Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Vprašanja in odgovori: Okrepljeno financiranje varnosti za obdobje 2021–2027

Strasbourg, 13. junija 2018

Za Junckerjevo komisijo je varnost od prvega dne najpomembnejša prednostna naloga. Občutek varnosti in zaščite v lastnem domu je ena najosnovnejših in najbolj splošnih pravic.

Proračun EU ima ključno vlogo pri podpiranju držav članic pri ohranjanju varnosti Evropejcev, zlasti kadar varnostne grožnje ne poznajo meja ter zahrbtno napadajo naše vrednote in način življenja.

Kako se bo spremenil prihodnji proračun za notranjo varnost?

Varnostne grožnje so se v zadnjih letih povečale in postale raznovrstnejše. Ker se vse manj ozirajo na meje, države članice ne morejo več ukrepati same. Medtem ko je zaščita državljanov v nacionalni pristojnosti, ima Evropska unija ključno vlogo pri podpiranju prizadevanj držav članic. Varnost bo tudi v prihodnje odločilnega pomena za EU, evropski državljani in državljanke pa od Unije in nacionalnih vlad upravičeno pričakujejo, da bodo poskrbele za varnost v hitro spreminjajočem se in negotovem svetu.

Prihodnji proračun mora ustrezati tem političnim ambicijam. Evropska komisija predlaga znatno povečanje sedanjega financiranja varnosti – s 3,5 milijarde evrov na 4,8 milijarde evrov –, da bo Unija odporna na prihodnje varnostne izzive in bo pripravljena na ukrepanje v izrednih razmerah. Skupni proračun za varnost v obdobju 2021–2027 bo sestavljen iz okrepljenega Sklada za notranjo varnost (2,5 milijarde evrov), sredstev za varnejšo razgradnjo jedrskih objektov v nekaterih državah članicah (1,2 milijarde evrov) in povečanih sredstev za agencije EU na področju varnosti (1,1 milijarde evrov).

Današnja uredba ne zajema financiranja teh agencij: Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) in Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), za katere bo proračun v višini 1,1 milijarde evrov predstavljen ločeno.

Zakaj zagotoviti financiranje za varnost iz proračuna EU?

Varnostne grožnje v Evropi so se v zadnjih letih povečale in postale raznovrstnejše. Rdeča nit nedavnih terorističnih napadov, novih načinov delovanja organiziranega kriminala in čedalje številnejših primerov kibernetske kriminalitete je njihova čezmejna razsežnost. To zahteva odločen in usklajen odziv na ravni EU. Varnostnih izzivov, s katerimi se sooča Unija, kot je mednarodni terorizem, posamezne države članice ne morejo obvladovati same.

Finančna in tehnična podpora EU je že pokazala svojo vrednost in jo bo tudi v naslednjem proračunskem obdobju. Prinesla je konkretne rezultate in pokazala jasno dodano vrednost, ko je na primer podprla nakup opreme za nadzor po terorističnih napadih v Parizu novembra 2015 ali zgledno sodelovanje med francoskimi in belgijskimi organi prek projektne skupine Fraternité, ki jo je ustanovil Europol.

Kako bo Sklad za notranjo varnost bolje podpiral nove in nastajajoče izzive?

Okrepljen Sklad za notranjo varnost bo bolj prožen in opremljen z orodji za hitro odzivanje na nastajajoče varnostne izzive. Prav tako bo bolje usklajen z drugimi skladi EU, ki so povezani z vprašanji v zvezi z varnostjo.

Prvič, prihodnji Sklad za notranjo varnost bo osredotočen na tri nove cilje: (1) povečanje izmenjave informacij; (2) krepitev skupnih čezmejnih operacij in (3) krepitev zmogljivosti za preprečevanje kriminala in boj proti njemu. Ti cilji bodo državam članicam omogočili večjo prožnost pri doseganju ključnih varnostnih prednostnih nalog, torej na področju boja proti terorizmu in radikalizaciji, hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, kibernetske kriminalitete ter zaščite žrtev kaznivih dejanj.

Drugič, prihodnji Sklad za notranjo varnost bo temeljil na delitvi v razmerju 60 % proti 40 %. To pomeni, da bo 1,25 milijarde evrov iz Sklada državam članicam dodeljenih vnaprej (z dodatnimi 250 milijoni evrov sredi obdobja), kar jim bo omogočilo dolgoročne naložbe v varnost. Preostalih 40 %, tj. 1 milijarda evrov, bo rezerviranih za „tematski instrument“ in namenjenih ciljni podpori državam članicam, kar jim bo pomagalo, da se učinkoviteje odzovejo na izredne razmere in nepredvidene varnostne izzive.  

Poleg tega je varnost medsektorsko vprašanje, povezano z več področji politike. Medtem ko je prihodnji Sklad za notranjo varnost namenski finančni instrument na področju varnosti, bo učinkoviteje deloval skupaj z drugimi skladi EU, kot sta Sklad za migracije in azil ter Sklad za integrirano upravljanje meja, ki vključujeta tudi varnostne komponente. To bo državam članicam pomagalo pri celovitejšem reševanju varnostnih vprašanj in vzpostavljanju nacionalne pripravljenosti na vseh ravneh in v vseh sektorjih.

Kaj je novega pri Skladu za notranjo varnost?

Sedanji Sklad za notranjo varnost je bil uspešen in je prispeval k visoki ravni varnosti v Uniji. Vendar je bila v javnih posvetovanjih poudarjena potreba po poenostavitvi in večji prožnosti pri izvajanju instrumentov financiranja na področju notranjih zadev. V tem okviru bo prihodnji Sklad za notranjo varnost vključeval:

  • večjo prožnost in boljši odziv v izrednih razmerah: novi sklad je bil zasnovan tako, da zagotavlja zadostno prožnost za usmerjanje sredstev za nujno pomoč državam članicam, kadar je to potrebno, ter za reševanje novih in kritičnih prednostnih nalog, ko se pojavijo. 1 milijarda evrov iz Sklada bo rezervirana za nepredvidene varnostne izzive, zaradi česar bo Sklad prilagojen potrebam držav članic in se bo lahko hitro odzval na izredne razmere;  
  • boljše usklajevanje politik EU: varnost je medsektorsko vprašanje, povezano s številnimi področji politike. Medtem ko je prihodnji Sklad za notranjo varnost namenski finančni instrument na področju varnosti, bo učinkoviteje deloval skupaj z drugimi skladi EU, kot sta Sklad za migracije in azil ter Sklad za integrirano upravljanje meja, ki vključujeta tudi varnostne komponente. To bo državam članicam pomagalo pri celovitejšem reševanju varnostnih vprašanj in vzpostavljanju nacionalne pripravljenosti na vseh ravneh in v vseh sektorjih. Poleg tega bo Sklad podpiral tudi prizadevanja za zmanjševanje povpraševanja po drogah, na primer s kampanjami za ozaveščanje. Ukrepe za zmanjševanje povpraševanja po drogah trenutno pokriva program za pravosodje.

Kateri ukrepi se ne bodo financirali iz Sklada za notranjo varnost?

Obstajajo ukrepi, ki so v izključni pristojnosti držav članic in jih EU ne more podpreti s financiranjem iz Sklada za notranjo varnost. Ti ukrepi vključujejo:

  • ukrepe, omejene na ohranjanje javnega reda na nacionalni ravni;
  • ukrepe za nakup ali vzdrževanje standardne opreme, standardnih prevoznih sredstev ali standardnih zmogljivosti organov kazenskega pregona in drugih pristojnih organov;
  • ukrepe z vojaškim ali obrambnim namenom;
  • opremo, pri kateri je vsaj eden od namenov carinska kontrola;
  • prisilna sredstva, vključno z orožjem, strelivom, eksplozivi in policijskimi palicami, razen za namene usposabljanja.

Kaj se je zgodilo z obema komponentama: instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov ter instrumentom za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja Sklada za notranjo varnost?

Cilj Komisije je zagotoviti boljše in bolj integrirano upravljanje zunanjih meja EU. Zato bo sedanji instrument za meje in vizume prestavljen iz Sklada za notranjo varnost v novi Sklad za integrirano upravljanje meja, ki bo vključeval tudi nov instrument: instrument za opremo za carinske kontrole. Prihodnji Sklad za notranjo varnost strukturno ustreza sedanjemu policijskemu instrumentu Sklada za notranjo varnost.

Koliko sredstev se dodeli različnim varnostnim prednostnim nalogam?

Prihodnji Sklad za notranjo varnost ne predlaga posebnih dodelitev po prednostnih nalogah ali ciljih. Varnostni izzivi se nenehno spreminjajo in države članice so v najboljšem položaju, da opredelijo svoje potrebe za izpolnjevanje prednostnih nalog na področju varnosti. Vsaka država članica bo morala zagotoviti, Komisija pa potrditi, da so prednostne naloge, obravnavane v njihovih nacionalnih programih, skladne s prednostnimi nalogami in izzivi Unije na področju varnosti ter da se odzivajo nanje.

Državam članicam bo na podlagi njihovih nacionalnih programov dodeljenih 50 % celotnega proračuna Sklada, kar znaša 1,25 milijarde evrov. Sredi obdobja bo dodatno dodeljenih 10 % skupnega financiranja v znesku 0,25 milijarde evrov. Preostalih 40 % skupnega proračuna v višini 1 milijarde evrov bo v rednih presledkih dodeljenih posameznim prednostnim nalogam v državah članicah. Ta prožnost bo državam članicam omogočila, da uporabijo razpoložljiva sredstva v skladu s svojimi dejanskimi potrebami in se hitro odzovejo na nove varnostne izzive in izredne razmere.

Vsaka država članica bo na začetku programskega obdobja prejela enkratni fiksni znesek v višini 5 milijonov evrov, da se zagotovi kritična masa, ob tem pa še dodaten znesek, ki se spreminja glede na porazdelitveni ključ, ponderiran z naslednjimi merili:

  • 45 % obratno sorazmerno z bruto domačim proizvodom;
  • 40 % sorazmerno s številom prebivalcev in
  • 15 % sorazmerno z velikostjo ozemlja.

Kako bo Sklad za notranjo varnost poenostavljen in prožnejši?

Glavni ukrepi za poenostavitev se nanašajo na uskladitev Sklada z enotnim pravilnikom. Komisija namerava na primer povečati uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, kot so pavšalni zneski in poenostavitev horizontalnih pravil za revizije in kontrole.

V smislu prožnosti prihodnji Sklad za notranjo varnost zagotavlja bolj prilagojeno financiranje na podlagi potreb.

Kako se bo povečala usklajenost z drugimi skladi?

Varnost je medsektorsko vprašanje, povezano s številnimi področji politike. Medtem ko bo Sklad za notranjo varnost namenski instrument Unije na področju varnosti, se bosta zahtevali večja učinkovitost in usklajenost z drugimi skladi EU, ki vključujejo varnostne komponente. Zlasti bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje s:

  • Skladom za migracije in azil ter Skladom za integrirano upravljanje meja; ukrepi za nadzor meja, kot je odkrivanje tihotapljenja nezakonitega blaga, eksplozivov in predhodnih sestavin, preverjanja nezakonitih migracij in varnostna preverjanja na zunanjih mejah, so ključni za ohranjanje splošne varnosti EU;
  • skladi kohezijske politike, programom Obzorje Evropa, programom za digitalno Evropo, programom za pravice in vrednote ter programom za pravosodje, ki vključujejo poudarek na varnosti, kot so naložbe v raziskave na področju varnosti in zagotavljanje ustrezne zaščite žrtvam kaznivih dejanj;
  • Evropskim socialnim skladom+, ki vključuje tudi varnostne komponente, in sicer na področju politike proti drogam, varnosti infrastrukture in javnih prostorov, kibernetske varnosti in preprečevanja radikalizacije;
  • InvestEU, ki ima prav tako lahko ključno vlogo pri povečanju varnosti naložb v infrastrukturo po vsej Uniji in pri varnosti informacijskotehnoloških sistemov z obravnavanjem kibernetske varnosti.

Pokazala se bodo tudi dodatna dopolnjevanja z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti EU za zunanjo pomoč.

Kako se bosta izboljšala spremljanje in ocenjevanje?

Komisija bo neposredno spremljala izvajanje ukrepov v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. V primeru deljenega upravljanja bo vsaka država članica za svoj program vzpostavila upravljavski in kontrolni sistem ter zagotovila kakovost in zanesljivost sistema spremljanja, podatkov in kazalnikov. Da bi se omogočil hiter začetek izvajanja Sklada do 1. januarja 2021, se bodo lahko obstoječi dobro delujoči upravljavski in kontrolni sistemi uporabljali tudi v naslednjem proračunskem obdobju.

Ocena usmerjenosti v smotrnost je za naslednje finančno obdobje veliko boljša. Poleg kazalnikov izložkov in rezultatov se predlaga tudi niz temeljnih kazalnikov smotrnosti. Države članice bi morale za vsak program šestkrat letno poslati podatke, razčlenjene po specifičnih ciljih. Ti podatki bi se morali nanašati na stroške operacij ter vrednosti skupnih kazalnikov izložkov in rezultatov.

Države članice bodo morale predložiti tudi letno poročilo o smotrnosti, v katerem bodo morale navesti informacije o doseženem napredku pri izvajanju nacionalnih programov ter doseganju mejnikov in ciljev. Vsaki dve leti bo organiziran sestanek za pregled programa med Komisijo in vsako državo članico, da se prouči smotrnost vsakega programa. Ob koncu obdobja bo vsaka država članica predložila končno poročilo o smotrnosti.

Zakaj se bo povečala finančna podpora za Europol?

Vloga in pomen vseh agencij EU na področju varnosti, Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) ter Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) sta se v obdobju financiranja 2014–2020 povečala. Europol je postal še posebej pomemben pri zagotavljanju obveščevalnih podatkov državam članicam, usklajevanju različnih področij boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu ter odstranjevanju nezakonitih terorističnih vsebin s spleta. To so omogočile nove strukture, vzpostavljene v okviru Europola, kot so:

  • Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3), ki je na primer tesno sodeloval z enotami za kibernetsko kriminaliteto v državah, ki jih je prizadel napad z izsiljevalskim programjem WannaCry, ter zagotovil operativno podporo in pomagal usklajevati mednarodna prizadevanja za ublažitev nevarnosti in pomoč žrtvam;
  • Evropski center za boj proti terorizmu (ECTC), ki pomaga zagotavljati učinkovit in usklajen odziv na izziv mednarodnega terorizma, kot ga na primer predstavlja Daiš. Pri tem na zaprosilo zagotavlja operativno podporo in obravnava grožnjo vračanja tujih terorističnih bojevnikov ali pa omogoča izmenjavo obveščevalnih podatkov o financiranju terorizma;
  • Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov (EMSC), ki je pomagal pri preiskavah v državah članicah, potem ko je postalo jasno, da so prihod številnih migrantov brez urejenega statusa, ki so prispeli leta 2016, delno organizirale kriminalne mreže za tihotapljenje migrantov, ki so hitele ustvarjati dobiček na račun človeškega trpljenja.

Europol je imel tudi neprecenljivo vlogo v projektni skupini Fraternité v dnevih in tednih po terorističnih napadih v Parizu novembra 2015.

Vendar povečana finančna podpora za Europol ne bo neposredno izvirala iz Sklada za notranjo varnost. Agencije EU, ki delujejo na področju varnosti, so upravičene do ločene dodelitve proračunskih sredstev, ki bo predstavljena ločeno.

Ali bodo večje finančne podpore deležne tudi druge specializirane agencije EU na področju varnosti?

Medtem ko ima Europol dejansko ključno vlogo, so druge agencije, kot sta CEPOL in EMCDDA, enako pomembne za zagotavljanje drugih vidikov varnosti Unije.

CEPOL zagotavlja, da imajo organi držav članic za kazenski pregon na voljo usposabljanje, ki ga potrebujejo za opravljanje svojih nalog, EMCDDA pa je ključen za reševanje družbenih izzivov, kot sta trgovina s prepovedanimi drogami in zasvojenost z drogami.

Poleg zneska v višini 2,5 milijarde evrov v okviru Sklada za notranjo varnost, ki bo predstavljen ločeno, se bo skupni proračun agencij iz varnostnega sklopa povečal na do 1,1 milijarde evrov, kar v primerjavi s finančnim obdobjem 2014–2020 pomeni povečanje za 29 %.

Zakaj je potrebno financiranje razgradnje jedrskih elektrarn?

Cilj programov pomoči EU za razgradnjo jedrskih elektrarn (NDAP) je pomagati državam članicam v postopku likvidacije in zaustavitve jedrskih objektov v zadnji fazi njihove življenjske dobe ter pri tem ohraniti najvišjo raven varnosti. To pomaga zagotoviti znatno in trajno podporo za zagotavljanje zdravja delavcev in splošne javnosti, preprečevanje degradacije okolja ter resničen napredek pri jedrski varnosti in zaščiti.

Unija bo v obdobju 2021–2027 še naprej zagotavljala strogo namensko finančno podporo:

  • 552 milijonov evrov je dodeljenih Litvi za podporo razgradnji jedrske elektrarne Ignalina;
  • 118 milijonov evrov je dodeljenih Bolgariji in Slovaški. V primeru Bolgarije gre za razgradnjo enot od 1 do 4 v jedrski elektrarni Kozloduj. Na Slovaškem so sredstva namenjena razgradnji jedrske elektrarne Bohunice V1;
  • 348 milijonov evrov je dodeljenih za razgradnjo objektov za jedrske raziskave, ki jih upravlja in/ali ima v lasti Skupno raziskovalno središče, ter za ravnanje z radioaktivnimi odpadki;
  • 160 milijonov evrov je dodeljenih za splošno jedrsko varnost in zaščitne ukrepe.

Več informacij

Sporočilo za medije – Proračun EU: varnejša Evropa z okrepljenim financiranjem varnosti v višini 4,8 milijarde evrov

Pravna besedila in informativni pregledi:

Sklad za notranjo varnost

  • Informativni pregled – Proračun EU za prihodnost: Sklad za notranjo varnost
  • Predlog uredbe o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost
  • Priloge k uredbi o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost

Razgradnja jedrskih elektrarn

  • Informativni pregled – Proračun EU za prihodnost: jedrska varnost in razgradnja jedrskih elektrarn
  • Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi programa pomoči za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina v Litvi
  • Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi posebnega finančnega programa za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter o razveljavitvi uredbe Sveta (Euratom)
  • Poročilo o oceni in izvajanju programov pomoči EU za razgradnjo jedrskih elektrarn v Bolgariji, na Slovaškem in v Litvi

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (rescEU)

  • Informativni pregled – Proračun EU za prihodnost: rescEU – mehanizem Unije na področju civilne zaščite

Dodatne informacije o proračunu Unije za prihodnost

 

MEMO/18/4128

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar