Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Vprašanja in odgovori – pogajalci EU so se dogovorili o novih evropskih pravilih za večjo pravičnost trgovinskih praks spletnih platform

Strasbourg, 14. februarja 2019

.

Zakaj mora EU določiti pravila, ki bodo povečala pravičnost in preglednost spletnih platform?

Spletne platforme podjetnikom ponujajo številne možnosti za hiter in učinkovit dostop do potrošniških trgov v EU, zato jih je začelo redno uporabljati na milijone podjetij, tako velikih kot malih, v sektorjih, ki segajo od spletne maloprodaje, poklicnih storitev in razvoja aplikacij do prevoza in gostinstva. Poleg tega spletni iskalniki in platforme ustvarijo večji del internetnega prometa za velika podjetja ter mala in srednja velika podjetja (MSP).

Vendar posredniška vloga tem spletnim platformam včasih dopušča nepoštene trgovinske prakse, kar lahko povzroči znatno gospodarsko škodo podjetjem, ki jih uporabljajo. Približno 46 % poslovnih uporabnikov, ki so sodelovali študiji Komisije, je navedlo, da ima težave pri uporabi takih platform. 21 % vprašanih je trdilo, da se s težavami srečuje pogosto. Študija je še pokazala, da je za 75 % pogostih uporabnikov (tj. uporabnikov, ki prek spletnih posredniških platform ustvarijo več kot 50 % prometa) verjetnost, da naletijo na težave precej večja: 33 % teh uporabnikov namreč trdi, da se s težavami srečuje pogosto.

Poleg tega je spletna prepoznavnost malih podjetij lahko odvisna od njihovega mesta med zadetki iskanja, bodisi na spletnih posredniških platformah bodisi v zadetkih splošnih spletnih iskalnikov. 66 % MSP v EU, vključenih v isto študijo, je menilo, da njihovo mesto med zadetki iskanja močno vpliva na njihovo prodajo.

Koristi nove uredbe za podjetja, potrošnike in gospodarstvo na splošno

Uredba bo prvi zakonodajni poskus na svetu za vzpostavitev pravičnega, zaupanja vrednega in na inovacijah temelječega ekosistema v gospodarstvu spletnih platform ter bo prispevala k inovativnejšemu in konkurenčnejšemu enotnemu digitalnemu trgu EU, ki bo močno spodbudil rast in ustvarjanje delovnih mest.

Bistvenega pomena je podjetjem zagotoviti predvidljivejšo uporabo spletnih platform ter dostop do učinkovitih in enostavnih načinov za reševanje morebitnih težav. To jih bo spodbudilo k uporabi spletnih platform za razvoj svoje gospodarske dejavnosti. Hkrati naj bi jasnejša pravila na ravni EU platformam zagotovila predvidljivo zakonodajno okolje in jim omogočila širitev na manj razdrobljenem enotnem digitalnem trgu.

Kako bodo nova pravila koristila potrošnikom? Kakšne bodo koristi novih pravil za potrošnike?

Potrošniki bodo imeli koristi od pozitivnih učinkov novih pravil. Povečano zaupanje, predvidljivost in pravna varnost v spletnem poslovnem okolju naj bi na spletne posredniške platforme privabili večje število podjetij. To bi razširilo izbiro in ponudbo storitev za potrošnike, s čimer bi se povečala poslovna konkurenca na spletu, kar bi prispevalo k izboljšanju kakovosti ter znižanju cen blaga in storitev za potrošnika.

Potrošniki bodo imeli tudi posebne prednosti. Identiteta podjetja, ki ponuja blago in storitve, bo na primer vidnejša. Potrošniki bodo tudi vedeli, ali je na splošne zadetke iskanja vplivalo plačilo, denimo plačilo, ki ga je opravil lastnik spletišča. Tako bodo potrošniki laže sprejemali odločitve na podlagi informacij.

Za katere spletne posredniške platforme se bo uporabljala Uredba?

Uredba zajema spletne posredniške platforme in splošne spletne iskalnike, ki zagotavljajo storitve podjetjem s sedežem v EU ter ponujajo blago ali storitve potrošnikom v EU. Potrošniki se lahko na primer neposredno naročijo na spletno storitev na platformi (npr. s prenosom aplikacije), lahko so preusmerjeni na spletno stran letalske družbe ali pa platformo uporabijo, da bi poiskali restavracijo ali trgovino v bližini (npr. z Googlovo aplikacijo My Business).

Spletne posredniške platforme vključujejo tržnice za elektronsko trgovanje tretjih oseb (npr. Amazon Marketplace, eBay, Fnac Marketplace itd.), trgovine z aplikacijami (npr. Google Play, Apple App Store, Microsoft Store itd.), družbene medije za podjetja (npr. Facebook strani, Instagram, ki jih uporabljajo ustvarjalci/umetniki itd.) ter orodja za primerjavo cen (npr. Skycanner, Google Shopping itd.).

Uredba izključuje spletno oglaševanje, plačilne storitve, optimizacijo iskalnikov, storitve, ki povezujejo strojno opremo, aplikacije, ki ne delujejo kot posredniki pri vmesnih transakcijah med podjetji in potrošniki, in posrednike, ki poslujejo le za podjetja (npr. spletne oglaševalske izmenjave). Prav tako izključuje spletne trgovce na drobno, kot so trgovine z živili (super marketi) in trgovce na drobno blagovnih znamk (npr. Nike.com), ker ti spletni trgovci na drobno prodajajo samo svoje lastne izdelke, ne da bi se posluževali storitev prodajalcev tretje stranke in ne sodelujejo pri omogočanju neposrednih transakcij med navedenimi prodajalci tretje stranke in potrošniki.

Za katere spletne iskalnike bodo veljala nova pravila?

Nova uredba se bo uporabljala za spletne iskalnike, ki omogočajo spletno iskanje na podlagi poizvedbe na določeno temo in dajejo zadetke v različnih formatih, prilagojenih zahtevi po poizvedbi (npr. Google Search, Seznam.cz, Yahoo! DukDukGo, Bing itd.).

Kako bodo nova pravila podjetjem olajšala poslovanje s spletnimi platformami?

EU je uporabila pristop sourejanja, ki od spletnih posredniških platform in spletnih iskalnikov zahteva izpolnjevanje pravnih obveznosti ter jih spodbuja k sprejetju prostovoljnih dopolnilnih ukrepov. Uredba podjetjem, ki uporabljajo spletne posredniške storitve in splošne spletne iskalnike, zagotavlja večjo pravno varnost in jasnost glede pravil, ki urejajo razmerja med uporabniki in platformami in glede načinov reševanja morebitnih sporov.

Prvič, od spletnih posredniških platform se zahteva, da izboljšajo preglednost svojih standardnih pogojev, zagotovijo enostaven dostop do njih in njihove spremembe napovedo dovolj zgodaj To pomeni, da bodo podjetja bolje obveščena, saj mora biti v pogojih poleg razlogov za začasno prekinitev ali zaprtje poslovnega računa navedeno naslednje:

  • katero dodatno blago in katere dodatne storitve ponujajo spletne posredniške platforme potrošnikom poleg ponudbe poslovnega uporabnika ter katero dodatno blago in katere dodatne storitve lahko ponudi poslovni uporabnik,
  • po katerih dodatnih distribucijskih kanalih bo spletna posredniška platforma poslovnemu uporabniku ponujala blago ali storitve,
  • vrsta podatkov, ki jih bodo poslovni uporabniki delili s spletno posredniško storitvijo (tj. podatki, ki jih podjetja ali potrošniki predložijo ob uporabi spletnih posredniških storitev) in
  • zakaj lahko spletne posredniške platforme poslovnim uporabnikom omejijo ponudbo blaga in storitev pod drugačnimi pogoji na drugih posredniških platformah (tako imenovane klavzule „države z največjimi ugodnostmi“).

Drugič, spletne posredniške platforme ne bi smele preprečevati prepoznavnosti poslovnih uporabnikov.

Tretjič, spletne posredniške platforme in iskalniki bodo morali podjetja obvestiti, kako obravnavajo in razvrščajo blago ali storitve, ki jih ponujajo sami ali podjetja, ki jih nadzorujejo, v primerjavi s tretjimi podjetji, in sicer v pogojih ali javno dostopnem dokumentu. Podjetja bi morala biti tudi obveščena o tem, kako lahko spletne platforme vplivajo na njihovo mesto v razvrstitvi zadetkov iskanja, na primer s plačilom dodatnih provizij. Spletni iskalniki bodo morali potrošnike obvestiti, če na razvrščanje zadetkov iskanja vpliva kakršen koli sporazum z uporabnikom spletišča.

Četrtič, če se spletna posredniška platforma odloči, da bo omejila, začasno blokirala ali zaprla račun poslovnega uporabnika, vključno z umikom posameznega blaga ali storitev ali z izključitvijo teh iz zadetkov iskanja, mora zadevnemu poslovnemu uporabniku predložiti utemeljitev, mu v večini primerov zaprtja računa poslati predhodno opozorilo 30 dni vnaprej ter ohraniti podatke, povezane z njegovim računom, tako da se lahko ta ponovno odpre, če je bil zaprt po pomoti.

Petič, uredba zagotavlja tudi učinkovita in hitra sredstva za reševanje sporov med podjetji in spletnimi posredniškimi platformami. Zlasti:

  • Razen najmanjših morajo vse platforme vzpostaviti notranji sistem za obravnavo pritožb. Od platform se zahteva, da javnosti poročajo o uporabi tega sistema (npr. število pritožb, njihova vsebina, čas, potreben za njihovo obravnavo, in sprejeta odločitev).
  • Platforme bodo morale podjetjem dati na voljo več možnosti za reševanje morebitnih težav, tako da bodo v pogojih navedle imena specializiranih mediatorjev, na katere se bodo po potrebi obrnile. Tako bo mogoče rešiti več težav zunaj sodišč, kar bo podjetjem prihranilo čas in denar.

Obstaja tudi nova možnost za organizacije in združenja, ki zastopajo interese podjetij, da pred pristojnimi nacionalnimi sodišči sprejmejo ukrepe za ustavitev ali prepoved neizpolnjevanja določb Uredbe.

Kako bodo pravila podjetjem olajšala reševanje sporov s spletnimi posredniškimi storitvami?

Spletne posredniške platforme bodo morale vzpostaviti notranji sistem za obravnavo pritožb. Ta bo podjetjem omogočil, da vložijo pritožbe neposredno pri platformi, denimo zaradi ukrepa ali odločitve, ki so jo sprejeli ali zaradi tehnološkega problema. Platforme se bodo morale ustrezno odzvati na pritožbe in podjetja seznaniti z rezultati.

Poleg tega bodo morale spletne posredniške platforme v svojih pogojih imenovati mediatorje, na katere se bodo po potrebi obrnile za izvensodno reševanje sporov.

Obstaja tudi nova možnost za organizacije in združenja, ki zastopajo interes podjetij, da pri pristojnih nacionalnih sodiščih zahtevajo ukrepe za ustavitev ali prepoved neizpolnjevanja določb zgoraj navedene uredbe.

Zakaj so mala podjetja z manj kot 50 zaposlenimi, ki ustvarijo manj kot 10 milijonov EUR prihodka, izvzeta iz obveznosti vzpostavitve notranjih sistemov za obravnavo pritožb ali iz obveznosti imenovanja mediatorjev?

Notranji sistem za obravnavo pritožb pomeni višje stroške usklajevanja. Za preprečitev nesorazmernega regulativnega bremena za platforme v zagonski in razširitveni fazi so bila mala podjetja (v skladu z opredelitvijo EU za mala in srednja podjetja) izvzeta iz obveznosti vzpostavitve notranjih sistemov obravnave pritožb ali imenovanja mediatorjev.

Kako bodo države članice zagotovile, da bodo spletne platforme in splošni iskalniki spoštovali Uredbo?

Države članice morajo sprejeti ukrepe, ki so dovolj odvračilni in zagotavljajo, da bodo spletne posredniške platforme in iskalniki izpolnjevali zahteve iz Uredbe. Kot je navedeno zgoraj, lahko združenja ali organizacije, ki zastopajo interese podjetij, na nacionalnih sodiščih zahtevajo, da se prepreči ali prepove neskladnost z eno ali več zahtevami Uredbe.

Kako se ta uredba nanaša na nacionalno zakonodajo?

Izbrani instrument je uredba, ki se neposredno uporablja in tako državam članicam preprečuje, da bi določile dodatna pravila na področjih, ki so izrecno zajeta v novih pravilih. Uredba je orodje za najvišjo stopnjo usklajenosti, ki se uporablja izključno v zvezi z obveznostmi glede preglednosti in pravnih sredstev, katere določa. Uredba se uporablja le za pogodbena razmerja med platformami in podjetji ter izključuje zakonodajo o poslovnih praksah, ki se nanaša na splošne odnose med podjetji. Zato bi se še naprej uporabljali standardi pravičnosti držav članic, ki so neodvisni od pogodbenih razmerij. To pomeni, da bi se standardi držav članic v veliki meri dopolnjevali s to uredbo. Poleg tega bo Komisija tesno sodelovala z državami članicami za zagotovitev sorazmernega izvrševanja predlagane uredbe, ki bo po področju uporabe omejeno na platforme. Observatorij EU za gospodarstvo spletnih platform bo ocenil, ali so potrebna bolj specifična pravila, prilagojena posameznim sektorjem.

Kako se dopolnjujejo določbe nove uredbe in pravila o konkurenci?

Konkurenčno pravo na ravni EU ali nacionalni ravni ne obravnava raznovrstnih vprašanj, ki zadevajo platforme in podjetja, ki jih obravnava Uredba.

Vrste praks, ki jih pokriva Uredba, nimajo nujno protikonkurenčnega cilja ali učinka v skladu s členom 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in ne implicirajo nujno, da ima platforma prevladujoč položaj na zadevnem trgu (člen 102 PDEU). Uredba tako dopolnjuje zakonodajo o konkurenci, vendar je ne nadomešča. Konkurenčno pravo se še vedno v celoti uporablja.

Kako bo EU zagotovila, da bo predlagana uredba ustrezna svojemu namenu?

Aprila 2018 je Komisija ustanovila observatorij EU za gospodarstvo spletnih platform, ki ga sestavlja skupina neodvisnih strokovnjakov s področja gospodarstva spletnih platform in posebna skupina uradnikov Komisije. Observatorij že deluje in bo Komisiji zagotavljal nasvete in strokovno znanje o razvoju gospodarstva spletnih platform.

Spremljal bo trende na trgih, priložnosti in razvoj potencialno škodljivih praks ter razvoj nacionalnih politik in regulativnih pristopov. Pri svojem delu se bo osredotočal na vprašanja, kot so algoritemsko odločanje in razvrščanje, dostop do podatkov in njihova uporaba, plačilo gradiva, prikazanega na spletu, poslovni odnosi med podjetji v spletnem oglaševanju ter domnevne diskriminatorne prakse ponudnikov storitev do uporabnikov in omejitve za uporabnike glede ponujanja drugačnih pogojev na drugih distribucijskih kanalih. Prav tako bo Komisijo obveščal o učinku in učinkovitosti kodeksov ravnanja v industriji za olajšanje uporabe Uredbe.

S pomočjo tega spremljanja bodo nosilci javne politike seznanjeni z možnostmi in izzivi, povezanimi z gospodarstvom spletnih platform, in bodo zlasti obveščeni o pregledu predlagane uredbe po treh letih od začetka njene veljavnosti.

Več informacij

Sporočilo za medije: Enotni digitalni trg: Pogajalci EU so dosegli dogovor o novih standardih za izboljšanje trgovinskih praks spletnih platform

Informativni pregled: Spletne platforme – nova pravila za večjo preglednost in pravičnost

MEMO/19/1169

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar