Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Proračun EU: skupna kmetijska politika po letu 2020

Bruselj, 1. junija 2018

Evropska komisija je danes objavila predloge za uredbe, ki posodabljajo in poenostavljajo skupno kmetijsko politiko (SKP).

Gre za predlog uredbe o nacionalnih strateških načrtih SKP (predlaga se nov način dela z neposrednimi plačili kmetom, podporo za razvoj podeželja in programi za sektorsko podporo), predlog uredbe o enotni skupni ureditvi trgov (SUT) in predlog horizontalne uredbe o financiranju, upravljanju in spremljanju SKP. Ti predlogi vsebujejo zamisli za prihodnost SKP, kot je poudarjeno v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva, ki ga je Komisija predstavila novembra 2017.

Zakaj reforma skupne kmetijske politike?

Skupna kmetijska politika (SKP) od leta 1962 uspešno izpolnjuje svoj prvotni cilj, tj. zagotavljati dohodkovno podporo kmetom ter s tem preskrbo s kakovostno, varno in cenovno dostopno hrano za evropske državljane. V tem času je SKP zaradi svoje prilagodljivosti ostala dolgoročno ustrezna. Svet se hitro spreminja in z njim izzivi, s katerimi se srečujejo ne le kmetje, ampak naša družba kot celota. Podnebne spremembe, nestanovitne cene, politična in gospodarska negotovost, odseljevanje s podeželja in vse večji pomen svetovne trgovine: kmetje se nenehno prilagajajo spreminjajočim se okoliščinam in zakonodajalci jim morajo zagotoviti ustrezno podporo, ki temelji na jasnih in poenostavljenih pravilih, tako srednjeročno kot dolgoročno.

SKP je na čelu prehoda na bolj trajnostno kmetijstvo. Ustvariti mora ugodne pogoje za odpornost sektorja ter podpirati dohodek in sposobnost preživetja kmetov. Poskrbeti mora za to, da kmetijstvo v celoti odigra svojo vlogo v odnosu do okolja in podnebnih izzivov. V celoti mora sprejeti digitalne inovacije, ki kmetom olajšajo delo, zmanjšajo birokracijo in podpirajo generacijsko obnovo. Na podeželskih območjih živi več kot 50 % prebivalstva EU, zato se je treba potruditi, da podeželje ostane privlačen in živahen življenjski prostor v smislu rasti in delovnih mest, infrastrukture, mobilnosti in osnovnih storitev. Kmetijstvo ima v EU pomembno vlogo, saj prispeva h gospodarski dinamiki in k družbeno-kulturnemu življenju na podeželskih območjih. Enako velja za novo SKP, katere cilj je ohraniti trajnostno kmetijstvo povsod po Evropi in vlagati v razvoj podeželskih območij in skupnosti.

Današnji zakonodajni predlogi vsebujejo poenostavljeno in posodobljeno politiko, ki je bolj prilagojena tem izzivom in ciljem.

Kolikšen proračun je na voljo za SKP v obdobju 2021–2027?

V predlogu Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 je SKP namenjenih 365 milijard evrov (v tekočih cenah). To ustreza povprečnemu deležu 28,5 % vseh proračunskih sredstev EU za obdobje 2021–2027. Od tega zneska za SKP je 265,2 milijarde evrov namenjenih za neposredna plačila, 20 milijard evrov za ukrepe za podporo trgu (EKJS) in 78,8 milijarde evrov za razvoj podeželja (EKSRP).

Prek raziskovalnega programa Obzorje Evropa bo na voljo dodatnih 10 milijard evrov za podporo posebnim raziskavam in inovacijam na področju prehrane, kmetijstva, razvoja podeželja in biogospodarstva.

Kakšni so cilji prihodnje SKP za obdobje 2021–2027?

Prihodnja SKP se bo osredotočila na devet splošnih ciljev, ki odražajo gospodarski, okoljski in socialni pomen te politike:

  1. podpora za vzdržne dohodke in odpornost kmetij po vsem ozemlju EU za večjo prehransko varnost;
  2. krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;
  3. izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;
  4. prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;
  5. spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;
  6. prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;
  7. privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih;
  8. spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;
  9. izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, ter dobrobiti živali.

Spodbujanje znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih je medsektorski cilj.

Kako naj bi se ti cilji dosegli?

Prihodnja SKP bo prinesla več koristi za naše državljane ter hkrati znatno poenostavila in posodobila svoje delovanje, tako za kmete kot za države članice. Namesto na pravilih in skladnosti bo poudarek na rezultatih in smotrnosti. Prehod od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop pomeni, da se bo politika približala tistim, ki jo izvajajo na terenu. S tem pristopom bodo države članice svobodneje odločale, kako najbolje izpolniti skupne cilje in se hkrati odzvati na specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe.

Na ravni EU bo poudarek na:

  • določanju skupnih ciljev;
  • sestavi seznama potrebnih intervencij in skupne „zbirke orodij‟ za ukrepe, ki jih države članice lahko uporabijo pri uresničevanju skupnih ciljev;
  • ohranjanju enotnega trga in enakih konkurenčnih pogojev za vse kmete v Uniji;
  • zaščitnih ukrepih, ki zagotovijo, da politika služi svojemu namenu, in
  • zagotavljanju niza kazalnikov za ocenjevanje napredka.

Države članice bodo lahko orodja prilagodile svojim specifičnim potrebam ter v celovitem strateškem načrtu SKP opisale, kako nameravajo to narediti.

Strateški načrti SKP bodo vključevali predloge posameznih držav članic, kako izpolniti splošne cilje SKP in hkrati upoštevati lastne specifične potrebe. Vsebovali bodo opredelitev strategije in razlago, kako bodo ukrepi v okviru obeh stebrov prispevali k izpolnjevanju teh ciljev. V načrtih bodo določene tudi ciljne vrednosti za izpolnitev teh ciljev. Napredek pri doseganju teh ciljnih vrednosti bo ocenjen na ravni države članice, preverila pa ga bo Komisija v novem letnem postopku spremljanja in pregleda.

Vsak strateški načrt SKP bo morala predhodno odobriti Evropska komisija, s čimer bo zagotovila, da je načrt skladen s splošnimi cilji EU, da ohranja skupno naravo politike ter ne izkrivlja enotnega trga ali pretirano obremenjuje upravičencev ali uprav.

Kako bodo rezultati ocenjeni?

Na ravni EU bo sprejet dogovor o skupnih kazalnikih rezultatov, da bi kmetom v vseh državah članicah zagotovili enake konkurenčne pogoje.

Države bodo vsako leto Komisiji predložile poročilo o smotrnosti, v katerem bodo opisale svoj napredek na podlagi teh specifičnih kazalnikov rezultatov. Komisija bo poročila pregledala in razmislila o priporočilih, če bodo potrebna za izboljšanje smotrnosti.

Uveden bo tudi nov sistem morebitnih kazni in nagrad. Če bodo države članice na primer izpolnile svoje ciljne vrednosti s področja podnebja, okolja in biotske raznovrstnosti, bodo na koncu obdobja večletnega finančnega okvira upravičene do nagrade v višini do 5 % svojih sredstev, dodeljenih za razvoj podeželja. Če pa bo iz letnega poročila o smotrnosti razviden nezadosten napredek, bo Komisija lahko s posredovanjem zagotovila, da se sredstva usmerijo v rezultate. V ta namen bo lahko na primer naložila obveznost sestave posebnega akcijskega načrta za učinkovitejše nacionalne programe, prekinila plačila in/ali jih ponovno programirala, odvisno od vrste nezadostne smotrnosti.

Kakšne bodo poenostavitve za kmete in nacionalne uprave? Kako bo SKP posodobljena?

Kmetje najbolje vedo, kakšno podporo potrebujejo za večjo učinkovitost. Na podlagi novih strateških načrtov SKP lahko države članice sodelujejo s kmeti, da bi ugotovile, kaj je treba storiti na nacionalni ali regionalni ravni za izpolnitev dogovorjenih ciljev EU. Pri tem imajo večjo možnost izbire ukrepov, ki so najustreznejši za doseganje rezultatov. Prav tako bo poenostavljen seznam širših ukrepov, dogovorjenih na ravni EU. V novi SKP je na primer pri razvoju podeželja namesto sedanjih 69 ukrepov in podukrepov opredeljenih osem širokih področij ukrepanja (okolje in podnebje, mladi kmetje, instrumenti za obvladovanje tveganj, znanje in informacije itd.). Enostavneje in učinkoviteje bo, da se državam članicam omogoči, da namesto preveč obvezujočega pristopa „ena rešitev za vse“ sprejmejo večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev.

Komisija se bo prav tako osredotočila na zagotavljanje učinkovitega delovanja sistemov upravljanja v posameznih državah članicah, v zameno pa bo državam članicam omogočila, da se same odločijo, ali so predlogi upravičeni do podpore EU, namesto da preverjajo pogoje za upravičenost vsakega posameznega upravičenca projekta, kar se trenutno izvaja.

Nova SKP bo kmete in nacionalne uprave spodbujala pri uvajanju novih tehnologij, ki bodo poenostavile njihovo delo. Vzpostavljen bo na primer nov sistem spremljanja, ki bo temeljil na sistematičnem in celoletnem opazovanju kmetijskih dejavnosti na daljavo. Kjer koli bo to mogoče, bodo z njimi nadomeščene tradicionalne metode kontrole, kot so pregledi na kraju samem, kar bo znatno zmanjšalo breme kontrole. Spodbujala se bo tudi uporaba drugih digitalnih orodij, kot so geoprostorske vloge, ki so osnovane na satelitski tehnologiji in kmetom omogočajo, da predložijo točne informacije o svojih zemljiščih ter tako znižajo raven napak v izjavah in se izognejo kaznim. Uprave držav članic bodo kmetom prihranile precej časa, saj bodo predhodno izpolnile njihove vloge za neposredno podporo in v največji možni meri vnesle najnovejše in zanesljive informacije, pri tem pa uporabile obstoječa orodja, kot je identifikacijski sistem za zemljišča.

V okviru nove SKP bodo morale dati države članice kmetom na voljo sistem storitev kmetijskega svetovanja, ki bo pokrival številna vprašanja, podrobno opredeljena v sami Uredbi. Mednje spadajo svetovanje glede vseh zahtev in pogojev na ravni kmetij, ki izhajajo iz strateških načrtov SKP posameznih držav članic, zagotavljanje skladnosti z okoljsko zakonodajo o vodi, pesticidih, čistem zraku itd., obvladovanje tveganj, dostop do inovacij in tehnologije. Te svetovalne storitve bodo v celoti vpletene v širše sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS) držav članic, ki vključujejo tudi raziskovalce, organizacije kmetov in druge ustrezne zainteresirane strani.

Bodo kmetje povsod po EU obravnavani enako?

Znotraj novega okvira SKP je predvidena okrepitev procesa konvergence ravni neposrednih plačil med državami članicami, saj naj bi se za 50 % zmanjšala vrzel med ravnmi pomoči EU na hektar in 90 % povprečja EU. To prispeva k prizadevanjem Komisije za pravičnejšo porazdelitev neposrednih plačil.

Kako lahko kmetom ter malim in srednjim podjetjem zagotovite pravičnejšo porazdelitev plačil?

Neposredna plačila bodo ostala bistven del politike, saj je za pameten in odporen kmetijski sektor treba podpreti dohodke kmetov.

Komisija predlaga zmanjšanje plačil od 60 000 evrov dalje in obvezno določitev zgornje meje za plačila nad 100 000 evrov na kmetijo. Stroški dela bodo v celoti upoštevani. Namen je zagotoviti pravičnejšo porazdelitev plačil.

Sproščeni zneski bodo porazdeljeni znotraj vsake države članice, bodisi prek prerazporeditvenih neposrednih plačil bodisi prek podpore za razvoj podeželja, in sicer predvsem zato, da se večji delež dodelitve posameznim državam za neposredna plačila nameni malim in srednjim kmetijam. Države članice bodo lahko malim kmetom prav tako ponudile letni zaokrožen znesek, kar je za prejemnike precej enostavnejši upravni postopek, saj jim ni treba izpolnjevati letnih zahtevkov, da bi prejeli svoja plačila. Vsaka posamezna država članica bo sama opredelila pojem malega kmeta, saj je kmetijski sektor v vsaki državi drugačen.

Prav tako bo morala vsaka država članica uporabiti strožje opredelitve pri zagotavljanju, da podporo prejmejo samo pravi kmetje. Kot pri malih kmetih bodo tudi v tem primeru o natančni opredelitvi odločale posamezne države članice (odločitev bo Komisija odobrila v strateškem načrtu SKP), in sicer na podlagi številnih dejavnikov, kot so preverjanje dohodkov, vložki dela na kmetiji ter določba o predmetu poslovanja podjetij in/ali njihova vključitev v poslovne registre. Z opredelitvijo je treba zagotoviti, da se podpora ne dodeli osebam, katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavna poslovna dejavnost ni kmetijska dejavnost. V uredbi je prav tako določeno, da opredelitve, dogovorjene v posameznih državah članicah, ne smejo same po sebi izključiti večdejavnih kmetov (tj. kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva).

Kakšne koristi bo prihodnja SKP prinesla mladim kmetom?

Ena od glavnih prednostnih nalog SKP po letu 2020 je privabiti mlade v kmetijski sektor in jim pomagati, da se uveljavijo kot finančno vzdržna podjetja. Mladim kmetom bodo namenjeni številni obvezni ali prostovoljni ukrepi:

  • Države članice bodo morale vsaj 2 % nacionalnih dodeljenih sredstev za neposredna plačila rezervirati posebej za podporo mladim kmetom na začetku poklicne poti, bodisi v obliki dodatnega plačila poleg njihovega osnovnega dohodka bodisi v obliki nepovratnih sredstev za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev. Države lahko za mlade kmete rezervirajo višji znesek, če ugotovijo, da je to potrebno.
  • Najvišji znesek pomoči za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij se bo povečal na 100 000 evrov.
  • V posameznih strateških načrtih SKP držav članic bo morala biti opredeljena posebna strategija, kako privabiti in podpreti mlade kmete ter kako dosledneje in učinkoviteje uporabljati nacionalno podporo in podporo EU.
  • S sredstvi za razvoj podeželja se lahko podprejo programi, katerih namen je olajšati dostop do zemljišč in prenos zemljišč, kar je običajno glavna ovira za mlade kmete na začetku poklicne poti. Ti programi so lahko partnerstva kmetij med različnimi generacijami kmetov, storitve, ki so v pomoč pri dedovanju kmetij ali načrtovanju poklicnega prehoda, posredovanje pri pridobivanju zemljišč, inovativne nacionalne ali regionalne organizacije, ki spodbujajo in pospešujejo povezovanje mladih in starejših kmetov itd.
  • Mladi kmetje bodo iz skladov za razvoj podeželja še naprej prejemali podporo za naložbe in prenos znanja ali usposabljanje.
  • Državam članicam bo dovoljeno, da vzpostavijo finančne instrumente, ki podpirajo obratna sredstva za mlade kmete. Mladi kmetje imajo namreč pogosto velike težave pri pridobivanju finančnih sredstev zaradi visokih naložb in nizkih donosov kmetije v zagonski fazi. Komisija bo okrepila sodelovanje z Evropsko investicijsko banko, zlasti prek platforme fi-compass, da bi upoštevala izkušnje in dobre prakse pri posebnih programih za mlade kmete.

Kako bo nova SKP podpirala okoljske in podnebne ukrepe?

Trije od devetih posebnih ciljev SKP bodo zadevali okolje in podnebje: zajemali bodo vprašanja podnebnih sprememb, naravnih virov, biotske raznovrstnosti, habitatov in krajin.

Države članice bodo morale v svojih strateških načrtih SKP podrobno pojasniti, kako nameravajo doseči te cilje, in zagotoviti, da njihovi kmetje izpolnijo vse zahteve glede okolja in podnebja. Prav tako bodo podrobno pojasnile, kako bodo uporabile sredstva iz obeh stebrov SKP za podporo svoji strategiji. Za oceno napredka se bodo cilji določili in ocenili vsako leto.

Visoka raven zastavljenih ciljev na področju podnebja, okolja in biotske raznovrstnosti se bo zagotovila na različne načine.

Novi sistem „pogojenosti“ bo vse dohodkovne podpore kmetom (in drugih plačil, vezanih na površino ali živali) povezoval z uporabo okolju in podnebju prijaznih kmetijskih praks. S podporo, pogojeno z višjimi standardi, se izboljšajo pravila sedanje SKP.

Novi sistem tako imenovanih „ekoshem“, ki se financirajo iz nacionalnih sredstev za neposredna plačila, bo za države članice obvezen, kmetom pa se mu ne bo treba pridružiti. Ekosheme bodo morale obravnavati okoljske in podnebne cilje SKP na načine, ki bodo dopolnjevali druga ustrezna orodja, in morale bodo preseči zahteve, ki so že določene v okviru pogojenosti. Vendar jih bo lahko vsaka država članica prilagodila, kot se ji bo zdelo primerno. Tak primer bi lahko bil ekoshema za financiranje ničelne uporabe gnojil za izboljšanje kakovosti vode. Zadevna plačila bi se lahko ponudila kot dodatna sredstva za neposredna plačila kmetom ali kot samostojne sheme, katerih vrednost plačila bi temeljila na dodatnih stroških in izgubah dohodka, ki bi jih utrpeli kmetje.

Države članice bodo morale vsaj 30 % svojega proračuna za razvoj podeželja nameniti ukrepom v zvezi z okoljem in podnebjem. Sredstva za razvoj podeželja se bodo uporabila za podporo podnebju in okolju prijaznim ukrepom, zlasti t. i. kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim, ki jih bodo države članice ponovno obvezane ponuditi, za kmete pa bodo prostovoljni. Iz proračunov za razvoj podeželja bi se prav tako lahko financirali številni drugi ukrepi, na primer prenos znanja, okolju prijazne naložbe, inovacije in sodelovanje. Taka podpora bi lahko zadevala kmete, upravljavce gozdov in druge zainteresirane strani na podeželskih območjih.

Sredstva za okoljske ukrepe na območjih z naravnimi omejitvami, kot so gorske ali obalne regije, bodo zdaj dodana 30 odstotkom sredstev za razvoj podeželja.

V skladu z zavezo Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja naj bi ukrepi v okviru SKP prispevali 40 % celotnega proračuna SKP za podnebne ukrepe.

Kašna je v novi SKP vloga raziskav, inovacij in novih tehnologij?

Prihodnja SKP bo spodbujala večje naložbe v znanje in inovacije ter kmetom in podeželskim skupnostim omogočala, da jih izkoristijo. Glavni instrument, ki podpira inovacije v okviru nove SKP, bo še naprej Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP-AGRI), predvsem s podporo inovacijskim projektom od spodaj navzgor, ki jih izvajajo operativne skupine. Inovacijski pristop EIP-AGRI je osredotočen na izmenjavo znanja, v kateri interaktivno sodelujejo vsi akterji.

Dodatnih 10 milijard evrov bo na voljo preko raziskovalnega programa EU Obzorje Evropa za podpiranje posebnih raziskav in inovacij na področju prehrane, kmetijstva, razvoja podeželja in biogospodarstva. Program Obzorje Evropa bo imel osrednjo vlogo pri skupnem ustvarjanju znanja, potrebnega za posodobitev kmetijskega sektorja. Sinergije med programom Obzorje Evropa (s transnacionalnimi projekti) in SKP (s projekti na regionalni/lokalni ravni in mrežami SKP) bodo pripomogle k vzpostavitvi sistema kmetijskega znanja in inovacij, katerega cilj je pospešiti uvajanje inovativnih praks med vsemi akterji na podeželskih območjih.

Kaj je skupna ureditev trgov (SUT)? Zakaj zajema le določene sektorje?

Skupna ureditev trgov (SUT) se nanaša na sklop pravil, ki se uporabljajo za organizacijo enotnega trga za kmetijske proizvode. Ta pravila zajemajo širok razpon vidikov: tržno varnostno mrežo (javne intervencije in pomoč za zasebno skladiščenje), izredne ukrepe v primeru motenj na trgu, tržne standarde, shemo, v okviru katere se šolskim otrokom ponujata mleko in zelenjava, trgovinske določbe in več operativnih programov v več sektorjih: sadje in zelenjava, čebelarstvo, vino, hmelj in olive.

Večina uredbe o SUT bo v prihodnji SKP ostala nespremenjena, z nekaj izjemami. Pomembna sprememba je, da bodo morali biti zgoraj navedeni operativni programi vključeni v strateške načrte SKP vseh držav in države članice bodo imele možnost (če bi jo potrebovale) oblikovati operativne programe (drugače imenovane sektorske intervencije) za druge sektorje. Vsi ti so lahko kmetijski sektorji, ki zadevajo vse, od žit in mesa do semen ter živih rastlin in drevja, razen etilnega alkohola in tobaka. Države članice lahko do 3 % svojega proračuna za prvi steber namenijo za navedene sektorske intervencije. Te sheme bodo podpirale proizvajalce, ki se združijo v organizacije proizvajalcev in sodelujejo v korist okolja ali skušajo izboljšati položaj v prehranski verigi.

Ali obstaja posebna podpora za določene sektorje?

Določeni proizvodni sektorji v težavah bodo še naprej prejemali dodatno podporo za izboljšanje njihove konkurenčnosti, trajnosti ali kakovosti (v okviru sedanje SKP znana kot vezana dohodkovna podpora ali prostovoljna vezana podpora). Ti sektorji morajo veljati za pomembne iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov.

Komisija predlaga, da se ohrani obstoječi seznam potencialno upravičenih sektorjev (z drugimi besedami, tistih sektorjev, ki so bili upravičeni do prostovoljne vezane podpore od leta 2013 – najnovejši seznam je na voljo tukaj). Poleg tega Komisija predlaga razširitev tega seznama z vključitvijo neživilskih poljščin (razen hitro rastočega panjevca in drevja), ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov, ki bi lahko nadomestili fosilna goriva.

Upravičene države članice lahko za vezano dohodkovno podporo namenijo največ 10 % svojih neposrednih plačil. Dodatna 2 % lahko namenijo podpori za beljakovinske rastline.

Ali obstaja poseben režim za najbolj oddaljene regije EU?

Glede na posebne kmetijske izzive najbolj oddaljenih regij EU je za kmete iz teh regij v okviru SKP na voljo dodatna podpora. Predlagana finančna sredstva za te regije, tj. francoske čezmorske departmaje (Gvadelup, Francoska Gvajana, Martinik, Reunion, Saint-Martin in Mayotte), Azore in Madeiro ter Kanarske otoke, so določena na 627,63 milijona evrov letno za sedemletno obdobje.

Neposredna plačila kmetom v najbolj oddaljenih regijah bodo ostala precej nad ravnmi podpore v drugih državah članicah.

Ta številka ne vključuje morebitnih dodatnih sredstev za navedene regije iz proračuna za razvoj podeželja. Ta se lahko uporabijo za podporo ukrepom za obnovitev, ohranjanje in krepitev biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in gozdarstvu ter spodbujanje gospodarskega razvoja na podeželskih območjih v teh najbolj oddaljenih regijah. Prispevek EU k shemam za razvoj podeželja na teh območjih je bil povečan na 70 % v primerjavi s 40 % drugje.

Kako bo nova SKP v pomoč kmetom pri soočanju s krizami in tveganji?

Sedanja SKP že podpira kmete pri soočanju z negotovostjo v njihovem poklicu, in sicer v obliki dohodkovne podpore (neposredna plačila), tržnih ukrepov, podpore za orodja za obvladovanje tveganja ter usposabljanj in naložb v okviru razvoja podeželja.

Nova SKP ohranja ta pristop, hkrati pa uvaja dodatne izboljšave:

  • Obstoječe določbe v zvezi z javnimi intervencijami, zasebnim skladiščenjem in izrednimi ukrepi so nespremenjene in ti instrumenti ostajajo na voljo za podporo kmetom EU, če bi jo potrebovali.
  • Države članice bodo v prihodnosti imele možnost, da do 3 % sredstev iz prvega stebra namenijo za podporo sektorjem, ki niso sektorji, ki že prejemajo podporo v okviru sektorskih programov (kot so sektorji sadja in zelenjave, vina ali olivnega olja). Cilj je spodbuditi ukrepe organizacij proizvajalcev, kar bi med drugim koristilo konkurenčnosti, trajnosti in obvladovanju tveganj/ kriz.
  • Obstoječa praksa, da se rezervira del celotnega financiranja iz prvega stebra, se bo nadaljevala. Tako bo ustvarjena „kmetijska rezerva‟, ki se lahko uporablja za tržne ukrepe in izredne podporne ukrepe. Ta rezerva bo letno skupaj znašala vsaj 400 milijonov evrov in se bo napolnila s prenosom sredstev iz rezerve za krizne razmere za leto 2020 (tj. v okviru sedanje SKP in sedanjega večletnega finančnega okvira) v leto 2021, v naslednjih letih pa se bodo prenesla še vsa neporabljena sredstva. S tem ko se bodo sredstva prenesla v rezervo, namesto da bi se napolnila vsako leto znova in nato prerazporedila neporabljena sredstva državam članicam, se bo bistveno zmanjšalo upravno breme.
  • Države članice bodo morale v okviru razvoja podeželja podpirati orodja za obvladovanje tveganja, s čimer bodo kmetom pomagale pri obvladovanju tveganj v zvezi s proizvodnjo in dohodkom, na katera nimajo vpliva. Ta vrsta pomoči, ki bo v obliki finančnega prispevka za premije za sisteme zavarovanja in vzajemne sklade, ki bo zajemal tako tveganja v zvezi s proizvodnjo kot tudi tveganja v zvezi z dohodkom, bo obvezna za vse države članice. Podpora za različne ukrepe, kot so naložbe in usposabljanja, ki so kmetom v pomoč pri preprečevanju tveganj ali spopadanju z njihovimi posledicami, bo postala obvezna v okviru razvoja podeželja.
  • Vzpostavila se bo platforma na ravni EU o obvladovanju tveganja, in sicer v obliki enotnega središča več deležnikov, in bo vsem sodelujočim akterjem, od kmetov in javnih organov do raziskovalnih inštitutov in akterjev iz zasebnega sektorja, v pomoč pri širjenju znanja in izmenjavi dobrih praks.
  • Prav tako bo mogoča uporaba finančnih instrumentov za olajšanje dostopa do obratnega kapitala, na primer za pomoč kmetom pri premagovanju začasnih pomanjkanj likvidnosti zaradi nepričakovanih kriz.
  • V okviru programa Obzorje 2020 se bodo financirale raziskave o obvladovanju tveganja, digitalizaciji kmetij in pametni uporabi velepodatkov v kmetijstvu, medtem ko „Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP-AGRI)“ lahko podpira tudi projekte na področju obvladovanja tveganja.

Kako bo nova SKP oblikovala prihodnost podeželskih območij EU?

Več kot 50 % prebivalstva EU živi na podeželskih območjih, zato je pomembno zagotoviti, da ostanejo privlačna, dinamična in trajnostna; s kakovostnimi delovnimi mesti, gospodarsko rastjo in dostopom do kakovostne infrastrukture, mobilnosti in osnovnih storitev. Kmetijstvo je v središču številnih podeželskih skupnosti in prav tako je tudi SKP, saj zagotavlja podporo za kmete in podeželske skupnosti.

S poenostavitvijo razvoja podeželja, splošnimi cilji na ravni EU in večjo prožnostjo za države članice, da ukrepanje prilagodijo svojim specifičnim potrebam, bo podpora za razvoj podeželja ostala učinkovita po vsej EU. S povečanjem stopnje sofinanciranja za države članice bodo te lahko ohranile ambiciozno raven naložb v podeželska območja.

To je tudi razlog, zakaj bo prihodnje financiranje razvoja podeželja usmerjeno na področja, na katerih lahko prinese resnično dodano vrednost, in sicer na razvoj lokalnega, podeželskega in kmetijskega gospodarstva, medtem ko bodo druga sredstva EU osredotočena na velike infrastrukturne projekte, vključno s širokopasovnimi povezavami. Eden od ključnih elementov prihodnje politike razvoja podeželja bo spodbujanje razvoja pametnih vasi na podeželskih območjih ter boljša lokalna infrastruktura.

Kakšna je razlika med tekočimi in stalnimi cenami ter kakšni so dejanski prihranki v prihodnjem proračunu SKP? Kako se bo proračun SKP porazdelil med države članice?

Komisija je 2. maja prvič doslej predložila svoj predlog za novi dolgoročni proračun EU v tekočih in stalnih cenah iz leta 2018 ter s tem poskrbela za preglednost brez primere.

Vendar so zneski, izraženi v tekočih cenah, dejanski zneski, ki jih bodo končni upravičenci prejeli iz proračuna EU. Vsak letni proračun EU je dogovorjen v tekočih cenah in države članice v tekočih cenah prispevajo k skupnemu proračunu EU.

Takšna metodologija se je za izražanje proračuna SKP uporabljala že v preteklosti, zato so sedanji predlogi neposredno primerljivi s predhodnimi proračuni.

Stalne cene (brez inflacije) se uporabljajo za primerjavo gospodarskega vpliva naložb v daljšem časovnem obdobju. Pretvorba med stalnimi in tekočimi cenami je enostavna, ker Komisija (tako kot v preteklosti) pri svojih izračunih kot približek za prihodnje stopnje inflacije uporablja fiksno letno stopnjo inflacije v višini 2 %.

Zato je predlagano približno 5-odstotno zmanjšanje proračuna za SKP v tekočih cenah, kar je enakovredno 12-odstotnemu zmanjšanju v stalnih cenah iz leta 2018 brez inflacije.

 

Dodeljena sredstva po državah članicah v tekočih cenah (v milijonih evrov)

 

Neposredna plačila

Trgi

Razvoj podeželja

SKUPAJ

BE

3 399,2

3,0

470,2

3 872,4

BG

5 552,5

194,5

1 972,0

7 719,0

CZ

5 871,9

49,5

1 811,4

7 732,9

DK

5 922,9

2,1

530,7

6 455,6

DE

33 761,8

296,5

6 929,5

40 987,8

EE

1 243,3

1,0

615,1

1 859,4

IE

8 147,6

0,4

1 852,7

10 000,7

EL

14 255,9

440,0

3 567,1

18 263,1

ES

33 481,4

3 287,8

7 008,4

43 777,6

FR

50 034,5

3 809,2

8 464,8

62 308,6

HR

2 489,0

86,3

1 969,4

4 544,6

IT

24 921,3

2 545,5

8 892,2

36 359,0

CY

327,3

32,4

111,9

471,6

LV

2 218,7

2,3

821,2

3 042,1

LT

3 770,5

4,2

1 366,3

5 140,9

LU

224,9

0,2

86,0

311,2

HU

8 538,4

225,7

2 913,4

11 677,5

MT

31,6

0,1

85,5

117,1

NL

4 927,1

2,1

512,1

5 441,2

AT

4 653,7

102,4

3 363,3

8 119,4

PL

21 239,2

35,2

9 225,2

30 499,6

PT

4 214,4

1 168,7

3 452,5

8 835,6

RO

13 371,8

363,5

6 758,5

20 493,8

SI

903,4

38,5

715,7

1 657,6

SK

2 753,4

41,2

1 593,8

4 388,4

FIN

3 567,0

1,4

2 044,1

5 612,5

SE

4 712,5

4,1

1 480,9

6 197,4

 

Dodeljena sredstva po državah članicah v stalnih cenah iz leta 2018 (v milijonih evrov)

 

Neposredna plačila

Trgi

Razvoj podeželja

SKUPAJ

BE

3 020,8

2,6

417,9

3 441,3

BG

4 930,2

172,8

1 752,4

6 855,4

CZ

5 218,2

44,0

1 609,7

6 871,9

DK

5 263,5

1,8

471,6

5 736,9

DE

30 003,0

263,5

6 158,0

36 424,5

EE

1 102,4

0,9

546,6

1 650,0

IE

7 240,5

0,4

1 646,4

8 887,3

EL

12 668,8

391,0

3 170,0

16 229,8

ES

29 750,3

2 921,7

6 228,2

38 900,2

FR

44 464,1

3 385,1

7 522,4

55 371,6

HR

2 207,7

76,7

1 750,1

4 034,5

IT

22 146,8

2 262,1

7 902,2

32 311,0

CY

290,8

28,8

99,5

419,1

LV

1 967,4

2,0

729,7

2 699,2

LT

3 343,9

3,7

1 214,2

4 561,7

LU

199,9

0,2

76,5

276,5

HU

7 587,8

200,6

2 589,1

10 377,4

MT

28,0

0,1

75,9

104,1

NL

4 378,5

1,8

455,0

4 835,4

AT

4 135,6

91,0

2 988,8

7 215,5

PL

18 859,5

31,3

8 198,2

27 088,9

PT

3 741,0

1 038,6

3 068,1

7 847,7

RO

11 869,7

323,0

6 006,1

18 198,8

SI

802,8

34,2

636,1

1 473,1

SK

2 444,5

36,6

1 416,3

3 897,5

FIN

3 169,0

1,2

1 816,6

4 986,8

SE

4 187,7

3,7

1 316,0

5 507,4

 

Kaj sledi?

Predlogi za tri uredbe o novi SKP 2021–2027 se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu. Sozakonodajalca bosta sprejela vsak svoje stališče v zvezi s predlogi Komisije.

Hiter dogovor o celotnem dolgoročnem proračunu EU in njegovih sektorskih predlogih je nujen, da sredstva EU čim prej začnejo prinašati konkretne rezultate in da se kmetom zagotovi potrebna gotovost in predvidljivost za njihove poslovne in naložbene odločitve.

Zamude, podobne tistim na začetku tekočega proračunskega obdobja 2014–2020, bi lahko pomenile, da kmetje in nacionalne uprave ne bi mogli izkoristiti manjše birokracije, večje prožnosti in boljših rezultatov, ki jih bo prinesla nova SKP. Kakršne koli zamude pri odobritvi prihodnjega proračuna bi povzročile tudi zamude pri začetku tisoče morebitnih novih projektov v EU, namenjenih podpori kmetom in podeželskim skupnostim, ter pri reševanju različnih vprašanj, od izboljšanja varstva okolja do privabljanja novih kmetov.

Če bi bil dogovor o naslednjem dolgoročnem proračunu dosežen v letu 2019, bi bil zagotovljen nemoten prehod med sedanjim dolgoročnim proračunom za obdobje 2014–2020 in novim proračunom ter s tem predvidljivo in neprekinjeno financiranje v korist vseh.

MEMO/18/3974

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar