Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Vprašanja in odgovori: Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom

Bruselj, 6. februarja 2018

Zakaj je Evropska komisija sprejela strategijo?

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v svojem govoru o stanju v Uniji v letu 2017 ponovno potrdil evropsko prihodnost držav Zahodnega Balkana: „Če želimo več stabilnosti v našem sosedstvu, potem moramo ohraniti tudi verodostojnost širitvene perspektive za države Zahodnega Balkana. Evropska unija bo imela več kot 27 članic. Kandidatke za pristop morajo v pogajanjih absolutno prednost nameniti načelu pravne države, sodstvu in temeljnim pravicam.“ Morebitno članstvo v EU za Zahodni Balkan, ki je odvisno od uspešnosti, je v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu Unije ter pomeni geostrateško naložbo v stabilno, močno in združeno Evropo, ki temelji na skupnih vrednotah. Cilj strategije je, da se ustvari nov zagon za reforme v regiji, da se obravnavajo posebni ključni izzivi, s katerimi se sooča Zahodni Balkan. Prav tako povečuje podporo EU za prizadevanja Zahodnega Balkana na evropski poti vsake posamezne države, in sicer z dodatnim financiranjem. Na vrhu za Zahodni Balkan, ki bo potekal 17. maja v Sofiji, bodo voditelji EU nadaljevali razprave in sodelovanje s sogovorniki z Zahodnega Balkana.

Širitvena politika EU mora biti sestavni del širše strategije za krepitev Unije do leta 2025. Strategija je del širšega načrta za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo, v skladu s katerim Komisija predlaga pobude za izboljšanje demokratičnega, institucionalnega in političnega okvira za Unijo 2025. Pred širitvijo mora Unija postati močnejša, trdnejša in učinkovitejša.

Kaj je novega v strategiji?

Strategija navaja bistvene izzive, s katerimi se države Zahodnega Balkana srečujejo na svoji evropski poti. Novost je obnovljena močna spodbuda za partnerje, naj izvedejo potrebne reforme in navedejo smernice za potrebne ukrepe za čim hitrejši napredek na poti k pristopu k EU. Za Srbijo in Črno goro, za kateri pristopna pogajanja že potekajo, določa okvirne ukrepe, ki so potrebni za izvedbo pristopnega procesa do okvirnega datuma 2025. Poleg tega strategija s svojim vodilnimi pobudami na šestih ključnih področjih znatno povečuje sodelovanje EU s partnerji z Zahodnega Balkana. Določa skupno vizijo za prihodnost in kako to doseči.

Ali je Komisija spremenila svojo širitveno politiko?

Strategija jasno navaja, da so vrata EU odprta za nadaljnji pristop, ko – in le ko – bodo posamezne države izpolnile merila. Komisija ni spremenila svoje širitvene politike. Proces je in bo temeljil na uspešnosti. Vsaka država bo ocenjena glede na svoje dosežke.

Kako se bo strategija začela izvajati?

Širitvena perspektiva Zahodnega Balkana je v prvi vrsti v rokah držav samih. Te države morajo ukrepati odločno in nujno povečati svoja prizadevanja, obravnavati ključne reforme – zlasti na področju pravne države, neodvisnosti sodstva ter temeljnih pravic – ter zaključiti svojo politično, gospodarsko in družbeno prenovo. Po drugi strani bo EU izboljšala svoje politike, da bi bolje podprla proces prenove v regiji. Strategija določa akcijski načrt s šestimi konkretnimi vodilnimi pobudami na posameznih področjih skupnega interesa, in sicer pravne države, varnosti in migracij, socialno-ekonomskega razvoja, prometa in energetske povezljivosti, digitalne agende, sprave in dobrih sosedskih odnosov. Konkretni ukrepi na teh področjih so predvideni v obdobju 2018–2020.

Katerih je teh šest vodilnih pobud?

Vodilne pobude podpirajo prenovo Zahodnega Balkana na številnih posebnih področjih, na katerih je okrepljeno sodelovanje v skupnem interesu. Konkretni ukrepi v obdobju 2018–2020 so predvideni za šest opredeljenih področij. Nekaj primerov: 

  • pravna država: razširitev podrobnih akcijskih načrtov za prilagajanje standardom EU na vse države Zahodnega Balkana. Izboljšanje ocene izvajanja reform, tudi prek novih svetovalnih misij;
  • varnost in migracije: okrepitev skupnega sodelovanja v boju proti organiziranemu kriminalu, boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ter izboljšanje varnosti meja in upravljanja migracij s podporo orodij in strokovnega znanja EU. Okrepitev sodelovanja z agencijami EU na področju varnosti meja in upravljanja migracij;
  • socialno-ekonomski razvoj: spodbujanje zagotavljanja jamstev za pritegnitev zasebnih naložb, podpore za zagonska podjetja in MSP ter boljše olajševanje trgovine. Večji poudarek na zaposlovanju in socialni politiki, z večjo finančno podporo socialnemu sektorju, zlasti na področju izobraževanja in zdravja. Finančna sredstva v okviru programa Erasmus+ se bodo podvojila;
  • promet in energetska povezljivost: pobude znotraj regije in z EU, vključno z novo naložbeno podporo. Razširitev energetske unije EU v regiji;
  • digitalna agenda: določitev časovnega načrta za znižanje stroškov gostovanja, podpora uvedbi širokopasovnega omrežja in e-uprave, e-javnih naročil in e-zdravja ter digitalnim znanjem in spretnostim;
  • sprava in dobri sosedski odnosi: podpora boju proti nekaznovanosti in tranzicijski pravičnosti, vključno prek Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih. Okrepljeno sodelovanje na področju izobraževanja, kulture, mladine in športa; spodbujanje kulturne dediščine in program „Ustvarjalna Evropa“.

Kako se bodo izvajale nove vodilne pobude? Ali se bo finančna podpora za Zahodni Balkan povečala?

Da se podpre izvajanje novih vodilnih pobud v okviru te strategije, Komisija predlaga, da se obstoječe financiranje za Zahodni Balkan v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) do leta 2020 poveča za 1,07 milijarde evrov, ki so že predvideni za obdobje 2018–2020. Treba bo zagotoviti povečano financiranje za pomembne naložbe, zlasti v infrastrukturo, kot so promet, energetika ali digitalnost. Pomladi bo ustanovljena posebna skupina za usklajevanje, da se zagotovi izvajanje pobud.

Katere so prednostne reforme za Zahodni Balkan, da bi ohranili verodostojnost širitvene perspektive?

Najbolj pereče vprašanje za države Zahodnega Balkana je izvajanje reform na področju pravne države, temeljnih pravic in dobrega upravljanja ter sodelovanje za dosego sprave in dobrih sosedskih odnosov. Regija mora prevzeti te temeljne vrednote EU veliko bolj odločno in prepričljivo. Poleg tega nespoštovanje teh vrednot odvrača od naložb in trgovine. Drugič, treba je okrepiti gospodarstva regije. Gospodarstva še vedno ostajajo nekonkurenčna, preveč je neprimernega političnega vmešavanja in premalo razvit zasebni sektor vpliva na rast in delovna mesta, zlasti za mlade iz te regije. Tretjič, med državami v tej regiji še vedno obstajajo dvostranski spori, ki jih je treba rešiti. EU ne bo sprejela teh sporov in nestabilnosti, ki jih jo vnašajo. Treba je najti dokončne in zavezujoče rešitve za sosedske spore ter jih izvesti, preden se država pridruži.

Ali se EU zavezuje, da je leto 2025 datum za pristop novih držav?

Leto 2025 ni niti določen niti ciljni datum za pristop. Gre za morebitni časovni okvir, ki odraža trdo zavezo EU za verodostojno širitveno perspektivo za Zahodni Balkan. Dotlej bi se lahko EU razširila na več kot 27 članic. V polnem teku so že pristopna pogajanja s Črno goro in Srbijo. Z močno politično voljo, zagotovitvijo dejanskih in trajnih reform ter dokončno rešitvijo sporov s sosednjimi državami bi bili na članstvo lahko pripravljeni do okvirnega datuma 2025. Ta okvirni datum je izredno ambiciozen. Dosežek tega cilja pa bo v celoti odvisen od uspešnosti in rezultatov vsake države.

Ali se strategija uporablja le za Srbijo in Črno goro, „ki sta najbliže pristopu“, in ne za celo regijo?

Strategija zajema celotno regijo Zahodnega Balkana. Črna gora in Srbija pa sta trenutno edini državi, v zvezi s katerima potekajo pristopna pogajanja, in sta zato najbliže pristopu. Strategija določa okvirni prikaz ukrepov za Črno goro in Srbijo, ki jih morata državi izpolniti, da dokončata pristopni proces do okvirnega datuma 2025. Vendar strategija jasno navaja, da lahko druge države glede na dosežen objektivni napredek zaostanek nadoknadijo ali pa prehitijo druge države.

Ali se bosta torej Črna gora in Srbija leta 2025 pridružili EU?

Časovni okvir bo še vedno v rokah teh dveh držav in bo odvisen od njune objektivne uspešnosti. Morebitni okvirni datum 2025 je ambiciozen. To zahteva močno politično voljo in doseganje znatnih in konkretnih rezultatov. Črna gora mora doseči konkretne rezultate, zlasti na področju pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu V Srbiji je nujna močna in trajna politična volja, da se doseže soglasje o bistvenih nujnih reformah na področjih pravne države in gospodarstva ter da se spodbudi sprava. To je treba podpreti s celovito normalizacijo odnosov s Kosovom. Da bi se uresničil ambiciozni okvirni datum 2025, bo treba skleniti in izvesti celovit pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji odnosov.

Ali je normalizacija odnosov med Kosovom in Srbijo pogoj, da Srbija napreduje na svoji poti v EU?

Napredek na evropskih poteh Srbije in Kosova je tesno povezan z napredkom na področju normalizacije njunih odnosov. Če z dialogi pod okriljem EU ne bo dosežena učinkovita in celovita normalizacija odnosov med Beogradom in Prištino, v regiji ne bo mogoče doseči trajne stabilnosti. Nujno je treba skleniti celovit pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji odnosov, da bosta Srbija in Kosovo lahko še naprej nadaljevala vsak svojo evropsko pot.

Kaj ta strategija ponuja državam, ki niso bile „označene“ kot države, ki so blizu pristopu? Kakšne so njihove možnosti za pridružitev EU? Ali jih bo Komisija obravnavala drugače in jim namenjala manj pozornosti?

Vsaka država Zahodnega Balkana ima priložnost za korak naprej na svoji evropski poti. Komisija vse države ocenjuje pošteno in objektivno ter na podlagi uspešnosti in hitrosti, s katero dosegajo napredek. Edini državi, ki se pogajata za vstop, sta Črna gora in Srbija, ki sta trenutno najbliže pristopu. Vendar lahko druge države glede na dosežen objektivni napredek zaostanek nadoknadijo ali pa prehitijo druge države. Albanija in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sta vsaka na svoji evropski poti dosegli znaten napredek in Komisija je pripravljena pripraviti priporočila za začetek pristopnih pogajanj na podlagi izpolnjenih pogojev. Komisija bo po prejemu celovitih in popolnih odgovorov na svoj vprašalnik začela pripravo mnenja o prošnji za članstvo Bosne in Hercegovine. S trajnim prizadevanjem in sodelovanjem bi lahko Bosna in Hercegovina postala kandidatka za pristop. Kosovo ima priložnost za trajnostni napredek z izvajanjem stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in napredek na svoji evropski poti, ko bo to objektivno mogoče.

Kaj bi se zgodilo, če bi prihodnje države članice blokirale članstvo drugih držav Zahodnega Balkana?

Države, ki so najbliže pristopu v EU, imajo strateški interes, da zagovarjajo težnje svojih sosed in jih ne ovirajo. Države te regije so medsebojno odvisne, zato bo njihov napredek hitrejši, če si bodo medsebojno pomagale. Nobena država ne sme zlorabljati odprtih vprašanj v pristopnem procesu EU. Komisija s svojo novo strategijo priporoča, da je treba poskrbeti za posebne ureditve in nepreklicne obveznosti, s katerimi se bo zagotovilo, da nove države članice ne bodo mogle blokirati pristopa drugih držav kandidatk Zahodnega Balkana.

MEMO/18/562

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar