Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Regionalni razvoj in kohezijska politika po letu 2020: Vprašanja in odgovori

Strasbourg, 29. maja 2018

Regionalni razvoj in kohezijska politika po letu 2020: Vprašanja in odgovori

Glej IP/18/3885

  1. Posodobljena kohezijska politika za vse regije

Komisija predlaga posodobitev kohezijske politike. Namen je pospešiti gospodarsko in socialno zbliževanje, pomagati regijam, da v celoti izkoristijo prednosti globalizacije in priložnosti, ki jih prinašajo tehnološke spremembe, ter jim ponuditi prava orodja za trdno in trajno rast. Vse regije so še naprej upravičene do finančnih sredstev kohezijske politike, in sicer po treh kategorijah: manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije.

Katere so nove naložbene prioritete kohezijske politike?

Nova kohezijska politika bo z 11 „tematskih ciljev‟ iz obdobja 2014–2020 svoja sredstva zdaj preusmerila na 5 ciljev politike, kjer je ukrepanje EU najbolj učinkovito:

1) pametnejša Evropa – prek inovacij, digitalizacije, gospodarske preobrazbe in podpore malim in srednjim podjetjem

2) bolj zelena, nizkoogljična Evropa – z izvajanjem Pariškega sporazuma in vlaganjem v energetski prehod, obnovljive vire energije, boj proti podnebnim spremembam

3) bolj povezana Evropa – s strateškimi prometnimi in digitalnimi omrežji

4) bolj socialna Evropa – z uresničitvijo evropskega stebra socialnih pravic in podporo kakovostnemu zaposlovanju, izobraževanju, usposabljanju, družbenemu vključevanju in enakemu dostopu do zdravstvenega varstva

5) Evropa, ki je bliže državljanom – s podporo lokalno vodenim razvojnim strategijam in trajnostnemu razvoju mest v EU

Večina naložb Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada bo osredotočena na prva dva cilja: pametnejša Evropa in bolj zelena Evropa. Države članice bodo glede na svoje relativno bogastvo tema prioritetnima ciljema namenile 65 %–85 % dodeljenih sredstev iz obeh skladov.

Tematska koncentracija sredstev, tj. porazdelitev sredstev po političnih ciljih, bo potekala na nacionalni, in ne več na regionalni ravni. To bo omogočilo večjo prožnost pri pripravi posameznih programov skladov EU in njihovo prilagoditev potrebam posamezne regije.

V skladu z zavezo Komisije iz njenega predloga prihodnjega dolgoročnega proračuna EU naj bi sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada pripomogla k uresničitvi splošnega proračunskega cilja, da se najmanj 25 % izdatkov EU nameni boju proti podnebnim spremembam. Uspešnost programov kohezijske politike pri uresničevanju tega cilja bomo spremljali.

Kako bodo sredstva dodeljena?

Nova metoda dodeljevanja sredstev gradi na „berlinski formuli‟, ki jo je sprejel Evropski svet leta 1999 in obsega različne metode izračunavanja za tri različne kategorije regij (manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije).

Upošteva razkorak med BDP regije na prebivalca in povprečjem EU, blaginjo regije torej. Vključuje tudi socialne, ekonomske in teritorialne izzive, denimo brezposelnost, redko poselitev in pri bolj razvitih regijah, stopnje izobrazbe. V programskih obdobjih se je ta metoda spreminjala in tako odražala spremembe v družbeni in gospodarski koheziji Evrope.

Komisija danes predlaga novo spremembo metode, da bi tako zajela spremembe v razlikah med regijami v zadnjih letih, še naprej usmerjala sredstva regijam, ki morajo dohiteti preostali del Evrope in zagotovila pravično obravnavanje vseh.

Dodeljevanje sredstev kohezijske politike se torej nekoliko spreminja, da bi več sredstev usmerili v manj razvite države članice in močneje finančno podprli regije v industrijski tranziciji. Še naprej bo temeljilo predvsem na BDP na prebivalca, vendar z dodanimi novimi kriteriji za vse kategorije regij – brezposelnost mladih, stopnje izobrazbe, podnebne spremembe, sprejem in vključevanje migrantov, da bi tako bolje zajeli dejanske družbeno-ekonomske razmere. Da bi se izognili prehitrim spremembam v dodelitvah državam članicam, Komisija predlaga še „varnostno mrežo‟.

Kar zadeva Kohezijski sklad, ostaja metoda nespremenjena: sredstva bodo namenjena državam članicam, v katerih je bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca nižji od 90 % povprečja EU.

  1. Enostavnejši in prožnejši okvir za kohezijsko politiko

Pri pripravi novih pravil za kohezijsko politiko 2021–2027 je Evropsko komisijo vodilo načelo enostavnosti. Junckerjeva komisija je že na začetku mandata leta 2015 neodvisnim strokovnjakom skupine na visoki ravni dala nalogo, naj pripravijo konkretne predloge, kako poenostaviti dostop do sredstev EU in njihovo uporabo, tudi za pripravo finančnega okvira po letu 2020.

Potrebo po manj številnih, krajših in jasnejših pravilih je Komisija znova poudarila junija 2017 v dokumentu o razmisleku o prihodnosti javnih financ EU, januarja 2018 so jo nato potrdili tudi državljani EU v javnem posvetovanju – 80 % anketirancev je zahtevalo manj zapletena pravila in manj birokracije za upravičence sredstev EU.

Kar zadeva prožnost, so migracijska in begunska kriza leta 2015 in vse pogostejše naravne nesreče jasno pokazale, da morajo pravila kohezijske politike omogočiti hitrejše in učinkovitejše ukrepanje ob nepredvidenih dogodkih.

Zakaj enotna pravila za sedem različnih skladov?

Razdrobljenost pravil za različne sklade EU, ki se upravljajo v partnerstvu z državami članicami (deljeno upravljanje), je oteževala delo organov, ki upravljajo programe, in odvračala podjetja in podjetnike od prijave za različna sredstva EU.

Komisija zdaj predlaga enotna pravila za 7 skladov EU v deljenem upravljanju: Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad+, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in instrument za upravljanje meja in vizume.

Posamezne uredbe bodo dodale določene določbe, potrebne zaradi posebnih značilnosti posameznih skladov, in tako upoštevale njihovo različno logiko, ciljne skupine in izvedbene metode.

Z enotnimi pravili bo življenje lažje tako za upravitelje programov kot za upravičence. Omogočila bodo tudi sinergije pri obnovi zanemarjenih mestnih predelov, denimo med Evropskim skladom za regionalni razvoj in Evropskim socialnim skladom+ v okviru načrtovanja celostnega razvoja mest.

Sklad za azil in migracije lahko skupaj s sredstvi kohezijske politike financira lokalne strategije vključevanja migrantov in prosilcev za azil: Sklad za azil in migracije bi se denimo osredotočil na kratkoročne potrebe migrantov ob prihodu (npr. sprejem in zdravstvena oskrba), sredstva kohezijske politike bi podprla dolgoročno družbeno in poklicno vključevanje.

Nove določbe bodo poleg tega omogočile enostavnejše sinergije z drugimi proračunskimi instrumenti EU, kot so skupna kmetijska politika, program za inovacije Obzorje Evropa, program za učno mobilnost Erasmus+ ter program za okoljske in podnebne ukrepe LIFE.

Kako boste olajšali postopke za mala podjetja, prejemnike sredstev EU?

Tako da bo na razpolago več možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Prejemnikom tako ne bo več treba predložiti vsakega posameznega računa ali plačnega lista, pač pa bodo lahko navedli ocene stroškov, denimo pavšalne stopnje ali fiksne cene, za nekatere kategorije stroškov ali za izdatke za zaposlene in druge poslovne izdatke, kot je zavarovanje ali najemnina. Povračilo stroškov lahko dobijo tudi na podlagi doseženih rezultatov.

Kako ste poenostavili postopke revizije in nadzora?

1) Na začetku programskega obdobja ne bo več treba ponoviti zamudnega imenovanja organov, pristojnih za izvajanje programov kohezijske politike, kot je bilo treba v obdobju 2014–2020. Države članice lahko obstoječi sistem izvajanja uporabljajo tudi v novem obdobju.

2) Za programe z dobro delujočim sistemom upravljanja in nadzora in dobrimi rezultati (tj. nizko stopnjo napak) Komisija predlaga močnejšo naslonitev na vzpostavljene nacionalne postopke nadzora.

3) Načelo enotne revizije je razširjeno, kar pomeni, da za prejemnike sredstev, kot so mala podjetja in podjetniki, velja eno samo preverjanje, in ne številne, največkrat nepopolno usklajene revizije.

Kako boste z manj številnimi preverjanji zagotovili pravilnost porabe?

Komisija je želela s svojim predlogom prihodnjih pravil kohezijske politike doseči pravo ravnovesje med odgovornostjo, poenostavljenostjo in uspešnostjo. Čeprav bodo postopki lažji, bo Komisija še naprej uporabljala zelo stroga pravila za dobro upravljanje sredstev EU.

Nacionalni organi bodo morali uvesti svoje revizijske strategije. Poleg tega bo še vedno obstajala minimalna revizijska ureditev med Komisijo in državami članicami, in s tem potrebna zagotovila.

V čem je novi okvir prožnejši?

1) Vmesni pregled

Ko bodo sprejeti programi za programsko obdobje 2021–2027, bodo prioritetam namenjena samo sredstva, dodeljena letom 2021–2024. Dodelitev sredstev za preostali dve leti – 2026 in 2027 – bo sledila po poglobljenem vmesnem pregledu leta 2024, ki bo omogočil ustrezno reprogramiranje v letu 2025. Države članice bodo pri pregledu programov upoštevale štiri elemente:

  • izzive, opredeljene v priporočilih za posamezne države članice, sprejetih v evropskem semestru leta 2023 in 2024
  • družbeno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji
  • napredek pri uresničevanju mejnikov iz okvira uspešnosti programov
  • izid tehnične prilagoditve, ki bo opravljena leta 2024 in bo omogočila prilagoditev nacionalnih sredstev kohezijske politike glede na zadnje statistične podatke

2) Možnost prenosa sredstev z ene prioritete na drugo v okviru programa skladov EU, ne da bi za to bila potrebna uradna odobritev Komisije. Mejna vrednost za tak prenos je 5 % proračunskih sredstev prioritete.

3) Posebna določba glede naravnih nesreč, ki omogoča sprostitev sredstev takoj prvi dan nesreče.

  1. Poudarjena teritorialna razsežnost in boljše reševanje potreb posameznih regij

Kako bo kohezijska politika podprla specifične regionalne potrebe?

Številni veliki izzivi prihodnjega desetletja – boj proti izključenosti, podnebne spremembe, vključevanje migrantov, se bodo reševali v evropskih mestih in metropolitanskih območjih. Komisija prav zato predlaga močnejšo podporo urbani razsežnosti kohezijske politike.

Za naložbe v trajnostni razvoj mest na nacionalni ravni bo rezerviranih 6 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Finančni okvir 2021–2027 uvaja tudi evropsko pobudo za mesta, nov instrument za medmestno sodelovanje, inoviranje in krepitev zmogljivosti na vseh tematskih prioritetah urbane agende za EU (denimo vključevanje migrantov, stanovanjska politika, kakovost zraka, revščina v mestih, energetski prehod).

V skladu s 5. ciljem kohezijske politike – Evropa, ki je bliže državljanom – bo Komisija še naprej podpirala lokalno vodene razvojne strategije, pripravljene na ravni, ki je najbliže državljanom.

Te lokalne strategije v obliki obstoječih orodij „celostnih teritorialnih naložb‟ in „lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti‟ naj bi pripravili in odobrili pristojni lokalni in regionalni organi, ki bi morali imeti večjo vlogo oziroma pristojnost pri izboru projektov, ki jih financira EU. Strategija za lokalni razvoj pod vodstvom skupnosti naj bi omogočila strukturne spremembe in spodbudila lokalne inovacije.

Kako bo kohezijska politika podprla čezmejno sodelovanje?

V obdobju 2021–2027 bo medregionalno in čezmejno sodelovanje pri vseh 5 političnih ciljih olajšala nova možnost: regija lahko uporabi del dodeljenih sredstev, da skupaj z drugimi regijami financira projekte kjerkoli v Evropi. Tako se v vse programe kohezijske politike uvaja dodana vrednost programov Interreg.

Evropski sklad za regionalni razvoj bo medtem še naprej finančno podpiral posamezne programe Interreg. Glavne novosti v obdobju 2021–2027 so:

1) Močnejši poudarek na institucionalnem sodelovanju in skupnih javnih storitvah

V obdobju 2021–2027 bo Evropski sklad za regionalni razvoj dodelil programom Interreg 9,5 milijarde evrov. Sredstva bodo bolj osredotočena na mejne predele med državami članicami, kjer je močna čezmejna interakcija. Programi Interreg bodo podprli institucionalno sodelovanje in razvoj skupnih storitev javnega interesa.

Da bi izboljšali kakovost življenja 150 milijonov državljanov v obmejnih regijah, Komisija v pomoč državam članicam pri odpravljanju še zadnjih čezmejnih ovir predlaga, da bi pri določenem časovno omejenem projektu ali ukrepu in ob prostovoljni privolitvi in strinjanju pristojnih organov pravila ene države članice veljala tudi v sosednji državi članici. Tako bi bilo mogoče uresničiti številne čezmejne projekte prometne infrastrukture in zdravstvenih objektov.

2) Novi vseevropski grozdi inoviranja

Poleg nove možnosti za regije, da v okviru svojih programov razvijajo skupne projekte, pravila kohezijske politke 2021–2027 uvajajo še instrument Naložbe v medregionalne inovacije, ki se zgleduje po dveh uspešnih ukrepih, pobudi Vanguard in pilotnem ukrepu za medregionalna partnerstva za inovacije 2014–2020.

Regije s podobnimi možnostmi pametne specializacije bodo deležne večje finančne podpore za medsebojno sodelovanje in močnejšo udeležbo snovalcev politik, raziskovalcev, podjetij in drugih akterjev na področju inovacij. Namen je pomnožiti donosne medregionalne projekte, ki ustvarjajo evropske vrednostne verige v prednostnih sektorjih, kot so velepodatki, biogospodarstvo, učinkovita raba virov, povezana mobilnost, napredna proizvodnja.

Ali bo Komisija še podpirala program PEACE?

Evropski sklad za regionalni razvoj že več kot 20 let namenja posebna finančna sredstva za čezmejne programe v podporo miru in spravi na Severnem Irskem in v obmejni regiji Irske. Komisija namerava predlagati, da se programi nadaljujejo z obstoječimi strukturami upravljanja. Novi program PEACE+, ki vključuje program Interreg za Severno Irsko in obmejno regijo Irske, bo pripomogel k družbeni in ekonomski stabilnosti teh regij.

Ali bodo najbolj oddaljene regije še vedno deležne posebne podpore?

EU bo še naprej podpirala devet najbolj oddaljenih regij (Azore, Kanarske otoke, Guadeloupe, Francosko Gvajano, Madeira, Martinique, Mayotte, La Réunion in Saint Martin) in jim pomagala reševati njihove specifične teritorialne, gospodarske in družbene izzive.

V skladu s strategijo za najbolj oddaljene regije, predstavljeno oktobra 2017, jim bo namenila sredstva za razvoj njihovih možnosti na področju modrega gospodarstva, vesoljske znanosti in obnovljivih virov energije ter za izkoriščanje prednosti globalizacije.

1) Še naprej bodo prejemale dodatno dodeljena sredstva EU[1]. *

2) Svobodneje bodo odločale o razporeditvi sredstev po ciljih politike (tematska koncentracija).

3) Najbolj oddaljene regije bodo prejele novo posebno podporo v okviru programov Interreg 2021-2027, da bodo poglobile svojo vključenost v regionalni prostor in povečale medsebojno sodelovanje ter sodelovanje s tretjimi in partnerskimi državami v soseščini.

  1. Močnejša povezava s postopkom evropskega semestra in ekonomskega upravljanja Unije

Da bi bile naložbe EU uspešne in bi se obrestoval vsak porabljen evro, je potreben dober makrofinančni okvir in podjetjem naklonjeno okolje. Kohezijska politika že tudi v proračunskem obdobju 2014–2020 podpira strukturne reforme in zdrave ekonomske politike: prvič, s „predhodnimi pogojenostmi‟, to je prvimi pogoji, ki so jih morale države članice izpolniti, da so prejele finančna sredstva; drugič, z makroekonomsko pogojenostjo, to je povezavo med politiko in ključnimi mehanizmi ekonomskega upravljanja.

Komisija je v svojem predlogu prihodnje kohezijske politike to povezavo še poudarila. To bo pomagalo ustvariti okolje, naklonjeno gospodarski rasti, in omogočilo, da se bodo tako naložbe EU kot nacionalne, regionalne in lokalne naložbe v celoti obrestovale. Hkrati bo zagotovilo tudi dopolnjevanje in usklajenost z novim okrepljenim programom za podporo reformam.

Kateri so novi omogočitveni pogoji?

„Omogočitveni pogoji‟ nadaljujejo pristop, uveden s predhodnimi pogojenostmi v obdobju financiranja 2014–2020. Predlaganih je približno 20 pogojev, torej približno polovico manj od števila pogojenosti v prejšnjem obdobju. Obsegajo podobna tematska področja kot v obdobju 2014–2020, denimo energetsko učinkovitost, še vedno vsebujejo tudi strategije pametne specializacije, ki usmerjajo vlaganje v raziskave in inovacije.

Med njimi so tudi štirje horizontalni omogočitveni pogoji na področju javnega naročanja, državne pomoči ter uporabe Evropske listine temeljnih pravic in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.

Postopki v zvezi z omogočitvenimi pogoji so podobni, vendar poenostavljeni: v primeru neizpolnjevanja pogojev tako na primer ni treba predložiti akcijskega načrta. Toda države članice Komisiji ne bodo več mogle pošiljati zahtevkov za izplačila za projekte, financirane s sredstvi EU, če pogoji ne bodo izpolnjeni. Izpolnjevati jih je treba v celotnem obdobju financiranja.

V čem je povezava s postopkom evropskega semestra in ekonomskega upravljanja močnejša?

Priporočila za posamezne države članice iz evropskega semestra se bodo v obdobju 2021–2027 upoštevala dvakrat: najprej na začetku obdobja 2021–2027, in sicer kot kažipot za načrtovanje sredstev in pripravo programov kohezijske politike.

Nato se bodo najnovejša priporočila za posamezne države uporabila kot vodilo za vmesni pregled programov leta 2024, ki je potreben za prilagoditev novim in trdovratnim izzivom. V vsem obdobju bodo države članice morale Komisiji redno poročati o napredku pri izvajanju programov v podporo priporočilom.

Makroekonomsko pogojenost ohranjamo, da se bodo naložbe EU izvajale v zdravem fiskalnem okolju. Kadar država članica ne sprejme učinkovitega ali korektivnega ukrepa v okviru ključnih mehanizmov ekonomskega upravljanja EU (postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, postopek v zvezi s čezmernimi neravnotežji) oziroma ne uvede ukrepov, ki jih zahteva program pomoči za stabilnost, Komisija predlaga Svetu, naj ukine vsa ali del sredstev oziroma plačil za enega ali več programov države članice. Vendar lahko Komisija, na podlagi izjemnih ekonomskih okoliščin ali utemeljenega zahtevka zadevne države članice, Svetu priporoči, naj ukinitev prekliče.

  1. Učinkovito finančno poslovodenje in strožja pravila za večjo uspešnost naložb EU

Pretekle izkušnje so pokazale, kako pomembne so pravočasne zagonske naložbe in hitrost izvajanja na terenu. Samo tako se lahko projekti, ki jih financira EU, kar najhitreje obrestujejo za državljane.

Poleg tega sta se v obdobju 2014–2020 z uvedbo platforme odprtih podatkov o koheziji povečali transparentnost in odgovornost v upravljanju sredstev EU. Državljani so lahko spremljali izbor projektov in izplačevanje sredstev ter uspešnost naložb EU glede na vnaprej določene cilje. V obdobju 2021–2027 bodo nove zahteve poročanja za države članice državljanom omogočile, da spremljajo proces tako rekoč v realnem času.

Kako bo Komisija spremljala realizacijo in uspešnost?

Zgoraj opisani vmesni pregled bo ocenil napredek pri uresničevanju ciljev, določenih na začetku obdobja za vsak program, in po potrebi omogočil določeno reprogramiranje.

Letna poročila o izvajanju je poleg tega nadomestil letni pregled, to je politični dialog med organi, pristojnimi za programe, in Komisijo o ključnih vidikih izvajanja in uspešnosti. Države članice bodo Komisiji vsaka dva meseca pošiljale podatke o izvajanju, ki bodo naloženi na platformo odprtih podatkov o koheziji in torej javno dostopni.

Kaj je novega pri pravilih o sprostitvi obveznosti?

O sprostitvi obveznosti govorimo, ko država članica po določenem času ne zahteva izplačila zneska iz programa – tj. Komisiji ne izda računov za ta znesek: v tem primeru sredstva niso več na voljo programu in se vrnejo v proračun EU. Namen tega mehanizma je zagotoviti učinkovito in hitro izvajanje programov.

Novi okvir znova uvaja pravilo n+2 (leti) namesto pravila n+3 (leta) iz obdobja 2014–2020. Uvajalo se bo postopoma, da bo dovolj časa za prilagajanje na strožje finančno poslovodenje.

Prenos obstoječe ureditve in kontinuiteta, tj. možnost izvajanja projektov 2014–2020 tudi v novem obdobju, bosta omogočili hiter začetek programskega obdobja ter uspešno upravljanje programov glede na pravilo o sprostitvi obveznosti.

Z enakim namenom smo znižali tudi obseg predhodnega financiranja, in sicer na 0,5 % sredstev programa, ki se bodo izplačala vsako leto razen leta 2027, zadnjega leta novega obdobja financiranja.

Več informacij:

Pravna besedila in informativni pregledi

 

 

[1] Najbolj oddaljenim in severnim redko poseljenim regijam bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj dodeljenih več kot 1,6 milijarde evrov v tekočih cenah. *[Spremenjeno 6. 6. 2018 ob 11.00]

 

MEMO/18/3866

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar