Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Evropska solidarnostna enota: prvi razpis za zbiranje predlogov v okviru nove okrepljene strukture – vprašanja in odgovori

Bruselj, 10. avgusta 2018

Evropska komisija je danes objavila prvi razpis za zbiranje predlogov za vrsto novih projektov v okviru evropske solidarnostne enote, ki bo potekal leta 2018 in na začetku leta 2019.

Kakšna je osnovna ideja evropske solidarnostne enote?

Solidarnost je skupna vrednota Evropske unije, ki si jo delijo tako njeni državljani in državljanke kot države članice ter je temelj njenega delovanja znotraj in zunaj Unije. 

Predsednik Jean-Claude Juncker je v govoru o stanju v Uniji leta 2016 napovedal ustanovitev evropske solidarnostne enote: „Pogosto smo najbolj pripravljeni biti solidarni, ko se soočamo z izrednimi razmerami. Ko je gorelo portugalsko hribovje, so plamene gasila italijanska letala. Ko so poplave v Romuniji prekinile oskrbo z električno energijo, so luči spet zasvetile zaradi švedskih generatorjev. Ko se je na grških obalah izkrcalo na tisoče beguncev, so zavetje našli v slovaških šotorih. V tem duhu Komisija danes predlaga ustanovitev evropske enote za solidarnost.“ 

Cilj evropske solidarnostne enote je dati mladim priložnost za sodelovanje v različnih solidarnostnih aktivnostih, ki izboljšujejo težke razmere po vsej EU. Sodelovanje v solidarnostnih aktivnostih ne bo koristilo samo mladim pri njihovem osebnem razvoju, aktivni udeležbi v družbi in zaposljivosti, temveč bo pomagalo tudi nevladnim organizacijam, javnim organom in podjetjem pri njihovih prizadevanjih za spopadanje z družbenimi in drugimi izzivi.

 

Zakaj je evropska solidarnostna enota potrebovala pravno podlago?

Evropska solidarnostna enota se je od ustanovitve decembra 2016 izvajala z osmimi različnimi programi, od katerih ima vsak svojo pravno podlago, cilje in proračun (program Erasmus+, Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), program LIFE, Sklad za azil, migracije in vključevanje, program Zdravje, program Evropa za državljane, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja). 

Samostojna pravna podlaga zagotavlja en celovit instrument financiranja z jasno zastavljenimi cilji. To bo pomagalo utrditi evropsko solidarnostno enoto, saj bo tako bolj usklajena, vplivna in bolj stroškovno učinkovita ter bo ustvarila še več priložnosti za mlade. 

Komisija je 30. maja 2017 po ciljno usmerjenih posvetovanjih z deležniki predstavila predlog, da bi se evropski solidarnostni enoti zagotovili ena sama pravna podlaga, lasten mehanizem financiranja in širši nabor solidarnostnih aktivnosti.

 

Kdaj bo predvidoma začela veljati uredba o evropski solidarnostni enoti?

Evropski parlament in Svet sta junija 2018 dosegla politični dogovor o predlogu Komisije za lasten proračun in pravni okvir evropske solidarnostne enote do leta 2020. V primeru pozitivnega izida glasovanja Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju v septembru in uradnega sprejetja v Svetu se lahko pričakuje, da bo osnutek uredbe objavljen v Uradnem listu Evropske unije in začel veljati oktobra 2018[1].

 

Kakšen je proračun evropske solidarnostne enote do leta 2020?

Skupni proračun, ki je na voljo za izvajanje evropske solidarnostne enote v obdobju od začetka veljavnosti Uredbe do 31. decembra 2020, bo znašal 375 600 000 evrov v tekočih cenah. V skladu s pravno podlago bo to zagotovilo stabilen proračun za to pobudo za preostanek sedanjega večletnega finančnega okvira. 

Stroški za posamezne solidarnostne aktivnosti se razlikujejo glede na vrsto in trajanje aktivnosti ter državo, v kateri se izvajajo.

 

Ali se bo evropska solidarnostna enota ohranila po letu 2020?

Evropska komisija je predlagala, da se evropska solidarnostna enota ohrani v naslednjem dolgoročnem proračunu. Komisija je v ta namen 11. junija 2018 predstavila predlog za evropsko solidarnostno enoto po letu 2020, s katerim bi enoti dodelili 1,26 milijarde evrov in tako okoli 350 000 mladim omogočili sodelovanje v solidarnostnih aktivnostih. 

 

UPRAVLJANJE

Katera organizacijska struktura bo upravljala enoto?

Evropska solidarnostna enota se v prvi fazi (od leta 2016) financira in upravlja z osmimi različnimi programi EU. V skladu z njeno novo pravno podlago bodo evropsko solidarnostno enoto izvajale Evropska komisija, nacionalne agencije programa Erasmus+ v državah članicah in Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo

Nacionalne agencije programa Erasmus+, ki so že odgovorne za upravljanje mladinskega dela programa Erasmus+, bodo zadolžene za izvajanje večine ukrepov evropske solidarnostne enote: ocenjevanje prijav večine vrst organizacij za znak kakovosti evropske solidarnostne enote, ocenjevanje vlog sodelujočih organizacij za financiranje, usposabljanje in podporo, organiziranje aktivnosti mreženja in promoviranje evropske solidarnostne enote na nacionalni ravni. 

Evropska komisija bo ob podpori Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo upravljala horizontalne storitve za udeležence evropske solidarnostne enote, kot so spletno usposabljanje, spletna jezikovna podpora in zavarovanje. Agencija bo tudi znak kakovosti podelila določenim vrstam deležnikov (npr. vseevropskim mrežam ali platformam, nacionalnim javnim organom in službam, organizacijam, ki izvajajo aktivnosti s podporo programov EU, ki ne spadajo v okvir evropske solidarnostne enote, ter ponujajo priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev). 

Novoustanovljeno središče za vire evropske solidarnostne enote pa bo nudilo podporo izvajalskim organom in sodelujočim organizacijam, zlasti pri izdajanju potrdil in dokumentiranju spretnosti, ki jih mladi pridobijo s sodelovanjem v aktivnostih.

 

Kakšna bo vloga služb za zaposlovanje?

Akterji na trgu dela, kot so javne in zasebne službe za zaposlovanje pa tudi gospodarske zbornice, bodo lahko prispevali k evropski solidarnostni enoti, tako da bodo udeležencem pomagali najti delovno mesto ali pripravništvo na področju solidarnosti. Njihova podpora bo temeljila na obstoječih strukturah. 

Zlasti javne službe za zaposlovanje imajo izčrpne informacije o trgu dela, tj. dostop do prostih delovnih mest znotraj matične države (prek lastnih zbirk podatkov) in v tujini (prek portala EURES). Poleg tega bi lahko pomagale pri vzpostavljanju stikov z delodajalci, da bi se seznanili z evropsko solidarnostno enoto, in mladimi, da bi jih spodbudile k registraciji. Udeležencem evropske solidarnostne enote lahko nudijo podporo tudi po končanem sodelovanju in tako zagotovijo, da je udejstvovanje v solidarnostni aktivnosti odskočna deska za vstop na trg dela.

Akterji na trgu dela, vključno z javnimi in zasebnimi službami za zaposlovanje, se bodo lahko prek nacionalnih agencij programa Erasmus+ posamično ali skupaj prijavili za nepovratna sredstva.

 

AKTIVNOSTI

Ali bodo podprte aktivnosti ostale enake?

Evropska solidarnostna enota je v prvi fazi izvajanja (v obdobju 2016–2018) mladim ponudila priložnosti za individualna prostovoljstva, pripravništva in zaposlitve. 

Poleg tega, da bo evropska solidarnostna enota mladim omogočala sodelovanje v prostovoljskih aktivnostih za največ 12 mesecev, opravljanje pripravništva za dva do šest mesecev ali zaposlitev v skladu z nacionalno zakonodajo za tri do dvanajst mesecev, jim bo z novo pravno podlago omogočala tudi, da pripravijo lastne solidarnostne projekte ali se kratkoročno udejstvujejo v skupni prostovoljcev. 

Posebna pozornost je posvečena mladim z manj priložnostmi. Za njihovo lažje sodelovanje se predlagajo posebna finančna podpora in prilagojene oblike aktivnosti. Vsem udeležencem in sodelujočim organizacijam bo na voljo vrsta podpornih ukrepov (npr. splošno in jezikovno usposabljanje, zavarovanje, podpora pred začetkom solidarnostnih aktivnosti in po njihovem koncu ter upravna pomoč).

 

Kaj so prostovoljske skupine?

Aktivnosti prostovoljskih skupin so novost evropske solidarnostne enote. Gre za solidarnostne aktivnosti, ki skupinam udeležencev evropske solidarnostne enote iz različnih sodelujočih držav omogočajo skupno prostovoljstvo, ki poteka od dveh tednov do dveh mesecev. Zaradi krajšega trajanja in kolektivnega značaja se pričakuje, da bo ta oblika olajšala vključevanje mladih z manj priložnostmi v evropsko solidarnostno enoto. 

Poleg tega se bo oblika prostovoljskih skupin uporabljala tudi za izpolnjevanje posebnih prednostnih nalog politik, kot so varstvo evropske kulturne dediščine, vključevanje državljanov tretjih držav (vključno s prosilci za azil in begunci), odziv na okoljske in podnebne izzive, vključno s preprečevanjem nesreč, pripravljenostjo nanje in obnovo po njih (brez takojšnjega ukrepanja ob nesrečah), in sicer prek centraliziranega ukrepa „prostovoljske skupine na prednostnih področjih“.

 

Kaj je solidarnostni projekt?

Solidarnostni projekti so pobude pod vodstvom mladih, ki jih pripravijo in izvajajo skupine najmanj petih udeležencev evropske solidarnostne enote ter trajajo od dveh do dvanajst mesecev. Mladi udeleženci bodo imeli dejavno vlogo pri oblikovanju in izvajanju lastnih zamisli v korist svojih lokalnih skupnosti na vseh področjih, povezanih s solidarnostjo. Solidarnostni projekt mora obravnavati poseben izziv, s katerim se spopada skupnost udeležencev, in imeti jasno evropsko dodano vrednost. 

Ker solidarnostni projekti običajno potekajo v državi prebivališča udeležencev evropske solidarnostne enote, je ta oblika primerna tudi za sodelovanje mladih z manj priložnostmi, ki lahko naletijo na težave, če se želijo udeležiti aktivnosti v tujini, vendar želijo kljub temu prispevati k družbi.

 

Kaj so aktivnosti mreženja?

Aktivnosti mreženja so namenjene zvišanju kakovosti splošnega izvajanja evropske solidarnostne enote, saj spremljajo njeno izvajanje ter krepijo njeno učinkovitost, vpliv in prepoznavnost. Njihov namen je tudi ustvarjanje občutka pripadnosti enoti. Pri teh aktivnostih bi lahko npr. šlo za obveščanje novih udeležencev (mladih in potencialnih sodelujočih organizacij) o evropski solidarnostni enoti, posvetovalne forume, izmenjavo dobrih praks ali oblikovanje mrež nekdanjih udeležencev.

 

Kdo se lahko prijavi?

Javni in zasebni organi s sedežem v državah članicah EU se lahko prijavijo za podelitev znaka kakovosti in financiranje. Poleg tega se za financiranje solidarnostnih projektov lahko prijavijo skupine mladih, ki so registrirani na portalu evropske solidarnostne enote. Organizacije z Islandije, Norveške, iz Lihtenštajna, Turčije, nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in drugih partnerskih držav lahko v prostovoljskih projektih sodelujejo kot partnerice. Več informacij je na voljo v vodniku po evropski solidarnostni enoti (European Solidarity Corps Guide).

 

Kje in kdaj se je mogoče prijaviti na ta razpis?

Vloge za financiranje prostovoljskih skupin na prednostnih področjih je treba nasloviti na Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo. Vloge v zvezi z drugimi ukrepi je treba vložiti pri nacionalni agenciji v državi, v kateri ima organizacija prijaviteljica sedež. 

Upravičene organizacije in skupine mladih morajo vloge vložiti do naslednjih rokov (do 12. ure (opoldne) po bruseljskem času):

 

prostovoljska partnerstva

16. oktober 2018

prostovoljski projekti

16. oktober 2018

pripravništva in zaposlitve

16. oktober 2018

solidarnostni projekti

16. oktober 2018

prostovoljske skupine na prednostnih področjih

18. februar 2019

 

Vloge za znak kakovosti se lahko vložijo kadar koli.

Kdo se lahko registrira v evropsko solidarnostno enoto?

V evropsko solidarnostno enoto se lahko registrirajo vsi, ki so stari med 17 in 30 let in so državljani sodelujoče ali partnerske države ali v njej zakonito prebivajo. Najnižja starost za sodelovanje v solidarnostnem projektu je 18 let. Mladi in organizacije iz sodelujočih držav (držav članic EU) lahko sodelujejo pri vseh aktivnostih evropske solidarnostne enote, pri nekaterih aktivnostih pa lahko sodelujejo tudi partnerske države (članice Evropskega združenja za prosto trgovino, države kandidatke za vstop v EU, države Zahodnega Balkana, države vzhodnega partnerstva, države južnega Sredozemlja in Ruska federacija).

Mladi, ki se registrirajo v evropsko solidarnostno enoto, morajo sprejeti izjavo o poslanstvu evropske solidarnostne enote in njena načela. Registracija je preprosta in se lahko opravi na posebni spletni strani na evropskem mladinskem portalu.

 

Ali je mladim z registracijo na portalu evropske solidarnostne enote zagotovljeno, da bodo prejeli ponudbo za sodelovanje v solidarnostni aktivnosti?

Vsi mladi, ki se registrirajo, lahko sodelujejo v splošnem spletnem usposabljanju ter aktivnostih krepitve skupnosti, ki potekajo v njihovih lokalnih skupnostih. Registracija pa ne zagotavlja, da bo mladim omogočena priložnost za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev. To je odvisno od proračuna, razpoložljivosti projektov in specifičnih interesov kandidatov. 

V osnutku uredbe so predvideni tudi solidarnostni projekti, prek katerih lahko mladi, ki so se registrirali, sami ukrepajo in uresničijo svoje zamisli za solidarnost na lokalni ravni, namesto da bi čakali, da jim sodelujoča organizacija ponudi priložnost za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev. 

 

Kakšne so zahteve za organizacije?

Uveden bo znak kakovosti, da se zagotovi skladnost sodelujočih organizacij z načeli in zahtevami evropske solidarnostne enote. Na splošno bo pridobitev znaka kakovosti predpogoj za sodelovanje organizacije pri vseh aktivnostih, ki jih podpira evropska solidarnostna enota (razen solidarnostnih projektov), vendar ne bo samodejno pomenila financiranja. 

Področje uporabe podeljenega znaka kakovosti bo odvisno od vrste aktivnosti, pri katerih želi organizacija prijaviteljica sodelovati. Uvedeni so bili posebni mehanizmi za vložitev vlog za znak kakovosti, njihovo ocenjevanje in podelitev (ali zavrnitev) znaka kakovosti. Za organizacije, ki že sodelujejo v drugih programih EU, in javne organe se bodo uporabljali poenostavljeni postopki, za organizacije, akreditirane v okviru evropske prostovoljske službe, pa prehodni ukrepi. Postopek vložitve vlog bodo glede na vrsto organizacije ocenile nacionalne agencije ali Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo.

 

Kako poteka postopek povezovanja med kandidati in organizacijami?

Ko se mladi registrirajo v evropsko solidarnostno enoto na portalu evropske solidarnostne enote, vnesejo podatke o izobrazbi, delovnih izkušnjah in osebnih interesih, poleg tega pa lahko tudi navedejo, v kakšnih projektih bi želeli sodelovati, v katerih državah bi želeli izvajati solidarnostno aktivnost in kdaj so na voljo. Izbirajo lahko med različnimi vrstami aktivnosti (prostovoljstvo, zaposlitev, pripravništvo) in izrazijo interes za sodelovanje na posameznih področjih solidarnosti. 

Pri registraciji lahko mladi prav tako izpostavijo specifične izkušnje in znanja, ki bi jih lahko doprinesli k evropski solidarnostni enoti, npr. delo z begunci, otroki, starejšimi ali invalidi, na področju poučevanja, prve pomoči, medijev, glasbe, umetnosti, gradbeništva, inženirstva, vodenja projektov ipd. Druga možnost pa je, da se mladi prijavijo neposredno za enega od prostih mest, ki jih sodelujoče organizacije objavijo na portalu evropske solidarnostne enote. 

Sodelujoče organizacije bodo imele možnost, da izberejo kandidate, katerih motivacija, interesi in spretnosti najbolj ustrezajo njihovim potrebam. Mladi lahko ponudbo organizacije sprejmejo ali zavrnejo.

 

Kakšni so finančni pogoji sodelovanja v aktivnosti evropske solidarnostne enote?

Vsi mladi, ki sodelujejo v solidarnostnih aktivnostih, prejmejo prispevek za kritje potnih stroškov in zavarovanja. 

Prostovoljci imajo ves čas trajanja aktivnosti brezplačno hrano in nastanitev ter prejemajo žepnino. 

Zaposlitev bo temeljila na pogodbi o zaposlitvi, plačilo pa bo določeno v skladu z nacionalno zakonodajo, predpisi in kolektivnimi pogodbami, ki veljajo v državi, v kateri se zaposlitev opravlja. Plačilo krije organizacija, ki mlade zaposli. Poleg tega bodo zaposleni prejeli nadomestilo za selitev, ki jim bo v pomoč pri kritju stroškov nastanitve v državi gostiteljici. 

Pripravništvo bo temeljilo na pisnem dogovoru, za plačilo pa bo odgovorna organizacija gostiteljica. Pri pripravništvih v okviru evropske solidarnostne enote se morajo upoštevati načela iz okvira za kakovost pripravništev. Pripravniki bodo prejeli tudi nadomestilo za selitev.

 

Ali lahko organizacije udeležencem zaračunavajo za sodelovanje?

Ne. Nobena fizična ali pravna oseba ne sme od udeleženca zahtevati nobenega finančnega prispevka ali prijavnine, ki bi bila povezana z izborom za sodelovanje pri projektu evropske solidarnostne enote.

 

Kako je s kritjem stroškov zavarovanja in socialne varnosti?

Udeleženci čezmejnih aktivnosti bodo vpisani v zavarovalno shemo evropske solidarnostne enote. To bo imetnikom evropske kartice zdravstvenega zavarovanja zagotovilo dopolnilno kritje, udeležencem, ki niso upravičeni do brezplačne evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, pa celotno zavarovalno kritje.

Za zaposlitve in pripravništva ter z njimi povezano socialno varnost veljajo nekatere posebne ureditve v skladu z nacionalno zakonodajo, predpisi in kolektivnimi pogodbami, ki veljajo v državi, v kateri se solidarnostne aktivnosti izvajajo.

 

Ali bo na voljo jezikovna podpora?

Da. Udeleženci evropske solidarnostne enote, ki sprejmejo ponudbo za solidarnostno aktivnost v drugi državi, bodo imeli dostop do spletnega jezikovnega tečaja, ki jim bo omogočil, da ocenijo in izboljšajo znanje tujega jezika, ki ga bodo uporabljali med opravljanjem aktivnosti v tujini.

 

Kakšno potrdilo bodo prejeli udeleženci?

Vsi mladi, ki bodo sodelovali v aktivnosti evropske solidarnostne enote, bodo po njenem zaključku prejeli potrdilo o sodelovanju. Poleg tega bodo ob koncu prostovoljstva, pripravništva ali zaposlitve lahko prejeli tudi potrdilo Youthpass, v katerem bodo navedena znanja, spretnosti in kompetence, ki so jih pridobili med solidarnostnimi aktivnostmi.

 

[1] Ta razpis je odvisen od dokončnega sprejetja uredbe o evropski solidarnostni enoti s strani zakonodajnega organa brez bistvenih sprememb in sprejetja zadevnih sklepov o financiranju.

MEMO/18/4840

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar