Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Pogosto zastavljena vprašanja v zvezi z Evropskim javnim tožilstvom

Bruselj, 7. avgusta 2018

Vprašanja in odgovori

Dvajset držav članic EU je 8. junija 2017 doseglo politični dogovor o ustanovitvi novega Evropskega javnega tožilstva v okviru okrepljenega sodelovanja. Svet za pravosodje in notranje zadeve je 12. oktobra 2017 sprejel uredbo o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva, ki je začela veljati 20. novembra 2017.

Komisija je 1. avgusta 2018 potrdila sodelovanje Nizozemske v Evropskem javnem tožilstvu.

Danes (7. avgusta 2018) pa je potrdila, da se bo Evropskemu javnemu tožilstvu kot 22. država članica EU pridružila še Malta.*

Kaj je Evropsko javno tožilstvo?

Evropsko javno tožilstvo bo neodvisno in decentralizirano tožilstvo Evropske unije, ki bo pristojno za preiskave, pregon in sprožitev postopkov pred sodiščem v zvezi s kaznivimi dejanji, ki škodijo proračunu EU, kot so goljufije, korupcija ali čezmejne goljufije na področju DDV v vrednosti več kot 10 milijonov evrov.

Delovalo bo kot enoten urad za vse sodelujoče države članice in združevalo prizadevanja evropskih in nacionalnih organov pregona v enoten, celovit in učinkovit pristop.

Zakaj potrebujemo Evropsko javno tožilstvo?

Danes finančni interesi EU niso dovolj zaščiteni in čezmejne goljufije na področju DDV pomenijo velike izgube za nacionalne proračune.

Prvič, obstoječi organi Evropske unije – OLAF (Evropski urad za boj proti goljufijam), Eurojust (Urad za evropsko pravosodno sodelovanje) in Europol (Evropski policijski urad) – ne morejo izvajati kazenskih preiskav ali pregona v primerih goljufij. OLAF lahko rezultate svojih upravnih preiskav le posreduje pristojnim nacionalnim organom, ki se nato na podlagi ugotovitev urada neodvisno odločijo o morebitnem začetku kazenskega postopka.

Drugič, prizadevanja nacionalnih organov pregona so lahko razdrobljena po več državah članicah, te pa ne sprejmejo vedno potrebnih ukrepov za boj proti kaznivim dejanjem, ki škodijo proračunu EU. Trenutno se samo približno polovica pravnih priporočil, ki jih OLAF posreduje nacionalnim organom pregona, konča z obtožbo. Delež vloženih obtožb se med državami članicami precej razlikuje.

Tretjič, poleg nizkega števila primerov pregona je nizka tudi stopnja izterjave zneskov, izgubljenih zaradi goljufij. Goljufi, katerih tarča je proračun EU ali ki vzpostavijo zapleten sistem goljufij na področju DDV, zaradi katerih so nacionalni proračuni vsako leto prikrajšani za vsaj 50 milijard evrov prihodkov, se zavedajo, da bodo zaradi pomanjkanja doslednih prizadevanj na področju kazenskega pregona v EU zelo verjetno lahko obdržali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji.

Katere bodo glavne značilnosti Evropskega javnega tožilstva?

Evropsko javno tožilstvo bo neodvisno in visoko specializirano tožilstvo. Tožilci urada bodo usklajeno izvajali preiskave v vseh sodelujočih državah članicah ter si hitro izmenjevali informacije in si skupaj prizadevali za zagotovitev usklajenih preiskav, hitro zamrznitev ali zaseg premoženja, poleg tega pa bodo po potrebi zahtevali prijetje domnevnih storilcev kaznivih dejanj, in sicer v okviru skupne evropske strategije preiskav in pregona.

Evropsko javno tožilstvo se bo opiralo na zmogljivosti držav članic ter združevalo njihovo strokovno znanje na področjih, kot so analize kaznivih dejanj, obdavčitev, računovodstvo in informacijska tehnologija, hkrati pa zagotavljalo nemotene komunikacijske poti brez kakršnih koli jezikovnih ovir. Postopki, po katerih bodo delovali preiskovalci Evropskega javnega tožilstva, bodo potekali nemoteno v okviru enotnega urada in bodo presegali dolgotrajnejša in zapletena ad hoc sodelovanja za vsako zadevo posebej med različnimi nacionalnimi organi.

Poleg tega bo Evropsko javno tožilstvo imelo splošni pregled nad stanjem ter tako lažje odkrivalo in spremljalo goljufije in druga kazniva dejanja.

Kakšna bo struktura Evropskega javnega tožilstva?

Evropsko javno tožilstvo bo organizirano na dveh ravneh – na centralni in nacionalni ravni. Na centralni ravni ga bodo sestavljali evropski glavni tožilec, 21 evropskih tožilcev (po eden iz vsake sodelujoče države članice), od katerih bosta dva delovala kot namestnika evropskega glavnega tožilca, poleg tega pa še upravni direktor ter posebno tehnično in preiskovalno osebje. Na decentralizirani ravni bodo tožilstvo sestavljali evropski delegirani tožilci, ki se bodo nahajali v sodelujočih državah članicah. Preiskave in pregon, ki se bodo izvajali na nacionalni ravni, bo nadzorovala centralna raven.

Kako bodo delovali evropski delegirani tožilci?

Evropski delegirani tožilci bodo del Evropskega javnega tožilstva. Praviloma bodo izvajali preiskave in pregon v posameznih državah članicah v skladu z nacionalnim pravnim redom, pri tem pa jim bodo pomagali nacionalni organi pregona. Njihove ukrepe bo usklajeval centralni urad pod vodstvom evropskega glavnega tožilca, ki bo zagotavljal enoten in učinkovit pristop v vseh sodelujočih državah članicah.

S to decentralizirano strukturo bo Evropskemu javnemu tožilstvu neposredno dostopno znanje nacionalnih strokovnjakov, kot je poglobljeno poznavanje nacionalnih pravosodnih sistemov, znanje lokalnih jezikov, vključevanje v lokalne strukture pregona, poznavanje praks obravnavanja zadev pred lokalnimi sodišči itd.

Evropski delegirani tožilci bodo lahko še naprej opravljali svoje funkcije kot nacionalni tožilci (opravljali bodo torej dvojno funkcijo), vendar bodo, kadar bodo delovali v okviru pristojnosti Evropskega javnega tožilstva, popolnoma neodvisni od nacionalnih organov pregona.

Kako se bodo v Evropskem javnem tožilstvu izbirali tožilci?

Evropskega glavnega tožilca in evropske tožilce bo izbrala izbirna komisija, zato je Komisija 31. julija 2018 predlagala izvedbeni sklep Sveta za imenovanje njenih članov. Glavna naloga izbirne komisije bo sestaviti ožji seznam kandidatov za položaj evropskega glavnega tožilca in oceniti kvalifikacije kandidatov za evropske tožilce, preden jih bo imenoval Svet.

Komisija bo imela dvanajst članov. Vsi bodo nekdanji člani Sodišča ali Računskega sodišča Evropske unije, nekdanji nacionalni člani Eurojusta, člani nacionalnih vrhovnih sodišč ali vrhovni tožilci in priznani pravniki. V zvezi s sestavo komisije je Komisija upoštevala potrebo po geografski uravnoteženosti, uravnoteženi zastopanosti spolov in ustrezni zastopanosti pravnih sistemov držav članic, ki sodelujejo v Evropskem javnem tožilstvu.

Svet naj bi po sprejetju tega predloga razpravljal o imenovanju članov izbirne komisije in sprejel izvedbeni sklep v zvezi s tem. Na podlagi tega naj bi izbirna komisija začela delovati oktobra 2018. Svoje naloge, povezane z izbiro evropskega glavnega tožilca in evropskih tožilcev, naj bi opravila do konca leta 2019.

Kaj je pravna podlaga za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva?

Lizbonska pogodba namenja posebno pozornost boju proti hujšim finančnim in gospodarskim kaznivim dejanjem s čezmejnimi posledicami. Pravna podlaga in pravila za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva so določeni v členu 86 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki se glasi:

„Zaradi boja proti kršitvam, ki vplivajo na finančne interese Unije, lahko Svet z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, iz Eurojusta ustanovi Evropsko javno tožilstvo.“

Člen 86 PDEU predvideva tudi možnost ustanovitve Evropskega javnega tožilstva v okviru okrepljenega sodelovanja, če to želi storiti skupina vsaj devetih držav članic.

Evropsko javno tožilstvo bo pristojno za kazniva dejanja, ki škodijo proračunu Unije, kakor so opredeljena v direktivi o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (direktiva o zaščiti finančnih interesov), ki je bila sprejeta 5. julija 2017.

Kaj je okrepljeno sodelovanje in ali je smiselna ustanovitev Evropskega javnega tožilstva v okviru okrepljenega sodelovanja?

Okrepljeno sodelovanje je postopek, pri katerem se najmanj devet držav članic dogovori, da bodo vzpostavile tesnejše sodelovanje na določenem področju. Ta postopek se uporablja na področju prava o razvezi zakonske zveze, patentov in premoženjskih razmerij.

Z Evropskim javnim tožilstvom želi 22 držav članic združiti moči in okrepiti zaščito finančnih interesov Unije.

Evropsko javno tožilstvo bo imelo ključno vlogo v boju proti kaznivim dejanjem, ki škodijo proračunu EU. To bo velik korak za zaščito finančnih interesov EU.

Nesodelujoče države članice se bodo Evropskemu javnemu tožilstvu lahko pridružile kadar koli v poznejši fazi.

Katere države članice bodo sodelovale v Evropskem javnem tožilstvu?

Dvajset držav članic se je 8. junija 2017 dogovorilo o splošnem pristopu glede ustanovitve Evropskega javnega tožilstva v okviru okrepljenega sodelovanja. Svet za pravosodje in notranje zadeve je 12. oktobra 2017 sprejel Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva v okviru okrepljenega sodelovanja, ki je začela veljati 20. novembra 2017. Države članice, ki sodelujejo od začetka veljavnosti uredbe, so Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Nemčija, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Španija.

Nizozemska je 1. avgusta 2018 postala 21. država članica, ki sodeluje v Evropskem javnem tožilstvu. Danes je Komisija potrdila, da bo Malta postala 22. država članica, ki sodeluje v Evropskem javnem tožilstvu.*

V tej fazi v Evropskem javnem tožilstvu ne bodo sodelovale vse države članice, vendar se nesodelujoče države članice lahko pridružijo kadar koli po sprejetju uredbe.

Zakaj se z goljufijami ne bi spopadale neposredno države članice?

Trenutno lahko samo nacionalni organi izvajajo kazenske preiskave in preganjajo goljufije, ki škodijo finančnim interesom Unije, vendar njihova pooblastila sežejo le do državnih meja. Kazniva dejanja, ki škodijo proračunu EU, pa so pogosto zapletena. Vključujejo več akterjev, zapletene in izpopolnjene sisteme goljufij, različne države in nacionalne jurisdikcije. Poleg tega je za uspešno preiskovanje goljufij potrebno poglobljeno poznavanje ustreznega pravnega in upravnega okvira.

Učinkovito sodelovanje med državami članicami otežujejo različni sistemi kazenskega prava, nejasna pristojnost, zamudni postopki pravne pomoči, jezikovne težave, pomanjkanje virov in različne prioritete.

Posledično je lahko za države članice preiskovanje goljufij, ki škodijo proračunu EU, zamudno in kadrovsko potratno. Zato takih goljufij morda sploh ne bodo obravnavale ali pa bodo obravnavo opustile takoj, ko bodo nastopile težave. V nekaterih primerih se lahko nacionalni organi odločijo preiskati le „svoj“ (tj. nacionalni) del kaznivega dejanja, pri čemer ne upoštevajo veliko širših razsežnosti sistemov goljufij.

Kakšne spremembe prinaša Evropsko javno tožilstvo?

Evropsko javno tožilstvo bo delovalo kot enoten urad v sodelujočih državah članicah in ne bo odvisno od tradicionalnih orodij prava EU za sodelovanje med pravosodnimi organi različnih držav članic.

Združevalo bo strokovno znanje in izkušnje ter delovalo kot enoten urad v vseh sodelujočih državah članicah. Lahko se bo hitro odzivalo ne glede na nacionalne meje, saj ne bodo potrebni dolgotrajni postopki pravosodnega sodelovanja. Omogočalo bo tudi doseganje skupne politike pregona in odpravilo sedanji razdrobljeni pristop.

Evropsko javno tožilstvo bo premagalo sedanje pomanjkljivosti in se borilo proti goljufijam v zvezi s sredstvi EU v višini več kot 10 000 evrov ter zapletenim čezmejnim primerom goljufije na področju DDV, ki obsegajo škodo, višjo od 10 milijonov evrov.

S tem naj bi Evropsko javno tožilstvo poskrbelo za uspešnejši kazenski pregon in učinkovitejšo izterjavo sredstev, pridobljenih z goljufijo.

Kako bo zagotovljena neodvisnost Evropskega javnega tožilstva?

Prvič, uredba določa, da mora osebje Evropskega javnega tožilstva delovati v interesu Unije kot celote ter ne sme zahtevati niti sprejemati navodil od nikogar zunaj samega urada. S tem bo zagotovljeno, da bodo institucije, organi, uradi ali agencije Unije in države članice spoštovali neodvisnost Evropskega javnega tožilstva in ne bodo poskušali vplivati nanj pri izvajanju nalog.

Drugič, Evropsko javno tožilstvo bo strukturno neodvisno, saj ne bo vključeno v nobeno drugo institucijo ali službo EU.

Tretjič, evropski glavni tožilec bo imenovan na podlagi javnega razpisa za kandidate, imenovanje pa bosta opravila Evropski parlament in Svet. Ožji seznam kandidatov bo pripravil odbor, ki ga bodo sestavljali nekdanji člani Sodišča, člani nacionalnih vrhovnih sodišč, nacionalnih javnih tožilstev in/ali priznani pravniki. Mandat evropskega glavnega tožilca je omejen na sedem let in ni obnovljiv, s čimer se zagotavlja, da možnost ponovnega imenovanja ne bo mogla vplivati na njegovo ravnanje. Evropski glavni tožilec se lahko razreši le s sklepom Sodišča, in sicer na predlog Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije.

Četrtič, kar zadeva evropske delegirane tožilce, uredba zagotavlja, da so nacionalni tožilci, imenovani za delo pri Evropskem javnem tožilstvu, popolnoma neodvisni od nacionalnih organov pregona.

Kaj pa procesne pravice osumljencev?

Pomembno je okrepiti pravna varovala, ki ščitijo posameznike in podjetja v postopku preiskave ali pregona v Evropski uniji. Uredba vključuje trden in celovit sklop procesnih jamstev, s katerimi se bo zagotovilo, da so pravice osumljencev in drugih oseb, udeleženih v preiskavah Evropskega javnega tožilstva, zaščitene z obstoječo zakonodajo EU in tudi z nacionalnimi pravicami do obrambe.

Uredba zagotavlja, da ima osumljenec vse pravice, ki jih jamčita zakonodaja EU in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Te pravice so izrecno navedene in vključujejo pravico do:

  • tolmačenja in prevajanja,
  • obveščenosti in dostopa do dokumentacije v zadevi,
  • odvetnika in stikov s tretjimi osebami oz. obvestitve tretjih oseb v primeru pridržanja,
  • molka in domneve nedolžnosti,
  • pravne pomoči,
  • predložitve dokazov, imenovanja strokovnjakov in zaslišanja prič.

Poleg navedenega ima osumljenec pravico do obrambe po nacionalnih procesnih predpisih.

Kakšna bo vloga Eurojusta, ko bo začelo delovati Evropsko javno tožilstvo?

Eurojust lajša sodelovanje nacionalnih preiskovalnih organov in organov pregona ter jih podpira pri usklajevanju približno 1 500 čezmejnih zadev na leto. Pomagal je zgraditi medsebojno zaupanje in premostiti velike razlike med pravnimi sistemi in tradicijami v EU. Vendar Eurojust nima pristojnosti za izvajanje kazenskih preiskav ali pregona v primerih goljufij. Leta 2013 je Komisija predlagala prenovo Eurojusta, da bi dodatno izboljšala njegovo splošno delovanje ter da bi se lahko kolegij in nacionalni člani osredotočili na operativne naloge, tj. usklajevanje in spodbujanje sodelovanja med nacionalnimi pravosodnimi organi v boju proti čezmejnemu kriminalu.

Prenovljeni Eurojust bo podpiral Evropsko javno tožilstvo v boju proti goljufijam, ki škodijo proračunu EU. Pomagal bo pri usklajevanju preiskav Evropskega javnega tožilstva s preiskovalnimi organi držav članic, ki ne sodelujejo pri ustanovitvi urada. Eurojust bo lahko Evropskemu javnemu tožilstvu zagotovil podporo in svoje upravne vire. Podrobnosti tega dogovora bodo določene v sporazumu med Evropskim javnim tožilstvom in Eurojustom.

Kakšna bo vloga urada OLAF, ko bo začelo delovati Evropsko javno tožilstvo?

OLAF bo še naprej pristojen za upravne preiskave nepravilnosti, tudi goljufij, ki škodijo finančnim interesom EU, in hujše kršitve uslužbencev institucij EU.

Ker v Evropskem javnem tožilstvu ne sodelujejo vse države članice, bo OLAF enako kot doslej nadaljeval svoje upravne preiskave v zvezi z nesodelujočimi državami članicami.

V sodelujočih državah članicah bosta morala Evropsko javno tožilstvo in OLAF na področjih, ki so v pristojnosti Evropskega javnega tožilstva, vzpostaviti in vzdrževati tesno sodelovanje, katerega cilj bo zagotoviti medsebojno dopolnjevanje njunih pooblastil in preprečiti podvajanje. V skladu s tem OLAF ne bo začel nikakršne upravne preiskave, vzporedne s preiskavo, ki jo bo glede istih dejstev izvajalo Evropsko javno tožilstvo. V tem primeru lahko Evropsko javno tožilstvo zaprosi OLAF za podporo in dopolnjevanje njegovih dejavnosti. Nasprotno pa bo v primerih, ko Evropsko javno tožilstvo ne bo izvajalo preiskave, OLAF ohranil pristojnost, da začne upravno preiskavo na lastno pobudo, in sicer ob temeljitem posvetovanju z Evropskim javnim tožilstvom. Tožilstvo bo lahko uradu OLAF zagotovilo ustrezne informacije, da bo ta lahko preučil možnost uvedbe ustreznih upravnih ukrepov.

Komisija je 23. maja 2018 predlagala spremembo Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 o preiskavah, ki jih izvaja urad OLAF, da bi ta postal tesen in zanesljiv partner Evropskega javnega tožilstva ter bi še naprej izvajal upravne preiskave, s čimer bi dopolnjeval delo Evropskega javnega tožilstva.

Tesno sodelovanje med Evropskim javnim tožilstvom in uradom OLAF, seveda pa tudi nadaljnje dejavnosti urada OLAF v okviru njegovih pristojnosti, bodo omogočili precejšnje izboljšanje zaščite finančnih interesov Unije.

Ali bo imelo Evropsko javno tožilstvo svoje policijske enote, s katerimi bo lahko osebo prijelo?

Ne. Samo nacionalni organi bodo lahko osebo prijeli zaradi kaznivih dejanj, ki spadajo v pristojnost Evropskega javnega tožilstva. Evropski delegirani tožilci bodo izvajali preiskave in pregon v sodelujočih državah članicah skupaj z nacionalno policijo in organi pregona. Evropsko javno tožilstvo bo lahko nacionalne pravosodne organe zaprosilo za prijetje osumljenca samo, če bo menilo, da je to nujno potrebno za njegovo preiskavo, in če z ukrepi, ki manj posegajo v pravice osumljenca, ne bi bilo mogoče doseči enakega cilja. Take zahtevke bodo na podlagi nacionalne zakonodaje ocenili in odobrili pristojni nacionalni sodni organi.

Kje bo sedež Evropskega javnega tožilstva?

Njegov sedež bo v Luxembourgu.

Kdaj bo Evropsko javno tožilstvo začelo delovati?

Delo v zvezi z njegovo ustanovitvijo poteka od začetka veljavnosti uredbe o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva 20. novembra 2017. Predvideno je, da bi lahko Evropsko javno tožilstvo po triletni fazi vzpostavljanja delovanja začelo svoje naloge izvajati konec leta 2020.

 

*Posodobljeno 7. avgusta 2018 ob 12.00.

MEMO/18/4767

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar