Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Vprašanja in odgovori: Komisija odgovarja na evropsko državljansko pobudo o glifosatu in napoveduje več preglednosti pri znanstvenih ocenah.

Strasbourg, 12. decembra 2017

Zakaj Komisija ni prepovedala glifosata?

Za prepoved glifosata trenutno ni niti znanstvenih niti pravnih razlogov. Po obsežnem in preglednem znanstvenem postopku, v katerem je bilo objavljenih več kot 6 000 strani znanstvenih ocen, je bilo v oceni tveganja EU ugotovljeno, da glifosat ne povzroča raka in da ob uporabi v skladu z dobro kmetijsko prakso ne predstavlja nesprejemljivega tveganja za okolje. Komisija je po tej temeljiti znanstveni oceni vseh razpoložljivih podatkov o glifosatu in pozitivnem izidu glasovanja predstavnikov držav članic 27. novembra 2017[1] sprejela petletno obnovitev odobritve glifosata.

Enako so ugotovili kanadski, japonski, avstralski in novozelandski nacionalni organi ter Skupni odbor OZN za prehrano in kmetijstvo ter Svetovne zdravstvene organizacije za ostanke pesticidov. Le ena agencija, in sicer Mednarodna agencija za raziskave raka, ima drugačno stališče v zvezi s svojo oceno morebitne povezave med glifosatom in rakom pri ljudeh.

Poleg tega iz ocene EU o vplivih glifosata na okolje ni razvidno, da bi glifosat povzročal degradacijo ekosistema, če se uporablja v skladu s pogoji iz dovoljenja in dobrimi kmetijskimi praksami. Toda Komisija bo od držav članic zahtevala, da so pri oceni zahtevkov za odobritev proizvodov, ki vsebujejo glifosat, posebno pozorne na tveganja za biotsko raznovrstnost ter na zaščito nepoklicnih uporabnikov.

Komisija je nenazadnje pravno dolžna odgovarjati na vloge za odobritev / obnovitev odobritve ob upoštevanju rezultatov ocene tveganja EU.

Kakšen je trenutni status glifosata v EU?

Države članice EU so 27. novembra 2017 glasovale za predlog Komisije o petletni obnovitvi odobritve, ki ga je Komisija sprejela danes. Na pobudo predsednika Junckerja se je o tem vprašanju večkrat razpravljalo v kolegiju, zaradi česar se je predlagano obdobje obnovitve skrajšalo s petnajst na pet let, da bi upoštevali najnovejšo resolucijo Evropskega parlamenta in dobili podporo čim več držav članic. Države članice morajo zdaj ponovno oceniti vsa sredstva na osnovi glifosata, ki so na razpolago na njihovem ozemlju.                                                                                                      

Zakaj pet let in ne petnajst?

Komisija sicer pri obnovitvi odobritve aktivne snovi v primeru izpolnjevanja vseh meril za odobritev običajno predlaga petnajst let, vendar glifosat ni rutinski primer.

Poleg rezultatov znanstvenih ocen glifosata, ki so jih na ravni EU opravile Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Evropska agencija za kemikalije (ECHA) in države članice, so bili pri določanju ustreznega obdobja obnovitve upoštevani tudi drugi legitimni dejavniki. Čeprav o aktivni snovi glifosat že obstaja veliko informacij, se dodatne informacije o glifosatu v primerjavi z drugimi aktivnimi snovmi objavljajo izredno pogosto.

Zato je Komisija pri odločanju o trajanju obdobja odobritve za glifosat upoštevala morebiten hiter znanstveni in tehnološki razvoj ter dejstvo, da je glifosat eden od najbolj uporabljanih herbicidov v Uniji.

Poleg tega je Komisija upoštevala tudi najnovejši nezavezujoči resoluciji Evropskega parlamenta. V sklepu, ki je bil uradno sprejet danes, je bila posebna pozornost namenjena tudi 4. evropski državljanski pobudi.

Kaj bo s sredstvi na osnovi glifosata, kot je Roundup? Je njihova ponovna registracija samodejna?

Ne. O tem odločajo države članice. Države članice so odgovorne za registracijo in uporabo fitofarmacevtskih sredstev („pesticidov“), ki vsebujejo aktivne snovi, na svojih ozemljih.

Na ravni EU se odloča le o odobritvi aktivnih snovi. Ta razmejitev odgovornosti temelji na načelu subsidiarnosti in odraža razlike v podnebnih, kmetijskih in okoljskih razmerah v državah članicah.

Po obnovitvi odobritve glifosata morajo države članice ponovno oceniti vsa obstoječa registrirana sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov (npr. Roundup). Če imetniki dovoljenj od nacionalnih organov zahtevajo ohranitev prejšnjih registracij, se lahko države članice odločijo tudi za uvedbo omejitev ali prepovedi za nekatere izmed njih ali vse, kadar je to upravičeno na podlagi dokazov, povezanih s posebnimi razmerami na njihovih ozemljih.

S postopkom odobritve pesticidov v EU se lahko seznanite na naslednji povezavi:

http://ec.europa.eu/assets/sante/food/plants/pesticides/lop/index.html

Kako bo Komisija razširila dostop javnosti do znanstvenih študij, ki jih predloži industrija?

Komisija se popolnoma strinja, da je preglednost znanstvenih ocen in postopka odločanja nujna za zagotavljanje zaupanja v regulativni sistem na področju varnosti hrane. Zato bo do pomladi 2018 predstavila zakonodajni predlog, s katerim se bosta še povečala preglednost in kakovost študij, ki se uporabljajo za znanstveno oceno snovi. V predlogu bodo poleg teh zajeti tudi drugi pomembni vidiki, kot je upravljanje Evropske agencije za varnost hrane.

Komisija bo zlasti preučila, kako povečati preglednost študij, ki jih naroča industrija, in kako okrepiti pravila za opravljanje tovrstnih študij. Pred tem bo opravljeno javno posvetovanje.

Številne študije in druge informacije, ki jih je industrija predložila za oceno aktivnih snovi, so javnosti že dostopne. Med njimi so povzetek dokumentacije, poročilo o oceni države članice poročevalke, na podlagi katerega Evropska agencija za varnost hrane opravi javno posvetovanje, vse pripombe strokovnjakov držav članic in javnosti ter odgovore nanje, poročila s strokovnih srečanj o strokovnem pregledu in ugotovitve Evropske agencije za varnost hrane. V primeru glifosata je bilo javno objavljenih že 6 000 strani znanstvenih ocen.

Kaj pa morebitno javno financiranje znanstvenih študij o sredstvih, kot je glifosat?

Posamezna študija stane od več tisoč do več milijonov evrov. Komisija ostaja zavezana načelu, da se javni denar ne bi smel uporabljati za naročilo študij, ki bi pomagale industriji dati sredstvo na trg. Vendar bo Komisija v prihodnjih mesecih preučila, ali bi lahko v primeru resnih dvomov glede široko uporabljanih snovi predvideli inovativne rešitve, kot je financiranje priložnostnih študij evropskih agencij. V teh primerih bi lahko predvideli tudi vključenost javnih nacionalnih organov in okrepljeno presojo študij.

Ali je trenutna uporaba pesticidov v EU trajnostna?

Politika EU že zdaj gre v smer manjše odvisnosti od pesticidov in uresničenja prihodnosti brez pesticidov, kot se zahteva v evropski državljanski pobudi „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“. Po zahtevah organizatorjev evropske državljanske pobude bi bilo treba „za celotno EU določiti zavezujoče cilje glede zmanjševanja uporabe pesticidov, da bi bila naša prihodnost brez pesticidov.“

Države članice so pristojne in odgovorne za (trajnostno) uporabo pesticidov na svojem ozemlju. Vendar pa je izvajanje direktive o trajnostni rabi[2] še naprej neenotno. Poročilo iz oktobra 2017 kaže, da so vse države članice sicer sprejele nacionalne akcijske načrte o pesticidih (v številnih primerih s precejšnjimi zamudami in veliko raznolikostjo v celovitosti in zajetju), vendar je merljive cilje na visoki ravni določilo le pet držav članic[3], pri čemer se štirje od teh ciljev nanašajo na zmanjšanje tveganja in eden na zmanjšanje uporabe.

Komisija še naprej poziva države članice k dodatnim prizadevanjem, vključno s potrjevanjem in usposabljanjem poklicnih uporabnikov, distributerjev in svetovalcev, omejitvami prodaje pesticidov za poklicno uporabo osebam s potrdilom, strogimi pogoji za ravnanje s pesticidi in njihovo shranjevanje, pregledovanjem naprav za škropljenje, splošno prepovedjo škropljenja iz zraka, zmanjšanjem uporabe pesticidov na posebnih območjih, kot so javni parki, varovanjem vodnega okolja in zagotavljanjem informacij širši javnosti.

V nedavno sprejetem sporočilu Komisije z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetovanja“[4] je priznana potreba po podpori ciljem direktive o trajnostni rabi.

Kakšno vlogo ima integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi?

Direktiva o trajnostni rabi od držav članic zahteva, da spodbujajo varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov in pri tem, kadar je to mogoče, dajejo prednost nekemičnim metodam. Integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi je eden izmed temeljev Direktive, vendar države članice skladnosti z načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi ne kontrolirajo sistematično na ravni posameznega pridelovalca. Čeprav države članice sprejemajo raznovrstne ukrepe za spodbujanje uporabe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, to ne zagotavlja nujno, da uporabniki te tehnike dejansko uporabljajo. V poročilu je bilo ugotovljeno, da se v državah članicah integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi premalo uporablja.

Poleg tega države članice še niso določile jasnih meril, s katerimi bi zagotovile, da bi vsi poklicni uporabniki izvajali splošna načela integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi. Takšna merila so potrebna, da se potrdi doseganje predvidenega cilja integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, tj. zmanjšanje odvisnosti od uporabe pesticidov. V nasprotnem primeru morajo države članice sprejeti izvršilne ukrepe.

Kako bo Komisija državam članicam pomagala zmanjšati vpliv pesticidov?

Komisija bo podpirala države članice pri razvoju metodologij za presojo skladnosti z načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi ob upoštevanju raznolikosti kmetijstva EU in načela subsidiarnosti. Varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov vključuje ekološko kmetijstvo, ki trenutno zajema 6,2 % kmetijskih površin v EU.

Komisija si tudi zelo prizadeva za povečanje razpoložljivosti snovi z majhnim tveganjem. Zaradi tega se je v EU število odobrenih snovi z majhnim tveganjem in/ali nekemičnih snovi za uporabo v pesticidih od leta 2009 podvojilo. Komisija je v okviru tekočega programa pregledovanja dala prednost oceni potencialnih aktivnih snovi z majhnim tveganjem, da bi še bolj povečala razpoložljivost snovi z majhnim tveganjem. Z nedavnim sprejetjem zakonodaje je pojasnila obstoječa merila za opredelitev in odobritev snovi z majhnim tveganjem.

Komisija bo tudi še naprej sodelovala z državami članicami pri razširjanju primerov dobre prakse pri izvajanju, in sicer z delovnimi skupinami in usposabljanji. V programu „Boljše usposabljanje za varnejšo hrano“ je posebna pozornost namenjena temu, da bi lahko države članice bolje razumele in izvajale načela trajnostne rabe.

Komisija bo leta 2019 pripravila nadaljnje poročilo o uporabi pesticidov, potem ko bodo sprejeti revidirani nacionalni akcijski načrti in ko bo imela na voljo posodobljene informacije iz svojih presoj in drugih virov.

Kako se bo meril napredek pri izvajanju direktive o trajnostni rabi pesticidov?

Komisija bo za spremljanje trendov pri zmanjševanju tveganja zaradi uporabe pesticidov na ravni EU obstoječe nacionalne kazalnike tveganja dopolnila z usklajenimi kazalniki tveganja. Z njimi bi Komisija lahko ugotavljala učinkovitost ukrepov pri ocenjevanju prihodnjih možnosti politike.

Več informacij:

Evropska državljanska pobuda „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi

Sporočilo za medije Glifosat Komisija odgovarja na pobudo evropskih državljanov o glifosatu in napoveduje več preglednosti pri znanstvenih ocenah.
 

[1] V odboru za pritožbe 27. novembra 2017 je bilo z državami članicami doseženo pozitivno mnenje, saj jih je 18 (65,71 % prebivalstva EU) glasovalo za obnovitev, 9 (32,26 %) jih je bilo proti, ena (2,02 %) pa se je vzdržala.

[2] https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/sustainable_use_pesticides_en

[3] Štiri države članice (Belgija, Danska, Grčija in Nemčija) imajo cilje za zmanjšanje tveganja, ena (Francija) pa ima cilj za zmanjšanje uporabe.

[4] COM(207) 713

MEMO/17/5192

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar