Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Vprašanja in odgovori glede novega socialnega sklada in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za obdobje 2021–2027

Bruselj, 30. maja 2018

Evropski socialni sklad plus (ESS+)

IP/18/3923

Kaj je novega glede uredbe ESS+?

Zadnjih 60 let je Evropski socialni sklad glavni finančni instrument EU za vlaganje v ljudi, saj vsem državljanom EU pomaga pri iskanju boljše zaposlitve in jim zagotavlja pravičnejše zaposlitvene možnosti.

Evropski socialni sklad+ bo v duhu zdajšnjega Evropskega socialnega sklada ostal glavni finančni instrument EU za vlaganje v ljudi ter ključni dejavnik za spodbujanje socialne kohezije, večjo družbeno pravičnost in krepitev konkurenčnosti po vsej Evropi. V prihodnosti bodo prednostne naloge Evropskega socialnega sklada+ še bolj usklajene s priporočili in analizami za posamezne države v okviru evropskega semestra za usklajevanje politik ter bodo usmerjene v uresničevanje načel evropskega stebra socialnih pravic v praksi.

Uredba o ESS+ je v prvi vrsti rezultat združitve obstoječega Evropskega socialnega sklada (ESS), pobude za zaposlovanje mladih, Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije ter programa EU za zdravje. Gre za velik korak k racionalizaciji in poenostavitvi obstoječih pravil po vseh skladih ter k povečanju sinergij med različnimi sestavnimi deli sklada, da bo ta še učinkovitejši.

Kakšen je prihodnji proračun ESS+ v primerjavi s trenutnim proračunom?

Komisija za obdobje 2021–2027 predlaga dodelitev zneska v višini 101,2 milijarde evrov v tekočih cenah iz proračuna EU za ESS+. Delež Evropskega socialnega sklada plus v okviru skupnega proračuna kohezijske politike bi se torej s sedanjega dejanskega deleža 23 % v okviru strukturnih skladov povečal na 27 %.

Kolikšna sredstva so dodeljena vsakemu sestavnemu delu ESS+?

Skupni znesek v višini 101,2 milijarde evrov vključuje 100 milijard evrov za ESS+ v okviru deljenega upravljanja z državami članicami. Vsaj 25 % tega zneska bo dodeljenih za spodbujanje socialnega vključevanja in vsaj 4 % za odpravljanje materialne prikrajšanosti, da se uresničijo prednostne naloge in dejavnosti sedanjega Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD). Poleg tega se bo od držav članic, katerih stopnja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bo v letu 2019 presegala povprečje Unije, zahtevalo, da vsaj 10 % iz svojega sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja dodelijo za podporo zaposlovanju mladih. Preostalih 1,2 milijarde evrov se bo izvajalo v okviru neposrednega upravljanja: 761 milijonov evrov je namenjenih sklopu za zaposlovanje in socialne inovacije, 413 milijonov evrov pa sklopu za zdravje. Ta sklopa bosta zagotovila sredstva za testiranje inovativnih rešitev z mednarodnim pristopom, na primer za podporo mobilnosti delovne sile v Evropi ter pomoč državam članicam na poti do zdravstvenih sistemov prihodnosti.

Kateri so cilji ESS+?

Glavni cilj ESS+ je prispevati k bolj socialni Evropi ter v praksi uresničevati evropski steber socialnih pravic. To je tudi eden od načinov, kako spodbuditi pozitivno ekonomsko in socialno konvergenco v Evropi. Sredstva ESS+ bodo prispevala tudi k izvajanjusmernic za zaposlovanje, kakor so opredeljene v evropskem semestru za usklajevanje politik, ter k splošnemu cilju pametne, vključujoče in trajnostne rasti po letu 2020 (cilji trajnostnega razvoja ZN) kot tudi k zagotavljanju visoke ravni zdravja ljudi. Pobuda bo pomagala izboljšati zaposlitvene možnosti, dvigniti življenjski standard, spodbujati mobilnost delovne sile ter povečati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) in Listino EU o temeljnih pravicah.

ESS+ bo vlagal v tri glavna področja: (1) izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje; (2) učinkovitost trgov dela in enak dostop do kakovostne zaposlitve; (3) socialno vključevanje, zdravje in boj proti revščini.

Kako bo ESS+ podpiral uvajanje evropskega stebra socialnih pravic?

Uredba o ESS+ neposredno povezuje cilje ESS+ in tri poglavja stebra: 1) enake možnosti in dostop do trga dela (vključno s sistemi kakovostnega ter vključujočega izobraževanja in usposabljanja), 2) pravične delovne pogoje ter 3) socialno zaščito in vključevanje. Programi ESS+ bodo morali odražati te prednostne naloge v skladu z načeli stebra. Pri razpravah o prednostnih nalogah za posamezne države se bodo upoštevala priporočila in analize v okviru evropskega semestra za usklajevanje politik. Te prednostne naloge bi bilo treba opredeliti na vključujoč način, saj je cilj predloga za ESS+ krepitev partnerstev. Sklad bo v različnih fazah izvajanja spodbujal vključevanje vseh zainteresiranih strani, vključno z javnimi organi, gospodarskimi in socialnimi partnerji, ustreznimi organi, ki predstavljajo civilno družbo, ter organi, odgovornimi za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije. Od držav članic se pričakuje, da v vsakem programu primeren znesek sredstev ESS+ dodelijo krepitvi zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe.

Kako bo okrepljena povezava med ESS+ in procesom evropskega semestra?

Predlog Komisije uvaja še bolj neposredno povezavo med evropskim semestrom in naložbami ESS+ v primerjavi s povezavo v okviru zdajšnjega Evropskega socialnega sklada. Priporočila za posamezne države, sprejete v okviru evropskega semestra, ter drugi ključni izzivi, ki jih Komisija opredeli v sodelovanju z državami članicami, bodo izhodišče za pripravo programov ESS+, države članice pa bodo morale dodeliti zadostna sredstva ESS+ za pomoč pri obravnavanju teh izzivov in priporočil.

Prednostne naloge bodo opredeljene dvakrat, da se zagotovi, da bodo naložbe dobro usklajene z izzivi politike v posameznih državah: države članice jih bodo opredelile na začetku programskega obdobja ter znova v okviru vmesnega pregleda operativnih programov. Spremljanje bo potekalo v okviru letnega cikla evropskega semestra.

Kako bo ESS+ poenostavil upravljanje in izplačevanje sredstev?

Pomembna novost bo, da bodo nacionalni organi ESS in izvajalci projektov lažje navajali in sporočali stroške. Zaradi potrebe po poenostavitvi ter da bi se osredotočili na doseganje rezultatov, bo uredba o ESS+ zlasti razširila uporabo poenostavljenega obračunavanja stroškov za povračilo državam članicam na osnovi pavšalnih zneskov ali standardnih stroškov, predhodno dogovorjenih z državami članicami. Če bodo imeli kateri od nacionalnih organov težave pri določanju povprečnih cen, na primer v okviru novega programa usposabljanja, bo Komisija sama predlagala povprečno ceno za nekatere standardne ukrepe, kot je usposabljanje, in sicer na podlagi podatkov iz vseh držav članic in ob upoštevanju nacionalnih okvirov. Komisija bi vsaki državi članici po uspešnem končanju ukrepa usposabljanja povrnila določen znesek.
Poleg tega uredba ESS+ uporabi novo možnost o povračilu državam članicam na podlagi doseganja rezultatov ali izpolnjevanja pogojev.

Nadalje bodo znatno zmanjšane zahteve spremljanja in poročanja, poenostavljene pa bodo zahteve za zbiranje podatkov.

Kako bo v okviru ESS+ zagotovljena podpora skupinam z manj možnostmi in najbolj ogroženim?

V skladu s predlaganimi pravili bo vsaj 25 % ESS+ dodeljenih za spodbujanje socialne vključenosti. V sklopu politike vključevanja ESS+ so še zlasti opredeljene skupine z manj možnostmi, kot so neaktivni in dolgotrajno brezposelni, otroci, marginalizirane skupine, kot so Romi, najbolj ogroženi in državljani tretjih držav.

ESS+ bo vključil podporo za najbolj ogrožene, ki se trenutno izvaja preko Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), in sicer s pomočjo v hrani, osnovnem materialu in s spremljevalnimi ukrepi. Na ravni Unije bi moralo najmanj 4 % sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja podpirati najbolj ogrožene.

Projekti FEAD in ESS se v sedanjem regulativnem okviru pogosto upravljajo ločeno, projektne zahteve pa se razlikujejo. Vendar dokazi kažejo, da bi združitev obeh skladov omogočila bolj strateški pristop politike, ki bi okrepil povezavo med podporo v obliki materialne pomoči (ki jo zagotavlja FEAD) ter celostno socialno podporo in profesionalno aktivacijo (ki jo zagotavlja ESS). Potrebo po boljšem usklajevanju med projekti FEAD in ESS so poudarile tudi zainteresirane strani same.

Treba pa je opozoriti, da združitev ne bo vplivala na pravila za dostop do podpore najbolj ogroženim. Sklop FEAD bo še naprej imel enostavnejša pravila, s čimer se bo zagotovilo, da bo sklad dostopen še širšemu krogu upravičencev, zlasti manjšim nevladnim organizacijam.

Ali bo ESS+ ohranil ciljno usmerjeno podporo za zaposlovanje mladih?

Predlog Komisije temelji na dosežkih pobude za zaposlovanje mladih v programskem obdobju 2014–2020, ki je glavni finančni instrument za izvajanje jamstva za mlade. Od leta 2013 se je registriralo približno 18 milijonov mladih, 11 milijonov pa je prejelo ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, usposabljanje ali vajeništvo. Zdaj je 2,2 milijona manj mladih brezposelnih in 1,4 milijona manj mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.

Da bi mladim še naprej pomagali pri vstopu na trg dela, je cilj tega predloga zagotoviti, da se od držav članic, ki se soočajo z visoko stopnjo mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zahteva, da vsaj 10 % svojih sredstev ESS+ dodelijo ukrepom za mlade. Pri teh ukrepih gre lahko za ciljno usmerjene ukrepe v podporo zaposlovanja mladih, zlasti v okviru uvajanja nacionalnih programov jamstva za mlade. To poenostavlja nekatere zahteve glede načrtovanja z namenom lažjega uvajanja v praksi tako za organe kot za upravičence. Poleg tega bodo vse države članice lahko načrtovale dodatno financiranje v podporo zaposlovanju mladih, kadar se bo to štelo za izziv v okviru evropskega semestra ter ustreznih priporočil za posamezno državo.

Kakšna bo vloga ESS+ pri vključevanju državljanov tretjih držav?

Komisija je zavezana podpori prizadevanj držav članic za dolgoročno vključevanje državljanov tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na njihovem ozemlju. ESS+ bo podprl dolgoročno socialno-ekonomsko vključevanje teh državljanov tretjih držav z ukrepi za zmanjševanje revščine, spodbujanje socialnega vključevanja in zdravja ter odpravljanje diskriminacije in neenakosti. ESS+ bo opravljal svoje naloge v dopolnjevanju s Skladom za azil, migracije in vključevanje, ki bo kril kratkoročne potrebe.

Število državljanov tretjih držav, ki so preselili v EU, se je od leta 2014 povečalo, zlasti število beguncev.[1] Dokazano je, da se migranti pri vstopanju na trg dela v primerjavi z državljani EU soočajo z velikimi težavami. Zato so potrebne večje naložbe v vključevanje migrantov. ESS+ je kot glavno orodje Unije za vlaganje v ljudi, ne glede na njihovo državljanstvo ali status glede državljanstva, primerno orodje za obravnavanje te potrebe.

Predlog uredbe vključuje poseben cilj v zvezi z vključevanjem državljanov tretjih držav kot tudi kazalnik spremljanja.

Kako bo nedavno sprejeta uredba o skupnih določbah vplivala na ESS+?

Uredba o skupnih določbah vzpostavlja okvir za večino skladov deljenega upravljanja, vključno z ESS+.

Spremembe pravil v okviru uredbe o skupnih določbah, ki bodo pozitivno vplivale na ESS+, so:

  • predvidena je povečana fleksibilnost znotraj sedemletnega obdobja do leta 2025. Sredstva za zadnji dve leti bodo dodeljena na podlagi vmesnega pregleda. Vsebina programov bo bolj racionalizirana in strateška, na primer prek skupne predloge za programe ESS+, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada;
  • podatki se bodo še naprej prenašali po elektronski poti, zaradi česar se znatno zmanjšuje upravno breme;
  • naloge in odgovornosti različnih organov v upravljavskem in kontrolnem sistemu so jasneje določene;
  • upravno breme pa se zmanjšuje tudi zaradi znatnega zmanjšanja števila kontrol in revizij ob ohranjanju ukrepov, ki preprečujejo morebitne zlorabe sredstev.

Kakšna bo interakcija med ESS+ in drugimi instrumenti EU, ki vlagajo v ljudi?

V smislu uresničevanja evropskega stebra socialnih pravic v praksi bo ESS+ sodeloval z drugimi ustreznimi skladi v okviru naslova kohezija in vrednote večletnega finančnega okvira (MFF) za obdobje 2021–2027. Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad bosta še naprej podpirala socialno infrastrukturo, Erasmus+ pa bo v pomoč tudi pri podpori spretnostim, strokovnemu izpopolnjevanju in digitalnim kompetencam. Evropska solidarnostna enota bo še naprej vlagala v osebni razvoj ter razvoj spretnosti posameznikov z zagotavljanjem poklicnih priložnosti in priložnosti za prostovoljstvo.

Poleg tega bodo uvajanje evropskega stebra socialnih pravic podpirali številni instrumenti in programi v okviru drugih naslovov, kot so Obzorje Evropa, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ali Sklad za azil in migracije, ki bodo prispevali k prizadevanjem v okviru ESS+. ESS+ bo dopolnjeval tudi druge instrumente EU, ki zagotavljajo podporo za izvajanje reform, zlasti program za podporo reformam.

Racionaliziran investicijski sklad InvestEU bo zagotovil 15,2 milijarde evrov sredstev, vključno s 4 milijardami evrov za socialne naložbe ter razvoj spretnosti iz namenskega razdelka s poudarkom na socialnih podjetjih in mikropodjetjih prikrajšanih oseb. Nadomestil bo sedanjo os mikrofinanciranje in socialno podjetništvo v okviru Programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije.

Poleg tega se bosta ESS+ in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji še naprej medsebojno dopolnjevala, saj bo ESS+ tudi nadalje podpiral preventivne in vnaprejšnje ukrepe, medtem ko bo ESPG še vedno reaktivni sklad za izredne razmere zunaj večletnega finančnega okvira v primeru obsežnih prestrukturiranj.

Kako bo ESS+ podpiral naložbe v zdravje?

Program EU za zdravje bo vključen v ESS+, njegove prednostne naloge pa bodo v skladu z načelom politik na področju javnega zdravja v okviru evropskega stebra socialnih pravic.

Program EU za zdravje že danes prispeva k učinkovitosti, dostopnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov držav članic, lajša dostop do boljšega in varnejšega zdravstvenega varstva za državljane Unije, podpira zdravstveno zakonodajo EU in krepi čezmejno sodelovanje. V okviru programa za zdravje je bilo vzpostavljenih 24 evropskih referenčnih mrež, ki so nudile pomoč med 27 in 36 milijonom oseb z redkimi boleznimi.

Sklop za zdravje bo z zmanjševanjem neenakosti v zdravju znotraj držav članic in med njimi, z zaščito državljanov pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje ter s podporo spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni krepil odpornost in mobilnost državljanov ter prispeval k spodbujanju zdravih načinov življenja, saj bo dopolnjeval ukrepe v okviru ESS+.

Kateri so glavni cilji sklopa za zdravje?

Sklop za zdravje programa ESS+ je podpirati in dopolnjevati delo držav članic pri doseganju naslednjih štirih ciljev:

  • Krepitev pripravljenosti na krizo, krizno upravljanje in odzivanje v EU za zaščito državljanov pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje.
  • Krepitev vloge zdravstvenih sistemov, z vlaganjem v spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, s poudarkom na digitalizaciji zdravstva in oskrbe; z razvojem vzdržnega zdravstvenega informacijskega sistema EU ter nacionalnimi procesi reform, katerih namen so učinkovitejši, dostopnejši in odpornejši zdravstveni sistemi.
  • Podpora zdravstveni zakonodaji EU na področju: zdravil, medicinskih pripomočkov, vrednotenja zdravstvene tehnologije, snovi človeškega izvora, tobaka, čezmejnega zdravstvenega varstva ter podpora znanstvenima odboroma Komisije „za varstvo potrošnikov“ ter za „zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja“.
  • Podpora integriranega dela v smeri evropske referenčne mreže (ERNs); razvoja sodelovanja glede vrednotenja zdravstvenih tehnologij pri pripravi novih usklajenih pravil; izvajanja dobrih praks v podporo strukturnih inovacij na področju javnega zdravja.

Kateri so cilji Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji po letu 2020?

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je konkreten izraz solidarnosti EU z evropskimi delavci, ki so izgubili zaposlitev. Od svoje ustanovitve leta 2007 je sklad namenil 611 milijonov evrov 147 000 odpuščenim delavcem in mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Sredstva iz sklada so namenjena izboljšanju spretnosti in zaposljivosti teh delavcev ter spodbujanju splošnega izpopolnjevanja evropskih delavcev, da ne bi nihče zaostajal ter da bi odpuščenim delavcem pomagali najti drugo zaposlitev.

Kaj je novega glede ESPG v okviru naslednjega proračuna EU?

Trenutno so primeri nastopa presežnosti upravičeni do podpore iz ESPG samo, kadar so posledica sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali finančne ali gospodarske krize. Predlog Komisije za naslednji proračun EU bo zajemal širšo paleto obsežnih dogodkov prestrukturiranja, ki bodo upravičeni do financiranja. To bi zagotovilo, da je sklad dovolj prožen za odzivanje na trenutne in prihodnje gospodarske izzive, kot sta avtomatizacija in digitalizacija, ter bolj vključujoč.

Poleg tega Komisija predlaga znižanje praga presežnih delavcev za upravičenost primera s 500 na 250 presežnih delavcev. V mnogih regijah preprosto ni velikih podjetij, prestrukturiranja, ki zajemajo manjše število presežnih delavcev, pa imajo pomemben vpliv na navedene regije.

Stopnja sofinanciranja sklada, ki zdaj znaša 60 %, pa bo usklajena z najvišjimi stopnjami sofinanciranja ESS+ v zadevni državi članici. V številnih primerih bi to pomenilo, da EU sofinancira večji delež skupnih stroškov.

Kolikšna sredstva so dodeljena Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji?

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji bo še naprej eden od posebnih instrumentov, ki Uniji omogočajo odzivanje na nepredvidene okoliščine. Zato je umeščen zunaj zgornjih mej proračuna večletnega finančnega okvira. Najvišji znesek, ki bi ga ESPG lahko uporabil v obdobju od 2021–2027, znaša približno 1,6 milijarde evrov (v tekočih cenah), kar je v poprečju 225 milijonov evrov letno, v primerjavi s 170 milijoni evrov letno danes.

 

[1] V skladu s podatki Eurostat je v obdobju med 2015 in 2017 za azil v Evropski uniji (prva prošnja) zaprosilo približno 3,1 milijona državljanov tretjih držav, od teh jih je 1,4 milijona (45 %) dobilo mednarodno zaščito. Ti podatki ne vključujejo mladoletnikov brez spremstva. Vir: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Asylum_statistics/sl

 

 

MEMO/18/3922

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar