Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Vprašanja in odgovori: Mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami

Bruselj, 24. novembra 2017

Kako si Komisija prizadeva za odpravo spolnega nadlegovanja?

IZJAVA/17/4848

 

Kako si Komisija prizadeva za odpravo spolnega nadlegovanja?

Komisija leto 2017 posveča boju proti nasilju nad ženskami v EU ter na družbenih medijih vodi kampanjo za ozaveščanje in jasno zavzema stališče proti nasilju nad ženskami.

Komisija financira konkretne projekte v zvezi z dejavnostmi preprečevanja, ozaveščanja in sprejemanja konkretnih ukrepov, kot so zagotavljanje, da so vsi strokovnjaki, ki so vključeni v programe pomoči ženskam, zelo dobro usposobljeni, in sicer v višini 15 milijonov evrov. Ženske bi morale biti prepričane, da jih bomo jemali resno; tako bo bolj verjetno, da bodo nadlegovanje ali spolno nasilje tudi prijavile.

Svet je maja 2017 na podlagi predloga Komisije (glej izjavo) sprejel sklep o podpisu Konvencije Sveta Evrope (Istanbulska konvencija). Istanbulska konvencija je pravno zavezujoča pogodba, namenjena boju proti nasilju nad ženskami in dekleti, preprečevanju nasilja, zaščiti žrtev in odpravi nekaznovanosti storilcev. Komisija je naredila prvi pomemben korak k zavezi Evropske unije kot polnopravne pogodbenice Konvencije v skladu z mednarodnim pravom. Trenutno potekajo pogajanja o sklepu o sklenitvi, ki bo EU omogočil ratifikacijo Konvencije. Evropski parlament mora pred sprejetjem sklepa Sveta o sklenitvi podati soglasje k takšni sklenitvi.

Sredstva so na voljo tudi na drugih področjih. Program Erasmus + podpira projekte in partnerstva med izobraževalnimi ustanovami, ki so namenjeni boju proti diskriminaciji na podlagi spola, pa tudi projekte, ki obravnavajo nasilje na podlagi spola v športu, kot je projekt VOICE (Glasovi za resnico in dostojanstvo – boj proti spolnemu nasilju v evropskem športu prek izpovedb žrtev).

Kako Komisija interno varuje svoje osebje?

Komisija vodi politiko ničelne tolerance za vse oblike nadlegovanja. Naša notranja pravila od vseh zaposlenih zahtevajo, da se vedejo dostojanstveno, in prepovedujejo vse oblike nadlegovanja.

Od leta 2006 so vzpostavljeni ukrepi za preprečevanje vseh oblik nadlegovanja v Evropski komisiji. Nedavno sprejeta strategija za raznolikost in vključevanje krepi te ukrepe in vključuje dodatne preventivne ukrepe.

Za primere neprimernega vedenja so vzpostavljeni stroga pravila in postopki, ki spodbujajo ljudi, da o tem govorijo, in sicer prek neformalnih ali formalnih poti.

Skupini sodelavcev v našem oddelku za človeške vire je dodeljena naloga obravnavanja pritožb in po potrebi opravljanja preiskav.

Nedavni dogodki v svetu so sprožili vprašanja o primerih spolnega nadlegovanja tudi v Evropi in evropskih institucijah. Ali Komisija naredi dovolj?

Drugim želimo dati vzgled, zato smo zavezani k nadaljnjemu izboljšanju. Pregledali bomo naše notranje predpise, zlasti z namenom uzakonjenja nove sodne prakse. Naš cilj je nova, posodobljena politika proti nadlegovanju, ki bi jo pripravili v letu 2018.

Jasno je treba poudariti, da je vsak nov primer nadlegovanja vedno primer, do katerega ne bi smelo priti. Komisija bo zato v skladu s tem nadaljevala preventivno delovanje in še naprej spodbujala spoštljivo delovno okolje. Po potrebi se bodo še naprej uporabljale formalne preiskave in sankcije.

Kako so žrtve nasilja zaščitene in kako jih podpiramo?

Direktiva o pravicah žrtev od novembra 2015 določa vrsto pravic žrtev kaznivih dejanj, ki jih je treba spoštovati, in jasnih obveznosti držav članic EU glede zagotavljanja teh pravic v praksi. Ta pravila priznavajo, da so žrtve nasilja na podlagi spola in nasilja v družini še posebej ranljive. Žrtve imajo pravico do zaščite in dostopa do podpornih storitev v skladu s svojimi potrebami (glej IP/15/6095 in informativni pregled).

Na podlagi pravil EU o priznavanju odredb o zaščiti so žrtve nasilja v družini, kadar potujejo med posameznimi državami članicami EU, deležne tudi dodatne zaščite. Ta pravila zajemajo direktivo in uredbo.

Obstajajo tudi pravila o odškodnini za žrtve kaznivih dejanj. V skladu z direktivo o odškodnini lahko osebe, ki so žrtve naklepnega in nasilnega dejanja v drugi državi članici EU, dobijo pravično odškodnino od države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Kaj smo storili na ravni EU za izkoreninjenje trgovine z ljudmi?

Velika večina v EU registriranih žrtev trgovine z ljudmi je žensk in deklet (80 %). EU priznava, da je trgovanje z ženskami oblika nasilja nad ženskami, zato je sprejela celovit pravni in politični okvir za njegovo izkoreninjenje. Direktiva o preprečevanju trgovine z ljudmi vsebuje določbe o zaščiti žrtev in o preprečevanju, da bi še več ljudi postalo žrtev. Strategija EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016 navedeno zakonodajo dopolnjuje z vrsto ukrepov, vključno z ukrepi, ki se osredotočajo na razsežnost spola pri trgovini z ljudmi. Kot del te strategije je Komisija marca 2016 objavila študijo o razsežnosti spola pri trgovini z ljudmi. Komisija je leta 2016 izdala tudi prvo poročilo o doseženem napredku pri boju proti trgovini z ljudmi, v katerega so bile vključene ugotovitve o ženskah in dekletih.

Komisija bo v kratkem objavila prednostne ukrepe za obravnavanje trgovine z ljudmi. To bo nadgradnja sedanjega dela, pri čemer se bodo pregledali dosežki strategije EU 2012–2016 in zagotovila nadaljnja prizadevanja, vključno z upoštevanjem vidika spolov, usklajevanjem z deležniki in povečanjem znanja.

Kateri podatki se zbirajo za boljše razumevanje navedenega pojava?

Učinkovito oblikovanje politike zahteva natančne in primerljive podatke o nasilju na podlagi spola.

Prva evropska raziskava o izkušnjah žensk z različnimi oblikami nasilja, ki jo je opravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), kaže, da je nasilje nad ženskami v Evropi še vedno zelo razširjeno. Raziskava je pokazala, da je ena od treh žensk že bila žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja v času njenega življenja in da je 55 % žensk že izkusilo spolno nadlegovanje.

Na podlagi raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice je Komisija dala pobudo za razvoj nove vseevropske raziskave o razširjenosti nasilja na podlagi spola, ki jo koordinira Eurostat v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi. Po pilotni fazi v letu 2018 se bo raziskava izvedla v obdobju 2019–2020. Eurostat zbira tudi statistične podatke o številu prijavljenih kaznivih dejanj naklepnega umora, posilstva in spolnega napada, tako za moške kot za ženske. Podatki kažejo, da v številnih državah članicah več kot polovico umorjenih žensk ubijejo ravno intimni partnerji, sorodniki ali družinski člani.

Evropski inštitut za enakost spolov je razvil metode in niz kazalnikov za ocenjevanje tveganja pohabljanja ženskih spolnih organov. Agencija je razvila tudi način za merjenje pojava nasilja na podlagi spola kot del svojega indeksa enakosti spolov.

Evropska komisija je objavila tudi študijo o nasilju na podlagi spola v športu. Študija vsebuje pregled pravnih in političnih okvirov v državah članicah. Ugotavlja več primerov najboljše prakse v boju proti nasilju na podlagi spola v športu ter daje priporočila Komisiji, državam članicam in športnim organizacijam za prihodnje ukrepe, vključno s priporočilom, da športni delavci, ki so storili kaznivo dejanje, ne smejo opravljati nobene vloge v športnih okoljih v Evropski uniji.

Kako EU obravnava nasilje na podlagi spola v okviru svoje azilne politike?

V okviru sedanje reforme skupnega evropskega azilnega sistema je Evropska komisija predlagala okrepitev določb za ranljive prosilce. To vključuje bolj ambiciozne določbe za ocenjevanje ranljivosti in obveznost držav članic, da upoštevajo posebne potrebe prosilk, ki so utrpele poškodbe zaradi spola. Namen okrepljenih določb je tudi zagotoviti, da imajo prosilci za azil dostop do zdravniške oskrbe, pravne pomoči, ustreznega svetovanja v primeru travmatičnih izkušenj ter psihosocialne oskrbe. Predlog nove uredbe o azilnem postopku se zavzema za mednarodno zaščito, ki upošteva vidik spola. Ženske bi na primer morale imeti dejansko možnost zasebnega pogovora, ločeno od njihovega zakonca ali drugih družinskih članov. Kadar je to mogoče, naj bi jim pri tolmačenju pomagala ženska in jih pregledala zdravnica, zlasti če so morda bile žrtve nasilja na podlagi spola.

Evropski azilni podporni urad (EASO) je poleg tega razvil več orodij za zagotavljanje učinkovitega izvajanja pravnih določb pri vprašanjih enakosti spolov.

Kako EU spodbuja enakost spolov zunaj Evropske unije?

Evropska unija postavlja človekove pravice žensk in enakost spolov v središče vseh zunanjih politik. Zato si po najboljših močeh prizadeva za okrepljeno vlogo žensk in deklet ter za uveljavitev njihovih političnih, socialnih in ekonomskih pravic po vsem svetu.

Akcijski načrt EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020, strateška prizadevanja za enakost spolov (2016–2019) in globalna strategija EU tvorijo vodilni okvir za ukrepe EU ter sodelovanje s partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe ter zasebnim sektorjem. Akcijski načrt EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020 je zastavil ambiciozen cilj vključitve ukrepov enakosti spolov v 85 % vseh novih pobud EU do leta 2020. Napredek je nesporen: 92 % vseh novih pobud, ki so bile sprejete na področju zunanje politike EU, in približno 60 % vseh novih pobud, sprejetih v okviru mednarodnega sodelovanja in razvojnega dela EU, je bilo označenih kot pobude, ki večinoma ali bistveno spodbujajo enakost spolov in/ali opolnomočenje žensk. V letu 2016 je Evropska komisija odobrila sredstva v višini 419 milijonov evrov za posebne ukrepe za enakost spolov in opolnomočenje žensk.

Ker je enakost spolov vključena v vse dele agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in je ključnega pomena za doseganje vseh ciljev trajnostnega razvoja, bo EU prispevala k temu ključnemu gonilu razvoja z osredotočanjem tudi na konkretne ukrepe za preprečevanje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti in boj proti njemu, spreminjanjem institucionalne kulture EU in njenih držav članic, da bi uresničili zaveze, in podporo partnerskim državam, da bodo ustvarile bolj spodbudno okolje za uresničevanje vseh pravic deklet in žensk. Nedavno sprejeto evropsko soglasje o razvoju je del skupnega odziva na agendo do leta 2030, kar je ponovno poudarilo zavezo EU spodbujanju enakosti spolov, pravic žensk in deklet ter njihovega opolnomočenja kot prednostno na vseh področjih delovanja, in zagotavlja vključitev vidika enakosti med spoloma v vse naše politike in programe.

Še zlasti bomo podpirali ženske in dekleta, katerih pravice so kršene po vsem svetu, saj so izključene iz izobraževanja, trga dela in političnega življenja, hkrati pa se soočajo z neenakopravnimi pravili in zakoni o dedovanju, državljanstvu ali lastništvu zemlje. V letu 2017 bomo zagotovili posebno pomoč žrtvam nasilja v najbolj oddaljenih in ranljivih območjih. V ta namen je EU skupaj z ZN predložila pobudo Spotlight za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti v vrednosti 500 milijonov evrov.

EU aktivno deluje tudi v boju za enakost spolov in krepitev vloge žensk v konfliktnih razmerah, ki je del izvajanja agende EU za ženske, mir in varnost. Sprejemamo ukrepe v okviru izvajanja resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti ter njenih sedmih nadaljnjih resolucij.

Tesno sodelujemo z ZN in vsemi zadevnimi deležniki po vsem svetu v zvezi z vprašanjem ustrezne vključenosti žensk v preprečevanje konfliktov in v pokonfliktne razmere, vključno z njihovim sodelovanjem v mirovnih procesih, ter v prizadevanjih za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem na podlagi spola in spolnim nasiljem v konfliktih.

EU dejavno sodeluje s partnerskimi državami v okviru večstranskih forumov in tako vztrajno prispeva k spodbujanju enakosti spolov, zlasti na letnih zasedanjih Komisije ZN za položaj žensk in četrtletnih sejah Sveta ZN za človekove pravice, ki so bistveni element oblikovanja politik v okviru forumov ZN.

Sistematično opozarjamo na vprašanja enakosti spolov v političnih dialogih, dialogih o človekovih pravicah ali pododborih za človekove pravice, neformalnih delovnih skupinah in razpravah s partnerskimi državami, ki so povezane s človekovimi pravicami. Nove državne strategije za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2016–2020 vključujejo enakost spolov kot eno od glavnih prednostnih nalog. Poleg tega EU izvaja politične demarše, zavzema politična stališča in financira ukrepe za odpravljanje neenakosti in diskriminacije žensk in deklet. Vprašanja enakosti spolov so v veliki meri zajeta v naših politikah in programih v zvezi z opazovanjem volitev, prehodnimi pravosodnimi ureditvami, zagovorniki človekovih pravic in Mednarodnim kazenskim sodiščem.

Kako EU ščiti ženske v humanitarnih krizah?

Konflikti in naravne nesreče različno prizadenejo ženske, dekleta, fante in moške. Pomemben primer so projekti humanitarne pomoči po vsem svetu, ki jih financira EU in so prilagojeni različnim potrebam fantov, moških, žensk in deklet. Vsi projekti upoštevajo spol, da se zagotovi največji možni učinek in da tako pomoč doseže tiste, ki jo najbolj potrebujejo. Za zagotovitev, da humanitarni odziv obravnava specifične potrebe žensk in deklet, se v vseh humanitarnih projektih, ki jih financira EU, spodbuja upoštevanje njihovega vidika.

Pristop Evropske komisije do vprašanj spola in nasilja na podlagi spola na področju humanitarne pomoči je opredeljen v političnem dokumentu Vprašanja spola na področju humanitarne pomoči – pomoč, prilagojena različnim potrebam. Ta pristop je nadalje oblikovan v dokumentu Humanitarna zaščita: izboljšanje rezultatov zaščite za zmanjšanje tveganj za osebe v humanitarnih krizah. EU je uvedla tudi označevalec za spol in starost, s katerim se lahko ugotovi, koliko humanitarnih ukrepov, ki jih financira EU, upošteva spol in starost.

EU se odziva na nasilje na podlagi spola v humanitarnih krizah s pomočjo ciljno usmerjenih ukrepov in krepitvijo zmogljivosti. V letu 2016 je podprla 62 humanitarnih projektov, povezanih z nasiljem na podlagi spola. Tem projektom je skupaj namenjeno skoraj 24,5 milijona evrov, dosegli pa bodo 3,4 milijona žensk, deklet, fantov in moških po vsem svetu. Od leta 2014 je EU porabila več kot 1 milijon evrov na leto za projekte, ki prispevajo k izgradnji zmogljivosti humanitarnega sistema za obravnavanje enakosti spolov in nasilja na podlagi spola. EU je dejavna članica globalne pobude z naslovom poziv k ukrepanju za zaščito pred nasiljem na podlagi spola.

EU podpira tudi izvajanje Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ter pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, prav tako pa tudi akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju.

Za EU je bistveno, da vključi tudi nevladne akterje. Tesno sodelujemo z akterji civilne družbe, zlasti z organizacijami žensk, zasebnimi skladi, zasebnim sektorjem in zagovorniki njihovih interesov. To bo pomagalo pri obravnavanju temeljnih vzrokov za neenakost med spoloma: slab dostop do finančnih in materialnih sredstev, neenaka razmerja moči, diskriminacija, stigmatizacija, stereotipi o spolih in nasilje.

 

 

 

MEMO/17/4849

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar