prenosa. Pred kratkim sta bila zaključena postopka za ugotavljanje kršitev proti Grčiji in Poljski, saj sta navedeni državi članici Komisijo obvestili o prenosu pravil EU. Komisija bo še naprej spremljala odprte postopke za ugotavljanje kršitev zaradi pomanjkljivega prenosa direktive in pričakuje, da bo v prihodnjih mesecih dobila bolj poglobljen pregled nad prenosom v EU. Belgija in Luksemburg imata na voljo dva meseca za sprejetje potrebnih ukrepov za uskladitev, sicer se Komisija lahko odloči, da proti njima zaradi te zadeve začne postopek pred Sodiščem EU. Za več informacij o tem, kako države članice krepijo svoje zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, glej trenutno stanje prenosa direktive ter vprašanja in odgovore. Glej tudi informativni pregled vseh ukrepov EU za povečanje kibernetske varnosti.

 

2. Energetika

(Več informacij: Anna-Kaisa Itkonen – telefon: +32 22956186, Lynn Rietdorf – telefon: +32 22974959)

Predložitev zadeve Sodišču Evropske unije

Komisija začela postopek pred Sodiščem proti ŠPANIJI za merjenje porabe toplote in tople vode v večstanovanjskih stavbah

Komisija se je danes odločila, da proti Španiji začne postopek pred Sodiščem EU, ker ni zagotovila skladnosti z zahtevami glede individualnega merjenja v večstanovanjskih in večnamenskih stavbah, določenimi v direktivi o energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU). V skladu z navedeno direktivo je treba v vseh večstanovanjskih in večnamenskih stavbah, v katerih se stanovalcem ogrevanje, hlajenje in topla sanitarna voda zagotavljajo iz skupne napeljave (npr. skupnega kotla), vgraditi individualne števce. To velja za vse obstoječe stavbe, kadar je to tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito. Vendar je v skladu s španskimi nacionalnimi ukrepi za prenos to obvezno samo za nove stavbe (zgrajene po letu 2007). V stavbah, kjer toplotni števci niso tehnično izvedljiva ali stroškovno učinkovita rešitev za ogrevanje prostorov, je treba namesto tega uporabiti t. i. delilnike stroškov ogrevanja, nameščene na vsak radiator. Španija tudi te zahteve ni pravilno prenesla v svojo zakonodajo. Rok za prenos zadevnih pravil EU v nacionalno zakonodajo je bil 5. junij 2014. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Obrazloženi mnenji

Varstvo pred sevanjem: Komisija pozvala IRSKO, naj v svojo zakonodajo prenese pravila EU o varstvu pred sevanjem

Komisija se je danes odločila, da Irski pošlje obrazloženo mnenje, ker ta ni priglasila ukrepov za prenos v nacionalno zakonodajo, ki se zahtevajo v skladu z revidirano direktivo o temeljnih varnostnih standardih (Direktiva Sveta 2013/59/Euratom). Direktiva določa varstvo delavcev, javnosti in pacientov pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja, hkrati pa posodablja in utrjuje evropsko zakonodajo o varstvu pred sevanjem. Rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo je bil 6. februar 2018. Irski organi do navedenega datuma Komisiji niso priglasili ukrepov za prenos, zato so maja 2018 prejeli uradni opomin. Julija 2018 so se odzvali na uradni opomin in sporočili, da bo prenos direktive v nacionalno zakonodajo kmalu zaključen, vendar Komisiji niso predložili nobenih ukrepov za prenos ali konkretnih rokov za sprejetje takih ukrepov. Irska doslej ni priglasila nobenih končnih ukrepov za prenos. Na voljo ima dva meseca za odgovor na obrazloženo mnenje ter za sprejetje in priglasitev vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev popolnega in pravilnega prenosa Direktive, sicer lahko Komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Jedrska varnost: Komisija pozvala POLJSKO, naj v svojo zakonodajo v celoti prenese pravila EU o jedrski varnosti

Komisija se je danes odločila, da Poljski pošlje obrazloženo mnenje, ker ta ni priglasila vseh ukrepov za prenos v nacionalno zakonodajo, ki se zahtevajo v skladu z direktivo o jedrski varnosti (Direktiva Sveta 2014/87/Euratom). Direktiva nadalje krepi pravni okvir za jedrsko varnost na ravni EU. Države članice so morale spremembo direktive o jedrski varnosti prenesti v nacionalno zakonodajo do 15. avgusta 2017. Poljski organi do navedenega datuma Komisiji niso priglasili vseh ukrepov za prenos, zato so junija 2018 prejeli uradni opomin. Avgusta 2018 so nanj odgovorili. V svojem odgovoru so med drugim sporočili, da bodo ugotovljene vrzeli pri prenosu nekaterih posebnih zahtev, določenih v navedeni direktivi, obravnavali pri prihodnji zakonodajni spremembi. Vendar Poljska do danes ni priglasila nobenih končnih ukrepov za prenos, ki bi ustrezali zadevnim posebnim zahtevam Direktive. Poljska ima na voljo dva meseca za odgovor na obrazloženo mnenje ter za sprejetje in priglasitev vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev popolnega in pravilnega prenosa Direktive, sicer lahko Komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Uradni opomini:

Komisija LUKSEMBURG in PORTUGALSKO opozarja na njune obveznosti glede energetsko učinkovitih stavb

Komisija se je odločila, da Luksemburgu in Portugalski pošlje uradni opomin, da bi ju opozorila na njune obveznosti glede poročanja v zvezi s predložitvijo drugega poročila o stroškovno optimalnih ravneh Komisiji. V skladu s pravili EU o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva 2010/31/EU) morajo države članice določiti minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb, da se doseže najboljša kombinacija med naložbami in prihranki – t. i. stroškovno optimalne ravni. Izračun stroškovno optimalnih ravni je ključnega pomena za države članice, da v celoti izkoristijo potencial nacionalnega stavbnega fonda glede energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov ter preprečijo prekomerne izdatke državljanov za izboljšanje energetske učinkovitosti njihovih stanovanjskih stavb in pisarn. Zadevni državi članici imata na voljo dva meseca za odgovor, sicer jima lahko Komisija pošlje obrazloženo mnenje.

Notranji energijski trg: Komisija pozvala ROMUNIJO k pravilnemu prenosu pravil EU

Komisija se je danes odločila, da Romuniji pošlje uradni opomin, ker ne izvaja pravilno nekaterih zahtev iz direktive o zemeljskem plinu (Direktiva 2009/73/ES) in uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom (Uredba (EU) 2017/1938). Namen navedenih aktov je zagotoviti konkurenčnost na trgih zemeljskega plina v EU ter hkrati zagotoviti zanesljivo oskrbo gospodinjstev in drugih odjemalcev, ki potrebujejo posebno zaščito. Po analizi zakonodajnih ukrepov, ki jih je Romunija sprejela decembra 2018, je Komisija ugotovila, da je sistem reguliranih veleprodajnih cen, ki je bil nanovo uveden na romunskem trgu zemeljskega plina, v nasprotju s pravnimi zahtevami EU. Komisija prav tako meni, da ti ukrepi ne zadostujejo za trajnostno izpolnjevanje cilja zaščite gospodinjskih odjemalcev pred prekomernim povišanjem cen.

 

3. Okolje

(Več informacij: Enrico Brivio – telefon: +32 22956172, Daniela Stoycheva – telefon: +32 22953664)

Predložitev zadev Sodišču Evropske unije

Komisija začela postopek pred Sodiščem EU proti CIPRU zaradi neustreznega čiščenja komunalne odpadne vode

Komisija danes proti Cipru začenja postopek pred Sodiščem EU, ker ni zagotovil ustreznih sistemov zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode za vse aglomeracije z več kot 2 000 prebivalci, kot zahtevajo pravila EU (Direktiva Sveta 91/271/EGS). Ciper ni zagotovil kanalizacijskega sistema za številne aglomeracije in ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode, ki vstopa v kanalizacijski sistem. Kljub določenemu napredku Ciper za 31 aglomeracij še vedno ne zagotavlja zbiranja vse odpadne vode ali ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode, ki vstopa v kanalizacijski sistem, pred njenim izpustom. Ker ciprski organi v nekaterih primerih popolne skladnosti ne pričakujejo pred letom 2027, se je Komisija odločila, da zadevo predloži Sodišču EU. Komisija je začela postopek za ugotavljanje kršitev, ko je ciprskim organom julija 2017 poslala uradni opomin in junija 2018 obrazloženo mnenje. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Nitrati: Komisija se je odločila začeti postopek pred Sodiščem proti GRČIJI in zahteva finančne sankcije

Sodišče EU je aprila 2015 razsodilo, da je Grčija kršila pravo EU, ker svojih voda ni zaščitila pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (C-149/14). Štiri leta pozneje težava še vedno ni v celoti rešena. Zato Komisija poziva Sodišče Evropske unije, naj naloži finančne sankcije v obliki enkratnega zneska 2 639,25 evra na dan in dnevno denarno kazen v višini 23 753,25 evra od dneva sodbe do zagotovitve popolne skladnosti. Grčija leta 2011 več območij ni določila kot območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, in zanje ni izdelala delovnih programov. Zato je Komisija začela postopek za ugotavljanje kršitev, ko je grškim organom oktobra 2011 poslala uradni opomin. Od sodbe Sodišča proti Grčiji aprila 2015 je Grčija vzpostavila 12 novih območij, ranljivih za onesnaževanje z nitrati, vendar grški organi za ta nova območja niso izdelali delovnih programov. Zato je Komisija nadaljevala postopek in jim oktobra 2017 poslala uradni opomin v skladu s členom 260(2) PDEU. Poleg tega, da ni izdelala delovnih programov, Grčija prav tako ni predložila časovnega okvira za zagotovitev skladnosti ali ciljnega datuma. Ker Grčija navedenih delovnih programov še vedno ni sprejela, s tem krši sodno odločbo z dne 24. aprila 2015 (zadeva C-149/14, Komisija proti Grčiji). Postopek za izdelavo programov je tako še vedno na začetni stopnji. Komisija se je zato odločila, da bo zadevo ponovno predložila Sodišču in zahtevala finančne sankcije. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Komisija začela postopek pred Sodiščem proti ITALIJI zaradi prekomerne onesnaženosti zraka in neustreznega čiščenja komunalne odpadne vode

Komisija se je danes odločila pred Sodiščem EU začeti postopek proti Italiji v dveh ločenih zadevah v zvezi z okoljsko zakonodajo. Prva zadeva onesnaženost zraka in nezaščito državljanov pred učinki dušikovega dioksida (NO2). Komisija poziva Italijo, naj upošteva dogovorjene mejne vrednosti za kakovost zraka in sprejme ukrepe za zmanjšanje ravni onesnaženosti v desetih aglomeracijah, kjer živi približno sedem milijonov ljudi. Mejne vrednosti za NO2, določene v zakonodaji EU o kakovosti zunanjega zraka (Direktiva 2008/50/ES), je bilo treba doseči leta 2010. Drugi postopek pred Sodiščem proti Italiji zadeva onesnaženost voda. Italija vsem aglomeracijam z več kot 2 000 prebivalci ne zagotavlja kanalizacijskega sistema za komunalno odpadno vodo in ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode, ki vstopa v kanalizacijski sistem, pred njenim izpustom, kot zahteva direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode (Direktiva Sveta 91/271/EGS). Komisija meni, da pravila EU o zbiranju in čiščenju komunalne odpadne vode krši 620 aglomeracij v 16 deželah (Abruci, Bazilikata, Kalabrija, Kampanija, Furlanija - Julijska krajina, Lacij, Ligurija, Lombardija, Marke, Apulija, Sardinija, Sicilija, Toskana, Umbrija, Dolina Aoste in Benečija). Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Obrazloženo mnenje:

Biotska raznovrstnost: Komisija pozvala BELGIJO, naj izvaja pravila EU o dostopu do genskih virov

Komisija poziva Belgijo, naj okrepi svoja prizadevanja za izvajanje pravil EU, katerih namen je zagotoviti, da je dostop do genskih virov, do katerih se dostopa v drugih državah in se uporabljajo v EU, skladen z zahtevami glede dostopa in delitve koristi, ki so jih te države določile v skladu z Nagojskim protokolom (Uredba (EU) št. 511/2014). Genski viri se nanašajo na genski material rastlinskega, živalskega ali mikrobnega izvora, kot so zdravilne rastline, poljščine in živalske pasme, dejanske ali potencialne vrednosti. Nagojski protokol določa pravno zavezujoč okvir, ki zagotavlja, da se koristi, ki izhajajo iz uporabe tega genskega materiala, pošteno in pravično delijo, vključno z možnostjo, da države določijo pogoje za urejanje dostopa do svojega genskega materiala. Tako Nagojski protokol prispeva tudi k ohranjanju in trajnostni uporabi biotske raznovrstnosti. Leta 2014 so se države članice EU dogovorile, da bodo določile organe, pristojne za uporabo Uredbe, in o tem obvestile Komisijo. Prav tako so se dogovorile, da bodo sprejele pravila o kaznih za nespoštovanje zakonodaje. Belgija do danes Komisije ni uradno obvestila o vseh potrebnih zakonodajnih ukrepih. Belgija ima zdaj na voljo dva meseca za odpravo neskladnosti, sicer se lahko Komisija odloči, da proti njej začne postopek pred Sodiščem EU.

Komisija pozvala BOLGARIJO, naj pravilno sprejme zakone o pravilih EU glede odpadkov iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti

Komisija poziva Bolgarijo, naj v nacionalno zakonodajo pravilno prenese pravila EU o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti. Cilj direktive o rudarskih odpadkih (Direktiva 2006/21/ES) je preprečiti ali zmanjšati, kolikor je mogoče, škodljive učinke na okolje, zlasti na vodo, zrak, tla, živalstvo, rastlinstvo in pokrajino ter kakršna koli iz tega izhajajoča tveganja za zdravje ljudi, ki nastanejo kot posledica ravnanja z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti. Marca 2006 so se države članice dogovorile, da bodo vsaka tri leta pregledale in posodobile informacije o varnostnih ukrepih in ukrepih, potrebnih v primeru nesreče v zvezi z rudarskimi odpadki, ter javnosti redno zagotavljale informacije o dovoljenjih za objekte za ravnanje z odpadki in njihovi uporabi, takoj ko bodo na voljo. Bolgarsko pravo trenutno ne odraža teh določb. Ker je bil napredek od aprila 2017 nezadosten, se je Komisija danes odločila, da bo poslala dodatno obrazloženo mnenje. Če Bolgarija v dveh mesecih ne bo ukrepala, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Vpliv na okolje: Komisija pozvala POLJSKO, naj v celoti spoštuje pravila EU o reviziji okoljskih odločitev

Komisija Poljsko poziva, naj ukrepa glede kršitev zakonodaje EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (Direktiva 2011/92/EU). Direktiva določa javni dostop do revizijskega postopka o okoljskih odločitvah, pri katerih sodeluje tudi javnost. Pravica do vložitve zahteve za izdajo sodne odredbe se šteje za bistveno za učinkovit dostop do pravnega varstva. Poljska pri nekaterih projektih okoljskim organizacijam ne dovoli, da bi sodišče zaprosile za izdajo začasnih ukrepov, tj. za začasno prekinitev izvajanja spornega projekta, ali za izpodbijanje končnega dovoljenja zaradi neskladnosti s pravili EU. Poleg tega so za nekatere infrastrukturne projekte, kot so gradnja cest ali letališča, učinki sodnih revizijskih postopkov omejeni. Sodišča na Poljskem lahko navedejo, da odločitev krši zakon, vendar sodne odločbe ne vplivajo na dovoljenje in izvajanje projekta, zaradi česar je revizijski postopek neučinkovit. Ker je Komisija Poljski aprila 2016 in januarja 2018 že poslala uradni opomin, zdaj izdaja obrazloženo mnenje. Če Poljska v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, lahko Komisija to zadevo predloži Sodišču EU.

Voda: Komisija pozvala SLOVENIJO, naj zagotovi ustrezno zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode

Komisija poziva Slovenijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev ustreznega sistema zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode vsem aglomeracijam z več kot 10 000 prebivalci, kot zahtevajo pravila EU (direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode, Direktiva Sveta 91/271/EGS). Cilj navedene direktive je varovanje zdravja in okolja pred škodljivimi vplivi komunalne odpadne vode. Komisija meni, da enajst aglomeracij v Sloveniji (Celje, Domžale, Kamnik, Kočevje, Ljubljana, Loka, Maribor, Postojna, Ptuj, Škofja Loka in Trbovlje) krši več določb Direktive. Poleg tega mora Slovenija določiti zahteve za kanalizacijske sisteme, izpuste iz čistilnih naprav, industrijsko odpadno vodo ter referenčne metode za spremljanje in ocenjevanje rezultatov. Komisija je postopek za ugotavljanje kršitev začela februarja 2017, ko je slovenskim organom poslala uradni opomin. Zaradi nezadostnega napredka pri odpravi neskladnosti se je Komisija danes odločila, da jim bo poslala obrazloženo mnenje. Slovenija ima zdaj na voljo dva meseca za odpravo neskladnosti, sicer se zadeva lahko predloži Sodišču EU.

Odpadki: Komisija pozvala ŠVEDSKO, naj zagotovi učinkovito uporabo zakonodaje EU o odpadkih

Komisija poziva Švedsko, naj zagotovi pravilno ravnanje z odpadki v skladu s pravili EU o odpadkih (okvirna direktiva o odpadkih, Direktiva 2008/98/ES). Navedena direktiva določa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem ali zmanjševanjem škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter z zmanjševanjem celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe. Navedena direktiva je tudi podlaga za obsežna prizadevanja, da bi Evropa postala krožno gospodarstvo, v katerem se odpadki sistematično predelajo, ponovno uporabijo ali reciklirajo. Komisija je postopek za ugotavljanje kršitev začela decembra 2016, ko je švedskim organom poslala uradni opomin. Kljub določenemu napredku švedska zakonodaja še ni dovolj natančna glede vsebine dovoljenj, ki se izdajo obratom za obdelavo odpadkov, ter glede odgovornosti imetnika odpadkov in ocene nevarnih lastnosti odpadkov. Zato se je Komisija danes odločila, da Švedski pošlje obrazloženo mnenje. Če Švedska v dveh mesecih ne bo ukrepala, se zadeva lahko predloži Sodišču EU.

Obrazloženo mnenje in uradni opomin:

Odpadki: Komisija pozvala POLJSKO in SLOVAŠKO, naj upoštevata predpise EU o odlagališčih

Komisija se je danes odločila, da bo Poljski poslala uradni opomin in Slovaški obrazloženo mnenje zaradi kršitve zakonodaje EU o odlagališčih (direktiva o odlagališčih, Direktiva Sveta 1999/31/ES). Cilj navedene direktive je preprečiti ali zmanjšati onesnaženje površinskih voda, podzemne vode, tal in zraka ter negativne učinke na globalno okolje, vključno z učinkom tople grede, ter posledično ogrožanje zdravja ljudi zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. V skladu s temi pravili EU so morale države članice do 16. julija 2009 zapreti odlagališča, ki niso izpolnjevala zahtev iz navedene direktive, razen če so odlagališča pripravila ustrezne „načrte prilagoditve odlagališča“, ki jim omogočajo nadaljnje sprejemanje odpadkov. Poljska ni zagotovila dokončnega zaprtja in sanacije šestih občinskih odlagališč, ki niso skladna s temi zahtevami in bi jih bilo treba dokončno zapreti do leta 2012. Na Slovaškem še vedno obratuje 21 obstoječih odlagališč, ki pa nimajo primernega načrta prilagoditve odlagališča. Poleg tega 14 odlagališč več ne obratuje, vendar se še niso zaprla, kot zahteva Direktiva. Komisija je postopek za ugotavljanje kršitev začela aprila 2017, ko je slovaškim organom poslala uradni opomin. Zaradi nezadostnega napredka pri odpravi neskladnosti se je Komisija danes odločila, da jim pošlje obrazloženo mnenje. Obe državi EU imata zdaj na voljo dva meseca za odpravo neskladnosti, sicer se Komisija lahko odloči, da poljskim organom pošlje obrazloženo mnenje oziroma slovaško zadevo predloži Sodišču EU.

Uradni opomini:

Morsko okolje: Komisija pozvala devet držav članic, naj zaščitijo svoje morske vode

Komisija poziva Bolgarijo, Ciper, Dansko, Hrvaško, Litvo, Malto, Slovenijo, Španijo in Združeno kraljestvo, naj izpolnijo obveznosti poročanja o okoljskem stanju morskih voda na podlagi okvirne direktive o morski strategiji (Direktiva 2008/56/ES). Navedena direktiva predstavlja celovit okvir za varstvo morij in oceanov EU ter zagotavlja, da se njihovi viri upravljajo trajnostno. Junija 2008 so se države članice dogovorile, da bodo do 15. oktobra 2018 pregledale in posodobile svojo presojo okoljskega stanja zadevnih voda in vpliva človekovih dejavnosti na okolje ter svojo določitev dobrega okoljskega stanja in svoje okoljske ciljne vrednosti. Zadevne države poročil niso predložile v zahtevanem roku, zato se je Komisija danes odločila, da bo začela postopke za ugotavljanje kršitev in tem državam članicam poslala uradni opomin. Zdaj imajo na voljo dva meseca za odgovor, sicer se Komisija lahko odloči, da jim pošlje obrazloženo mnenje.

Presoja vplivov na okolje: Komisija pozvala pet držav članic EU k izboljšanju nacionalnih pravil

Komisija poziva Bolgarijo, Hrvaško, Francijo, Nizozemsko in Poljsko, naj svojo zakonodajo o presoji vplivov na okolje uskladijo z novimi evropskimi standardi (direktiva o presoji vplivov na okolje, Direktiva 2011/92/EU). Navedena direktiva zagotavlja, da se pred izdajo dovoljenja javni in zasebni projekti ocenijo glede na njihov vpliv na okolje. Leta 2014 so države članice zakonodajo EU posodobile tako, da so zmanjšale upravno breme in izboljšale varstvo okolja, odločitve o javnih in zasebnih naložbah pa so postale bolj zanesljive, predvidljive in trajnostne. Komisija je našla številne pomanjkljivosti v posodobitvah, ki so jih predložile zadevne države članice. V Bolgariji nekateri elementi iz sklepov v zvezi s predhodno presojo, poročil o presoji vplivov na okolje in informacij za javnost niso skladni s standardi EU, spremljanje projektov s pomembnimi negativnimi vplivi pa ni v skladu z zahtevami. Na Hrvaškem nekatere zahteve glede sodelovanja javnosti niso določene, revizijski postopki soglasja za izvedbo so omejeni in za kršitve niso določene kazni. V Franciji se zdi, da nacionalna zakonodaja izključuje nekatere vrste projektov iz postopkov presoje vplivov na okolje, določa neustrezne pragove za izvzetje projektov in ne vsebuje dovolj določb za upoštevanje drugih ustreznih presoj. Na Nizozemskem se zdi, da nekatere zahteve za zagotavljanje kakovosti niso določene in da nizozemska zakonodaja obravnava le projekte s pomembnimi negativnimi vplivi, medtem ko je potrebna obravnava vseh pomembnih vplivov projekta. Na Poljskem se zdi, da nacionalna zakonodaja izključuje nekatere vrste projektov iz presoje vplivov na okolje in predhodne presoje vplivov na okolje ter ne vključuje vpliva projekta med fazo gradnje in posvetovanja z nekaterimi organi med postopkom presoje vplivov na okolje. Komisija zato vsem zadevnim državam članicam pošilja uradni opomin in jim daje na voljo dva meseca za odgovor. V nasprotnem primeru se Komisija lahko odloči, da jim pošlje obrazloženo mnenje.

Okoljsko poročanje: Komisija pozvala štiri države članice EU k skupni uporabi prostorskih informacij

Komisija poziva Bolgarijo, Latvijo, Litvo in Poljsko k skupni uporabi informacij o svojem okolju v skladu z evropskimi zahtevami iz direktive o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE, Direktiva 2007/2/ES). Cilj navedene direktive je ustvariti vseevropski sklop prostorskih podatkov za učinkovitejše izvajanje okoljske politike EU in dejavnosti, ki vplivajo na okolje; ta sklop naj bi bil v skupni uporabi z državljani in organizacijami javnega sektorja. Direktiva prav tako navaja 34 tem prostorskih podatkov, od geografskih značilnosti in prometnih omrežij do ranljivih naravnih območij in geografske razširjenosti različnih bolezni. Ta pravila EU so začela veljati leta 2007, do leta 2021 pa bi se morala v celoti izvajati. Navedene štiri države članice niso predložile nobenega sklopa prostorskih podatkov in niso izpolnile obveznosti glede metapodatkov in storitev prenosa, zato so bili državljani prikrajšani za informacije, ki bi morale biti prosto dostopne. Komisija zato navedenim štirim državam pošilja uradni opomin in daje na voljo dva meseca za odgovor. V nasprotnem primeru se Komisija lahko odloči, da jim pošlje obrazloženo mnenje.

Voda: Komisija pozvala HRVAŠKO, naj posodobi zakonodajo o pitni vodi in podzemni vodi

Komisija se je odločila, da bo Hrvaški poslala dva uradna opomina zaradi pomanjkljivosti v njeni zakonodaji o pitni vodi EU (direktiva o pitni vodi, Direktiva Sveta 98/83/ES) in o pravilih o podzemni vodi (direktiva o podzemni vodi, Direktiva 2006/118/ES). V skladu s prvo direktivo mora biti voda brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi. Zdi se, da je hrvaška zakonodaja manj stroga od predpisov EU in ne omenja morebitne nevarnosti za zdravje ljudi ter ne zagotavlja strogih zaščitnih ukrepov za kakovost vode v šolah, bolnišnicah in restavracijah. Prav tako ne vsebuje določb o obveščanju javnosti v primeru morebitnih nevarnosti za zdravje ljudi. V hrvaški zakonodaji so bile odkrite tudi pomanjkljivosti v zvezi s pravili o podzemni vodi. Na podlagi direktive o podzemni vodi morajo države članice sprejeti daljnosežne ukrepe za zavarovanje tega vira pred poslabšanjem in kemičnim onesnaževanjem. Zdi se, da hrvaška zakonodaja iz teh zahtev izključuje geotermalne in mineralne vode, nacionalni standardi za ocenjevanje kemijskega stanja podzemne vode pa niso v celoti skladni z evropskimi standardi. Komisija zato hrvaškim organom pošilja uradna opomina in jim daje na voljo dva meseca za odgovor. V nasprotnem primeru se Komisija lahko odloči, da jim pošlje obrazloženi mnenji.

Odpadki: Komisija pozvala GRČIJO, naj odpravi težave z odpadki na otoku Krf

Komisija poziva Grčijo, naj zagotovi izvajanje zakonodaje EU o odpadkih na otoku Krf. Julija 2018 je Komisija začela prejemati pritožbe, da na otoku ne potekata več zbiranje in obdelava odpadkov ter da se odpadki odlagajo na ulici ali pošiljajo na neznane lokacije. Edino delujoče odlagališče na otoku Krf se je zapolnilo, v mestu Lefkimi, kjer je bilo predlagano nadomestno odlagališče, pa slednjemu močno nasprotujejo. Novembra 2008 so se države članice s sprejetjem okvirne direktive o odpadkih (Direktiva 2008/98/ES) strinjale, da bodo z ustreznimi ukrepi za ravnanje s svojimi odpadki in njihovo obdelavo varovale zdravje ljudi in okolje pred kakršnimi koli negativnimi učinki odpadkov. Navedena direktiva prav tako spodbuja prehod z uporabe odlagališč na recikliranje in ponovno uporabo. Ker je neukrepanje glede razmer v zvezi z odpadki na otoku Krf v Grčiji očitna kršitev prava EU, se je Komisija danes odločila, da začne postopek za ugotavljanje kršitev in grškim organom pošlje uradni opomin. Grčija ima za odgovor na voljo dva meseca. V nasprotnem primeru se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

E-odpadki: Komisija pozvala IRSKO in ŠVEDSKO, naj izboljšata ravnanje z električnimi in elektronskimi odpadki

Komisija se je odločila, da Irski in Švedski pošlje uradni opomin zaradi pomanjkljivosti pri prenosu pravil EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO, Direktiva 2012/19/EU). Odpadna električna in elektronska oprema, npr. računalniki, televizijski sprejemniki, hladilniki in mobilni telefoni, je med najhitreje rastočimi tokovi odpadkov v EU in pričakuje se, da bo do leta 2020 narasla na več kot 12 milijonov ton. Če se s takšnimi odpadki ne ravna ustrezno, lahko zaradi vsebnosti nevarnih snovi povzročijo velike okoljske in zdravstvene težave. Različne pomanjkljivosti so bile ugotovljene v irski zakonodaji, ki ne določa obveznosti zbiranja vseh specifičnih informacij, povezanih s stopnjo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme, ni natančna glede zahtev za njeno pošiljanje in ne vsebuje določb o ciljih njene predelave. Različne pomanjkljivosti so bile ugotovljene tudi v švedski zakonodaji, ki prav tako ni natančna glede zahtev za pošiljanje odpadne električne in elektronske opreme, zahtev za registracijo proizvajalcev in načina izračunavanja doseganja ciljev. Obe državi članici EU imata zdaj na voljo dva meseca za odpravo neskladnosti, V nasprotnem primeru se Komisija lahko odloči, da jim pošlje obrazloženi mnenji.

 

4. Finančna stabilnost, finančne storitve in unija kapitalskih trgov

(Več informacij: Johannes Bahrke – telefon: +32 22958615, Letizia Lupini – telefon: +32 22951958)

Obrazložena mnenja

Finančne storitve: Komisija pozvala CIPER, LATVIJO in ŠPANIJO, naj uporabljajo nova pravila EU o distribuciji zavarovalnih produktov

Komisija je pozvala Ciper, Latvijo in Španijo, naj izpolnijo svojo obveznost izvajanja pravil EU o distribuciji zavarovalnih produktov (direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov, Direktiva (EU) 2016/97). V direktivi so določena pravila o načinu prodaje zavarovalnih produktov v Uniji, vključno z zahtevami za predložitev informacij potrošnikom pred podpisom zavarovalnih pogodb, standardi poslovanja za distributerje in pravili za čezmejno distribucijo zavarovalnih produktov. Države članice so se zavezale, da bodo pravila EU v nacionalno zakonodajo prenesle najpozneje do 1. julija 2018 in jih začele uporabljati najpozneje od 1. oktobra 2018. Vendar v navedenih treh državah članicah zahtevani nacionalni ukrepi še ne veljajo. Komisija je svojo zahtevo poslala v obliki obrazloženega mnenja. Če ukrepi za uveljavitev te direktive ne bodo priglašeni v dveh mesecih, se Komisija lahko odloči, da proti tem državam članicam začne postopek pred Sodiščem EU.

Finančne storitve: Komisija pozvala ROMUNIJO, naj uporablja pravila o plačilnih storitvah

Komisija se je danes odločila, da Romuniji pošlje uradno zahtevo po popolni uveljavitvi revidirane direktive o plačilnih storitvah (Direktiva (EU) 2015/2366). Z navedeno direktivo se posodablja zakonodajni okvir za plačila v EU, na primer z uvedbo strogih varnostnih zahtev za elektronska plačila in zaščito finančnih podatkov potrošnikov ter odpiranjem trga EU za plačilne storitve podjetjem, ki ponujajo plačilne storitve. Poleg tega se prepoveduje zaračunavanje doplačil, tj. dodatnih stroškov za plačila s potrošniškimi kreditnimi ali debetnimi karticami, v trgovinah ali na spletu. Romunija te direktive do danes ni prenesla v nacionalno zakonodajo, čeprav so se države članice dogovorile, da bodo to storile do 13. januarja 2018. Komisija je zato Romuniji poslala obrazloženo mnenje, v katerem jo poziva, naj nacionalno zakonodajo uskladi z zakonodajo EU. Če država v dveh mesecih ne bo ukrepala, se zadeva lahko predloži Sodišču EU.

Uradni opomini

Finančne storitve: Komisija pozvala GRČIJO, LATVIJO in POLJSKO, naj pravilno izvajajo pravila SEPA za plačilne storitve

Komisija se je odločila poslati uradni opomin Grčiji, Latviji in Poljski glede uporabe pravil o enotnem območju plačil v evrih (uredba SEPA, Uredba (EU) št. 260/2012). Komisija je zadevne države članice pozvala, naj vzpostavijo pristojni organ, ki bi lahko obravnaval kršitve navedene uredbe s strani uporabnikov plačilnih storitev. V uredbi so določene tehnične in poslovne zahteve za kreditne prenose in direktne bremenitve v evrih, ki so ključne za delovanje enotnega trga za obdelavo plačilnih transakcij v evrih. Če Grčija, Latvija in Poljska v naslednjih dveh mesecih ne bodo ukrepale, jim lahko Komisija pošlje obrazloženo mnenje o tej zadevi.

 

5. Notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja

(Več informacij: Lucia Caudet – telefon: +32 22956182, Mirna Talko – telefon: +32 22987278)

Predložitev zadeve Sodišču Evropske unije

Javno naročanje: Komisija začela postopek pred Sodiščem proti AVSTRIJI zaradi neskladnosti s pravili EU

Komisija se je danes odločila, da začne postopek pred Sodiščem EU proti Avstriji v zvezi z naročilom za izgradnjo nove poslovne stavbe, ki ga je oddala občina Dunaj. Komisija meni, da je občina z neposredno oddajo tega naročila z visoko vrednostjo brez objave razpisa za zbiranje ponudb kršila pravila EU o javnem naročanju (Direktiva 2004/18/ES). Pravila EU prispevajo k učinkovitejši porabi davkoplačevalskega denarja, saj zagotavljajo, da se javna naročila oddajajo po konkurenčnih, odprtih, preglednih in dobro urejenih razpisnih postopkih. Komisija meni, da gre pri zadevni pogodbi za kombinacijo gradbene in najemne pogodbe, ki se šteje za javno naročilo gradenj, katerega glavni namen je izgradnja stavbe, zato bi se moral objaviti javni razpis za zbiranje ponudb, ki bi tudi morebitnim drugim zainteresiranim gospodarskim subjektom omogočil, da predstavijo konkurenčne ponudbe. Komisija tudi meni, da se pogodba ne more šteti zgolj za najemno pogodbo, saj je bila odločitev o najemu stavbe sprejeta pred njeno izgradnjo, občina pa je imela odločilen vpliv na zahteve glede gradnje. Komisija je postopek za ugotavljanje kršitev proti Avstriji začela julija 2016, ko je navedeni državi članici poslala uradni opomin. Temu je maja 2018 sledilo obrazloženo mnenje, v katerem je Komisija Avstrijo pozvala, naj zagotovi skladnost s pravili EU o javnem naročanju. Ker avstrijski organi niso sprejeli nikakršnih ukrepov za izboljšanje stanja in stavbo še naprej najemajo, se je Komisija zdaj odločila, da zadevo predloži Sodišču EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Obrazloženo mnenje

Zdravila na recept: Komisija pozvala NEMČIJO, naj zagotovi skladnost s pravili EU o prostem pretoku blaga

Komisija se je danes odločila, da Nemčiji pošlje obrazloženo mnenje v zvezi z njenimi pravili o fiksnih cenah zdravil na recept, ki negativno vplivajo na prodajo proizvodov v lekarnah s sedežem v drugih državah članicah EU. Sistem fiksnih cen, ki ga določa nemška zakonodaja (zakon o zdravilih), zmanjšuje zmožnost lekarn, da nudijo popuste, in s tem omejuje trgovino med državami članicami EU. Komisija zato meni, da takšna nacionalna pravila kršijo načelo prostega pretoka blaga (členi 34–36 PDEU). Komisija je postopek za ugotavljanje kršitev začela novembra 2013, ko je nemškim organom poslala uradni opomin. Sodišče EU je s sodbo v zadevi Deutsche Parkinson Vereinigung (C-148/15 z dne 19. oktobra 2016) potrdilo oceno Komisije, Nemčijo pa pozvalo, naj spremeni zakonodajo in jo čim hitreje uskladi s pravili EU. Ker Nemčija ni ukrepala, se je Komisija odločila, da ji pošlje obrazloženo mnenje. Nemčija ima zdaj na voljo dva meseca za odpravo neskladnosti, sicer se Komisija lahko odloči, da proti njej začne postopek pred Sodiščem EU.

Obrazložena mnenja in uradni opomini

Gradbeni proizvodi: Komisija pozvala NEMČIJO in ČEŠKO, naj zagotovita skladnost s pravili EU o prostem pretoku blaga

Komisija se je danes odločila, da Nemčiji pošlje obrazloženo mnenje, Češki pa dodatni uradni opomin, v katerih navedeni državi poziva k zagotovitvi skladnosti s pravili EU o trženju gradbenih proizvodov (uredba o gradbenih proizvodih, Uredba (EU) št. 305/2011). Nemčija in Češka nalagata dodatne zahteve za cestne varnostne ograje, ki so že ocenjene na podlagi navedene uredbe in ustrezno označene z oznako CE. Komisija meni, da navedeni državi z nalaganjem dodatnih zahtev za proizvode, ki so že označeni z oznako CE, v svojih razpisnih postopkih ustvarjata trgovinsko oviro na notranjem trgu in s tem kršita pravo EU. Nemčija in Češka imata zdaj na voljo dva meseca, da odgovorita na pomisleke Komisije. Če se ne bosta zadovoljivo odzvali, se Komisija lahko odloči, da proti Nemčiji začne postopek pred Sodiščem EU, Češki pa pošlje obrazloženo mnenje.

Komisija sprejela nadaljnje ukrepe, da bi lahko strokovnjaki v celoti izkoristili prednosti enotnega trga

Komisija je danes sprejela nadaljnje ukrepe v postopkih za ugotavljanje kršitev proti 26 državam članicam, da bi zagotovila celovito izvajanje pravil EU o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Odločila se je, da pošlje obrazloženo mnenje 24 državam članicam (Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Hrvaški, Cipru, Danski, Finski, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Madžarski, Irski, Italiji, Luksemburgu, Malti, Nizozemski, Poljski, Portugalski, Romuniji, Slovaški, Sloveniji, Španiji, Švedski in Združenemu kraljestvu) in dodatni uradni opomin dvema državama članicama (Estoniji in Latviji) zaradi neskladnosti njihove nacionalne zakonodaje in pravne prakse s pravili EU o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Direktiva 2005/36/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/55/EU). Vse zadevne države članice imajo zdaj na voljo dva meseca, da se odzovejo na argumente Komisije. Če Komisija ne bo prejela zadovoljivega odgovora, se lahko odloči Estoniji in Latviji poslati obrazloženo mnenje, proti drugim 24 državam članicam pa začeti postopek pred Sodiščem EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Uradni opomini

Koncesije za vodno energijo: Komisija pozvala 8 držav članic, naj zagotovijo skladnost s pravom EU

Komisija se je danes odločila, da pošlje uradni opomin sedmim državam članicam (Avstriji, Franciji, Nemčiji, Poljski, Portugalski, Švedski in Združenemu kraljestvu) in drugi dodatni uradni opomin Italiji, da bi zagotovila, da se javna naročila v sektorju vodne energije oddajajo in obnavljajo v skladu s pravom EU. Komisija meni, da pravni okviri in prakse v državah članicah, ki jih zadevajo navedeni postopki za ugotavljanje kršitev, niso povsem v skladu z direktivo o storitvah (Direktiva 2006/123/ES), pravili EU o javnem naročanju (Direktiva 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb) ali načelom svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (člena 49 in 56 PDEU). Postopki za ugotavljanje kršitev zadevajo Avstrijo, Nemčijo, Poljsko, Švedsko in Združeno kraljestvo.Komisija navedenim državam članicam pošilja uradni opomin zaradi izdajanja novih dovoljenj za izgradnjo hidroelektrarn in njihovo obratovanje brez preglednih in nepristranskih izbirnih postopkov. Italiji pošilja dodatni uradni opomin, ker meni, da italijanski organi niso organizirali preglednih in nepristranskih izbirnih postopkov za izdajo dovoljenj za vodno energijo, ki so potekla. Poleg tega Komisija pošilja uradni opomin Franciji in Portugalski, ker meni, da sta njuna zakonodaja in ravnanje njunih organov v nasprotju s pravom EU. Francoska in portugalska zakonodaja dovoljujeta obnovo ali podaljšanje nekaterih koncesij za vodno energijo brez uporabe razpisnih postopkov. Osem zadevnih držav članic ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da jim pošlje obrazloženo mnenje. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Enotni trg: Komisija začela postopke za ugotavljanje kršitev proti 15 državam članicam zaradi neskladnosti s harmoniziranimi pravili EU o proizvodih

Komisija se je danes odločila, da začne postopke za ugotavljanje kršitev proti 15 državam članicam (Hrvaški, Cipru, Danski, Estoniji, Finski, Franciji, Madžarski, Irski, Italiji, Malti, Poljski, Portugalski, Sloveniji, Španiji in Združenemu kraljestvu), ker niso izpolnile zahtev iz harmoniziranih pravil EU za žičniške naprave, osebno varovalno opremo in naprave, v katerih zgoreva plinasto gorivo. Države članice so morale v skladu z uredbami o žičniških napravah (člen 45 Uredbe (EU) 2016/424), osebni varovalni opremi (člen 45 Uredbe (EU) 2016/425) in napravah, v katerih zgoreva plinasto gorivo (člen 43 Uredbe (EU) 2016/426), vzpostaviti sisteme kazni za odvračanje gospodarskih subjektov od kršenja harmoniziranih pravil, določbe o kaznih pa do 21. marca 2018 priglasiti Komisiji. Komisija zdaj 15 državam članicam pošilja uradni opomin, ker niso določile pravil o kaznih in o njih obvestile Komisije. Hrvaški, Malti in Portugalski bo poslan uradni opomin zaradi kršenja Uredbe (EU) 2016/424, Uredbe (EU) 2016/425 in Uredbe (EU) 2016/426, Cipru, Estoniji, Irski, Poljski, Španiji in Združenemu kraljestvu zaradi kršenja Uredbe (EU) 2016/424, Danski zaradi kršenja Uredbe (EU) 2016/426, Finski zaradi kršenja Uredbe (EU) 2016/424 in Uredbe (EU) 2016/425, Franciji in Italiji zaradi kršenja Uredbe (EU) 2016/425, Madžarski in Sloveniji pa zaradi kršenja Uredbe (EU) 2016/424 in Uredbe (EU) 2016/426. Države članice imajo zdaj na voljo dva meseca, da se odzovejo na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da jim pošlje obrazloženo mnenje.

Storitve: Komisija pozvala FRANCIJO, naj zagotovi skladnost z zakonodajo EU o storitvah

Komisija se je danes odločila, da Franciji pošlje uradni opomin glede nacionalnih pravil za zagotavljanje nekaterih storitev v zvezi z energetsko učinkovitostjo. V Franciji morajo ponudniki storitev v zvezi z energetsko učinkovitostjo, kot je nameščanje grelnih ali izolacijskih materialov, pridobiti posebno potrdilo (Reconnu Garant de l'Environnement), če želijo biti upravičeni do nacionalnih subvencij. Komisija meni, da ta sistem certificiranja ponudnikom storitev nalaga pretirano omejevalne pogoje, obenem pa nesorazmerno vpliva na ponudnike storitev iz drugih držav članic. Sistem ne upošteva možnosti, da bi želeli ponudniki storitev iz drugih držav članic navedene storitve v Franciji ponujati začasno in potem, ko so že prestali nadzor ali dokazali skladnost z zahtevami v drugih državah članicah. Poleg tega Komisija ugotavlja, da pogoji za pridobitev potrdila, kot so predhodne izkušnje na zadevnem področju, in omejena veljavnost potrdila kršijo pravila EU o storitvah. Komisija zato meni, da navedeni sistem certificiranja ni v skladu z direktivo o storitvah (Direktiva 2006/123/ES). Prav tako meni, da Francija tega sistema ni priglasila, kot se zahteva v skladu z navedeno direktivo. Francija ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Zaključena postopka

Javna naročila na področju obrambe: Komisija zaključila postopka proti POLJSKI in PORTUGALSKI

Komisija se je danes odločila, da zaključi postopka za ugotavljanje kršitev proti Poljski in Portugalski v zvezi z njuno uporabo pravil EU o javnih naročilih na področju obrambe (Direktiva 2009/81/ES). Komisija je postopka za ugotavljanje kršitev proti Poljski in Portugalski začela januarja 2018. V uradnih opominih, poslanih navedenima državama članicama, je izrazila pomisleke glede neposredne oddaje več naročil na področju obrambe, s čimer se je po mnenju Komisije kršila navedena direktiva. Po konstruktivnem dialogu med Komisijo in navedenima državama članicama ter ob upoštevanju prejetih dodatnih informacij in zavez se je Komisija odločila, da postopka zaključi.


6. Migracije, notranje zadeve in državljanstvo

(Več informacij: Natasha Bertaud – telefon: +32 22967456, Markus Lammert – telefon: +32 22980423)

Obrazložena mnenja

Varnostna unija: Komisija pozvala FINSKO in NIZOZEMSKO, naj v celoti izvajata nova pravila o podatkih iz evidence podatkov o potnikih (PNR)

Komisija se je danes odločila Finski in Nizozemski poslati obrazloženo mnenje, ker nista priglasili nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje novih pravil EU o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) (Direktiva (EU) 2016/681). Direktiva EU o PNR, ki bi jo morale države članice začeti izvajati pred 25. majem 2018, je ključen element evropske agende za varnost in bistven gradnik pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije. V direktivi so določena tudi pravila o prenosu podatkov PNR (tj. informacij, ki jih potniki posredujejo letalskim prevoznikom pri rezervaciji letov in prijavi na let) od letalskih prevoznikov organom držav članic in obdelavi teh podatkov za namene kazenskega pregona ob polnem spoštovanju zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov. Obdelava podatkov PNR je pomembno orodje v boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem ter pomaga pri sledenju sumljivim vzorcem potovanja in odkrivanju morebitnih storilcev kaznivih dejanj in teroristov, vključno s tistimi, ki jih organi kazenskega pregona prej niso poznali. Da pa bi okvir PNR dosegel polni potencial, je bistveno, da vse države članice čim prej vzpostavijo delujoče sisteme. Današnji obrazloženi mnenji sta bili poslani po uradnih opominih, ki sta bila navedenima državama članicama poslana julija 2018. Zadevni državi članici imata zdaj na voljo dva meseca, da Komisiji priglasita vse ukrepe, sprejete za zagotovitev popolnega izvajanja Direktive, sicer lahko Komisija zadevi predloži Sodišču EU.

Zakonite migracije: Komisija pozvala POLJSKO, naj v celoti prenese in izvaja pravila EU o študentih in raziskovalcih iz tretjih držav

Komisija se je danes odločila Poljski poslati obrazloženo mnenje, ker ta ni priglasila nacionalnih ukrepov za izvajanje pravil EU o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (Direktiva (EU) 2016/801). Države članice bi morale s to direktivo nacionalno zakonodajo uskladiti do 23. maja 2018 in o tem obvestiti Komisijo. Komisija je Poljski julija 2018 poslala uradni opomin, zdaj pa temu sledi obrazloženo mnenje. Poljska ima na voljo dva meseca, da zagotovi polno izvajanje direktive, sicer lahko Komisija to zadevo predloži Sodišču EU.

Obrazloženo mnenje in zaključen postopek

Varnostna unija: Komisija pozvala LUKSEMBURG, naj zagotovi popolno izvajanje pravil o začasnem zavarovanju in odvzemu sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, in zaključila postopek proti POLJSKI

Komisija se je danes odločila Luksemburgu poslati obrazloženo mnenje, ker ni priglasil nacionalnih ukrepov za izvajanje pravil EU o začasnem zavarovanju in odvzemu sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji (Direktiva 2014/42/EU). Direktiva nacionalnim organom olajšuje odvzem in izterjavo dobička, ki ga ustvarijo storilci čezmejnih hudih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj organiziranega kriminala. Njen namen je odpraviti finančne spodbude za storilce kaznivih dejanj, zaščititi gospodarstvo pred vdorom kriminalitete in korupcijo ter povrniti dobiček iz kaznivih dejanj javnim organom, ki nudijo storitve državljanom. Direktiva uvaja tudi posebne zaščitne ukrepe in pravna sredstva za zagotavljanje temeljnih pravic prizadetih oseb. Države članice so se aprila 2014 dogovorile, da bodo ta pravila v nacionalno zakonodajo prenesle do 4. oktobra 2016. Obrazloženo mnenje Komisije sledi uradnemu opominu, ki je bilo Luksemburgu poslano novembra 2016. Luksemburg Komisiji še vedno ni priglasil ukrepov za zagotavljanje popolnega izvajanja direktive. Luksemburg ima zdaj za priglasitev Komisiji na voljo dva meseca, sicer se zadeva lahko predloži Sodišču EU. Komisija se je odločila zaključiti postopek za ugotavljanje kršitev proti Poljski glede istega vprašanja.

 

7. Pravosodje, potrošniki in enakost spolov

(Več informacij: Christian Wigand – telefon: +32 22962253, Melanie Voin – telefon: +32 22958659)

Predložitev zadeve Sodišču Evropske unije

Zaščita turistov: Komisija začela postopek pred Sodiščem proti IRSKI, ker ta ni zagotovila pravil EU o paketnih potovanjih

Komisija se je odločila proti Irski začeti postopek pred Sodiščem EU, ker država ni prenesla pravil EU o paketnih potovanjih v nacionalno zakonodajo. Komisija se je danes odločila proti Irski začeti postopek pred Sodiščem EU, ker ni prenesla pravil EU o paketnih potovanjih (Direktiva (EU) 2015/2302). Komisija bo Sodišče pozvala, naj naloži plačilo pavšala na podlagi dnevnega zneska v višini 3 808,80 EUR z najmanjšim pavšalom v višini 1 181 000 EUR ter dnevno kaznijo v višini 15 996,96 EUR. Višina kazni se izračuna ob upoštevanju resnosti in trajanja kršitve ter zmožnosti države članice za plačilo in njene institucionalne teže. Posodobljena pravila o paketnih potovanjih potnikom zagotavljajo jasnejše informacije, med drugim z obveznostjo navedbe cene in morebitnih dodatnih stroškov pri rezervaciji paketnega potovanja. Pravila EU zagotavljajo tudi večje pravice pri preklicu, jasnejša pravila glede odgovornosti, povračila denarja in povratka potnikov v primeru stečaja organizatorjev. Poleg tega so pravila za podjetja pri opravljanju čezmejnih dejavnosti jasnejša in enostavnejša. Države članice so se novembra 2015 dogovorile prenesti pravila EU v nacionalno zakonodajo do 1. januarja 2018 in jih začeti uporabljati 1. julija 2018. Komisija je marca 2018 s pošiljanjem uradnega opomina Irski začela postopek za ugotavljanje kršitev, temu pa je novembra 2018 sledilo obrazloženo mnenje. Irska do danes še ni priglasila popolnega prenosa direktive v nacionalno zakonodajo. Zato se je Komisija odločila, da zadevo predloži Sodišču EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Obrazložena mnenja

Pravice: Komisija pozvala 13 držav članic, naj izvajajo direktivo EU o pravicah žrtev

Komisija se je danes odločila poslati obrazloženo mnenje Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Hrvaški, Cipru, Finski, Franciji, Grčiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, Nizozemski in Slovaški, da bi jih pozvala k popolnemu izvajanju pravil EU o pravicah, podpori in zaščiti žrtev kaznivih dejanj (direktiva EU o pravicah žrtev, Direktiva 2012/29/EU). Direktiva se uporablja za žrtve vseh kaznivih dejanj ne glede na njihovo nacionalnost in ne glede na to, kje v EU se kaznivo dejanje zgodi. S pravili žrtve dobivajo jasne pravice do dostopa do informacij, sodelovanja v kazenskih postopkih ter prejema podpore in zaščite, prilagojenih svojim potrebam. Prav tako je ranljivim žrtvam zagotovljeno, da lahko med kazenskim postopkom dobijo dodatno zaščito. Države članice so se oktobra 2012 dogovorile, da bodo pravila EU v nacionalno zakonodajo prenesle do 16. novembra 2015. Po oceni Komisije je navedenih 13 držav članic pravila EU preneslo nepopolno. Zadevne države članice imajo zdaj na voljo dva meseca za sprejem ustreznih ukrepov, sicer se njihove zadeve lahko predložijo Sodišču EU.

Obrazloženi mnenji in uradni opomini

Komisija poziva osem držav članic, naj popolno prenesejo pravila EU o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

Komisija se je danes odločila poslati obrazloženo mnenje Avstriji in Nizozemski ter uradni opomin Češki, Madžarski, Italiji, Sloveniji, Švedski in Združenemu kraljestvu, ker niso popolno prenesli pravil EU o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja, Direktiva (EU) 2015/849) v nacionalno zakonodajo. Čeprav so navedene države članice navedle, da so zadevna pravila prenesle popolno, je Komisija po oceni priglašenih ukrepov ugotovila, da nekatere določbe manjkajo. Pravočasen in pravilen prenos pravil je ključen za učinkovit boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Vrzeli v eni državi članici imajo lahko posledice za vse ostale. Države članice so se maja 2015 dogovorile, da bodo navedena pravila EU v nacionalno zakonodajo prenesle do 26. junija 2017. Zadevne države članice imajo zdaj na voljo dva meseca, da se odzovejo in sprejmejo ustrezne ukrepe, sicer lahko Komisija nadaljuje z naslednjimi koraki v postopku za ugotavljanje kršitev.

Obrazloženi mnenji in zaključen postopek

Konzularna zaščita: Komisija pozvala AVSTRIJO in ROMUNIJO, naj izvajata zakonodajo EU o konzularni zaščiti, in zaključila postopek proti GRČIJI

Komisija se je danes odločila Avstriji in Romuniji poslati obrazloženo mnenje, ker ne izvajata pravil EU o konzularni zaščiti (Direktiva Sveta (EU) 2015/637). Državljani EU lahko zaprosijo za pomoč na ambasadi ali konzulatu druge države EU, če zunaj EU potrebujejo nasvet ali pomoč, v bližini pa ni ambasade ali konzulata njihove matične države. V direktivi so določena pravila o tem, kdaj in kako lahko državljani EU v državi zunaj EU poiščejo pomoč pri ambasadah ali konzulatih drugih držav članic EU, kako naj države članice EU usklajujejo svojo pomoč in kdo mora pokriti morebitne nastale stroške. Države članice so se aprila 2015 dogovorile, da bodo direktivo v nacionalno zakonodajo prenesle do 1. maja 2018. Ker Avstrija in Romunija pravil EU nista prenesli v nacionalno zakonodajo, je Komisija njunim organom julija 2018 poslala uradni opomin. Navedeni državi imata zdaj na voljo dva meseca, da se odzoveta in sprejmeta ustrezne ukrepe, sicer se zadevi lahko predložita Sodišču EU. Hkrati je Komisija zaključila postopek proti Grčiji.

 

8. Mobilnost in promet

(Več informacij: Enrico Brivio – telefon: +32 22956172, Stephan Meder – telefon: +32 22913917)

Obrazložena mnenja

Letalski promet: Komisija pozvala BELGIJO, naj upošteva pravila o prilagodljivi uporabi zračnega prostora

Komisija se je danes odločila, da Belgiji pošlje obrazloženo mnenje, ker ni izpolnila obveznosti na podlagi pravil EU o prilagodljivi uporabi zračnega prostora (Uredba (EU) št. 2150/2005). Navedena uredba določa pravila EU, ki zagotavljajo boljše sodelovanje med civilnimi in vojaškimi subjekti, odgovornimi za upravljanje zračnega prometa, ki delujejo v zračnem prostoru v pristojnosti držav članic. V skladu z navedeno uredbo mora biti usklajevanje med civilnimi in vojaškimi organi organizirano na strateški, predtaktični in taktični ravni s sklenitvijo sporazumov in vzpostavitvijo postopkov, da se povečata varnost in zmogljivost zračnega prostora ter izboljšata učinkovitost in prilagodljivost operacij zrakoplovov. Države članice morajo prav tako imenovati ali ustanoviti celico za upravljanje zračnega prostora, ki bo strateški zračni prostor dodeljevala v skladu z opredeljenimi pogoji in postopki. Belgija do zdaj ni ustanovila celice za upravljanje zračnega prostora, ki bi prevzela izvajanje teh nalog. Na voljo ima dva meseca, da Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih za odpravo neskladnosti. Po tem obdobju se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Tehnična brezhibnost: Komisija pozvala BOLGARIJO in CIPER, naj v svojo zakonodajo preneseta pravila o preskušanju vozil za izboljšanje varnosti v cestnem prometu

Komisija je danes Bolgarijo in Ciper pozvala, naj v svojo zakonodajo v celoti preneseta pravila EU o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil (Direktiva 2014/47/EU), ki so bila del svežnja o tehničnih pregledih, sprejetega leta 2014. Namen teh pravil je izboljšati preskušanje vozil v EU in s tem varnost v cestnem prometu. Države članice so se leta 2014 dogovorile, da bodo ta pravila prenesle do 20. maja 2017, vendar sta Bolgarija in Ciper doslej prenesla le del pravil. Komisija meni, da nobena od obeh držav članic Komisiji ni sporočila nacionalnih ukrepov, ki bi zagotavljali popoln prenos posodobljene ureditve cestnih pregledov tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil. Navedena direktiva določa splošna pravila za cestne preglede tehnične brezhibnosti tovornjakov, avtobusov, težkih priklopnikov in traktorjev. Obe državi članici imata na voljo dva meseca za odgovor, sicer se Komisija lahko odloči, da proti njima začne postopek pred Sodiščem EU. 

Alternativna goriva: Komisija pozvala NEMČIJO, naj v celoti izvaja pravila EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva

Komisija je danes Nemčijo pozvala, naj v svojo zakonodajo v celoti prenese pravila EU o infrastrukturi za alternativna goriva (Direktiva 2014/94/EU). Ta pravila, ki med drugim zadevajo harmonizirane standarde za infrastrukturo za alternativna goriva in osnovne določbe za omogočanje električne mobilnosti, imajo pomembno vlogo pri delovanju notranjega trga EU. Njihov namen je tudi zmanjšati odvisnost prometa od nafte in ublažiti njegov vpliv na okolje. Države članice so se leta 2014 dogovorile, da bodo svoje ukrepe za prenos priglasile do 18. novembra 2016. Nemčija ima na voljo dva meseca za odgovor, sicer se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Uradna opomina

Cestni promet: Komisija pozvala GRČIJO, naj izvaja več pregledov skladnosti s socialno zakonodajo v cestnem prometu

Komisija se je danes odločila, da Grčiji pošlje uradni opomin, ker ni izpolnila obveznosti izvajanja minimalnih pregledov skladnosti s socialno zakonodajo v cestnem prometu (Direktiva 2006/22/ES). Države članice morajo v skladu z navedeno direktivo izvesti minimalno število cestnih pregledov in pregledov v prostorih podjetij za cestni prevoz, da preverijo, ali vozniki in izvajalci izpolnjujejo pravila o času vožnje in počitka (kot določa Uredba (ES) št. 561/2006) ter določbe o uporabi tahografov (kot določa Uredba (EU) št. 165/2014). Preveriti je treba vsaj 3 % delovnih dni voznikov, ki spadajo v področje uporabe navedenih uredb. Na podlagi informacij, ki so jih v zadnjih letih predložili grški organi, Grčija še vedno ni izpolnila te obveznosti nadzora. Nadzor skladnosti s socialnimi pravili na področju cestnega prometa je izjemno pomemben za zagotavljanje poštenih delovnih pogojev za voznike, preprečevanje njihove utrujenosti in varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Komisija je s tem, ko je Grčiji poslala uradni opomin, uradno začela postopek za ugotavljanje kršitev. Grčija mora v dveh mesecih odpraviti pomisleke Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Varnost v cestnem prometu: Komisija pozvala ITALIJO, naj v celoti vzpostavi infrastrukturo za samodejni klic v sili eCall

Komisija se je danes odločila, da Italiji pošlje uradni opomin, ker ni v celoti vzpostavila infrastrukture za samodejni klic v sili, potrebne za sprejem in obravnavo klicev v sili (eCall) na številko112, kot zahtevajo pravila EU (Direktiva 2010/40/EU). Sistem eCall v primeru resne prometne nesreče samodejno pokliče enotno evropsko številko za klic v sili 112 in s pomočjo evropskega navigacijskega sistema Galileo reševalnim službam sporoči, kje se nahaja vozilo. Po ocenah bo sistem eCall odzivni čas skrajšal za 40 do 50 %, s čimer bo vsako leto pomagal rešiti na stotine življenj. Italijanski organi imajo na voljo dva meseca, da se odzovejo na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da jim pošlje obrazloženo mnenje.

 

9. Obdavčenje in carinska unija

(Več informacij: Vanessa Mock – telefon: +32 22956194, Patrick Mc Cullough – telefon: +32 22987183)

Obrazloženo mnenje:

Obdavčenje: Komisija pozvala NEMČIJO, naj odpravi diskriminacijo čezmejnih delavcev pri stanovanjski premiji

Komisija se je danes odločila, da Nemčiji pošlje obrazloženo mnenje zaradi zavračanja vlog čezmejnih delavcev za stanovanjsko premijo (Wohnungsbau-Prämie). Davkoplačevalci, ki delajo v Nemčiji in so zavezani plačilu nemške dohodnine, vendar prebivajo v drugi državi članici ali državi EGP, so glede premije obravnavani manj ugodno kot domači davkoplačevalci. Načeloma se letna stanovanjska premija za prihranke odobri samo rezidentom in se lahko uporablja le za nakup ali gradnjo stanovanja v Nemčiji, v katerem biva lastnik. Zato je verjetno, da ta pravila davkoplačevalce odvračajo od uveljavljanja pravic, ki jih uživajo na podlagi Pogodbe v zvezi s prostim pretokom delavcev in svobodo ustanavljanja (člen 49 PDEU in člen 31 Sporazuma EGP). Če Nemčija v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Uradni opomini:

Obdavčenje: Komisija pozvala FINSKO, naj uskladi pravila o davčnih olajšavah za prispevke znotraj skupine z zakonodajo EU

Komisija se je danes odločila, da Finski pošlje uradni opomin, v katerem jo poziva, naj spremeni svojo zakonodajo o davčnih olajšavah za prispevke znotraj skupine povezanih domačih družb. Veljavna finska zakonodaja ne dopušča davčnih olajšav za prispevke, ki se plačajo povezanim družbam v drugih državah EU oz. EGP, če ti krijejo dokončne izgube (kot jih je opredelilo Sodišče EU), ki so jih utrpele povezane družbe. Ta različna obravnava družb, ki so rezidenti Finske, in družb, ki so rezidenti drugih držav EU oz. EGP, je v nasprotju s svobodo ustanavljanja (člen 49 PDEU in člen 31 Sporazuma EGP). Če Finska v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, lahko Komisija finskim organom pošlje obrazloženo mnenje.

Obdavčenje: Komisija pozvala MADŽARSKO, naj uskladi dajatev na pridobitev nepremičnine s pravili EU

Komisija se je danes odločila, da Madžarski pošlje uradni opomin in jo z njim pozove k spremembi pravil o dajati na pridobitev nepremičnine za fundacije. Veljavna madžarska zakonodaja izvzema dediščino, darila in prenos nepremičnin quid pro quo za domače fundacije, medtem ko so primerljive fundacije, registrirane v drugih državah EU oz. EGP in tretjih državah, obdavčene. Različna obravnava madžarskih in nemadžarskih fundacij ustvarja višje davčno breme za primerljive fundacije, registrirane v drugih državah EU oz. EGP ali državah nečlanicah EU, ter je v nasprotju s prostim pretokom kapitala (člen 63 PDEU). Če Madžarska v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, lahko Komisija madžarskim organom pošlje obrazloženo mnenje.

Obdavčenje: Komisija pozvala ŠPANIJO, naj odpravi diskriminacijo pri obdavčenju dohodkov od najemnin posameznikov, ki niso rezidenti

Komisija se je danes odločila, da Španiji pošlje uradni opomin, v katerem jo poziva, naj odpravi diskriminatorno davčno obravnavo nerezidentov pri dohodkih, ki izhajajo iz oddajanja stanovanj. Za namene davka od dohodkov za posameznike rezidente velja 60-odstotno znižanje neto dohodka, pridobljenega iz dajanja v najem nepremičnine, v kateri najemnik stanuje. Do tega znižanja pa niso upravičeni posamezniki, ki niso rezidenti. Tako so vlagatelji iz drugih držav EU ali EGP drugače obravnavani, kar neupravičeno omejuje prosti pretok kapitala (člen 63 PDEU). Če Španija v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, lahko Komisija španskim organom pošlje obrazloženo mnenje.

Obdavčenje: Komisija pozvala ŠPANIJO, naj odpravi diskriminacijo pri obdavčenju kapitalskih dobičkov

Komisija se je odločila, da Španiji pošlje uradni opomin, v katerem jo poziva, naj zagotovi enako obravnavo kapitalskih dobičkov od delnic za davčne zavezance, ki so rezidenti Norveške, Islandije in Lihtenštajna. Španska zakonodaja pod določenimi pogoji davčne rezidente Španije in drugih držav članic EU oprošča obdavčenja kapitalskih dobičkov iz prenosa delnic. Ta oprostitev pa ne velja za davčne rezidente držav Efte, ki sodelujejo v EGP. Komisija meni, da španska zakonodaja omejuje svobodo ustanavljanja in prosti pretok kapitala (člen 63 PDEU in člen 40 Sporazuma EGP). Če Španija v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, lahko Komisija španskim organom pošlje obrazloženo mnenje.

 

MEMO/19/1472

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar