Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva - Sporočilo o skupni kmetijski politiki v obdobju po letu 2020

Bruselj, 29. novembra 2017

Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva - Sporočilo o skupni kmetijski politiki v obdobju po letu 2020

Zakaj je potrebna nova reforma?

Skupna kmetijska politika (SKP) je ena najstarejših politik Evropske unije (EU). Uspešno je izpolnila svoje prvotne cilje, ki so bili: zagotoviti preskrbo s kakovostnimi, varnimi in cenovno dostopnimi prehrambenimi proizvodi, hkrati pa podpirati evropske kmete. Od leta 1962 je SKP doživela mnogo reform in ravno zaradi svoje prilagodljivosti je še vedno pomembna. Svet se hitro spreminja, z njim pa izzivi, s katerimi se ne srečujejo le kmetje, ampak naše družbe kot celote. Podnebne spremembe, nestanovitne cene, politična in gospodarska negotovost, vse večji pomen svetovne trgovine: kmetje se morajo vsak dan učiti, kako delovati v spreminjajočem se okolju, zakonodajalci pa jih morajo spremljati skozi te spremembe ter jim srednje- in dolgoročno zagotavljati pravno varnost in enostavnost.

EU je po zaslugi evropske kmetijske politike postala agroživilska velesila, kot jo poznamo danes: je največja agroživilska izvoznica na svetu, uživa ugled brez primere zaradi svoje kulinarične dediščine, živilskih izdelkov in veščin svojih proizvajalcev. Toda ne sme spati na lovorikah: za uspehom se lahko skriva tudi veliko posameznih težav.

SKP mora biti na čelu prehoda na bolj trajnostno kmetijstvo. Ustvariti mora ugodne pogoje za odpornost sektorja v kriznih časih ter podpirati dohodek in sposobnost preživetja kmetov. V celoti mora sprejeti digitalne inovacije, ki kmetom olajšujejo vsakdanje delo, zmanjšujejo birokracijo in bi lahko ugodno vplivale na prepotrebno generacijsko obnovo tega sektorja. Okrepiti mora evropska podeželska področja, ki so jedro naših evropskih tradicij in modela družinske kmetije.

V danes objavljenem sporočilu so podane usmeritve v smislu uresničevanja teh ciljev in soočanja z nastajajočimi izzivi, in sicer z manj obvezujočim pristopom in večjo subsidiarnostjo na ravni držav članic, da bi lahko SKP približali tistim, ki jo izvajajo na terenu.

Kako lahko razpravljamo o spremenjeni politiki, ne da bi vedeli, kakšna bosta proračun in naslednji večletni finančni okvir?

Denar je sredstvo za dosego cilja. V sporočilu je predstavljena razprava o tem, kako izboljšati stroškovno učinkovitost SKP. Zdaj moramo razmisliti o svojih ciljih in prihodnji ureditvi politike. Tako bo razprava potekala, ne da bi posegala v predlog Komisije za naslednji večletni finančni okvir, ki bo predvidoma predstavljen maja 2018.

Zakaj nekatera vprašanja v sporočilu niso obravnavana podrobneje?

V sporočilu so predstavljeni prihodnji izzivi in priložnosti, podane so usmeritve in nakazane še nadaljnje poti, ki bi jih bilo treba preučiti. V naslednjih mesecih bo potrebno še več razprave in dela, če želimo napredovati v smeri, začrtani v sporočilu, in koncepte dodelati. Poleg v sporočilu opisanega manj obvezujočega pristopa in več subsidiarnosti želi Komisija nadaljevati razpravo o praktičnih vidikih v širokem krogu zainteresiranih strani in sozakonodajalcev.

Kateri so naslednji koraki?

V naslednjih mesecih bosta razprava in delo na področju konkretnih ciljev, ureditve in zasnove prihodnje politike napredovala vzporedno z delom v zvezi z naslednjim večletnim finančnim okvirom. To bo potekalo predvsem v obliki ocene učinka, v kateri bodo s pomočjo elementov, zbranih od zainteresiranih strani in državljanov (npr. javno posvetovanje v letu 2017, prispevki platforme Refit, konferenca Cork 2.0, konferenca „SKP: povejte svoje mnenje“), preučene različne možnosti in še bolj intenzivno zbrani in obdelani dokazi. Po predlogu Komisije za naslednji večletni finančni okvir maja 2018 bodo podani zakonodajni predlogi o prihodnji SKP, predvidoma še pred poletjem 2018.

V čem bo prihodnja SKP enostavnejša za kmete in uprave v državah članicah?

Čemu bi merili žive meje samo zato, „ker so v Bruslju tako rekli“? Zakaj bi moral italijanski kmet izpolnjevati enake okoljske pogoje kot finski, čeprav kmetujeta v čisto drugačnih razmerah?

Prihodnja SKP bo imela skupne cilje in skupen nabor ukrepov za dosego teh ciljev. Države članice si bodo lahko iz tega skupnega nabora ukrepov na nacionalni ali regionalni ravni izbrale sklop možnosti, s katerimi bodo dosegle cilje, postavljene na ravni EU.

Prehod od pristopa „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop pomeni, da bodo zahteve EU zmanjšane na najmanjšo možno mero. Dejanske potrebe na terenu bodo ocenile države članice in jih upoštevale v strateškem načrtu SKP, odobrenem na ravni EU. Naš cilj je vzpostaviti razmerje medsebojnega zaupanja z našimi podeželskimi območji in z našimi kmeti.

K poenostavitvi vlog za pomoč in izvajanju naložbenih ukrepov bosta pripomogla seveda tudi krepitev služb za kmetijsko svetovanje za kmete in uporaba geoprostorskih vlog za pomoč v polni meri.

Kako bo ta novi pristop deloval v praksi?

Unija bi morala na podlagi ciljev SKP določiti osnovne parametre politike, s katerimi bi bile izpolnjene obveznosti iz Pogodbe EU, a tudi že sprejeti cilji in ciljne vrednosti na primer na področju okolja, podnebnih sprememb (COP 21) in več ciljev trajnostnega razvoja.

Vsaka država članica bi morala pripraviti „strateški načrt SKP“, v katerem bi bile zajete intervencije v okviru stebrov I in II. S tem načrtom bi bile intervencije SKP prilagojene tako, da bi čim več prispevale k ciljem EU, saj bodo v njem bolje upoštevane lokalne razmere in potrebe v razmerju do takih ciljev in ciljnih vrednosti. Države članice bi imele hkrati več besede pri zasnovi okvira skladnosti in kontrol, ki bi se uporabljal za upravičence (vključno s kontrolami in kaznimi).

Države članice strateških načrtov ne bi pripravljale same zase, temveč v okviru strukturiranega procesa, Komisija pa bi take načrte ocenila in odobrila. Tako bi zagotovili čim večji prispevek SKP k prednostnim nalogam in ciljem EU ter doseganje podnebnih in energetskih ciljnih vrednosti držav članic. Povečala bi se tudi dodana vrednost EU in ohranil delujoč kmetijski notranji trg.

Države članice bi morale imeti več pristojnosti in biti bolj odgovorne za način izpolnjevanja ciljev in doseganje dogovorjenih ciljnih vrednosti, z novim pristopom pa bodo še naprej zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji, saj bodo ohranjeni skupna narava in oba stebra politike.

Je to prvi korak k ponovni nacionalizaciji SKP?

Ta dodana vrednost EU ni bila nikoli vprašljiva in SKP ostaja ena od vodilnih politik EU. Priznati, da ni možna ena rešitev za vse, je pragmatično. Kakšen je lokalni položaj? Kakšne so konkretne razmere za kmete? Gre za priznavanje raznolikega kmetijstva, možnosti agronomske proizvodnje, podnebnih, okoljskih in družbeno-ekonomskih razmer po vsej EU. Gre za to, da sprejmemo svojo raznolikost, namesto da bi vsiljevali en sam model.

V prispevkih, zbranih v spletnem javnem posvetovanju, ki je potekalo od februarja do maja 2017 povsod po Evropi, je bilo izražene veliko podpore dodani vrednosti upravljanja kmetijske politike na evropski ravni, saj to zagotavlja enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu. Samo s skupnim evropskim pristopom se lahko kmetijstvo uspešneje odzove na skupne izzive, kot sta varstvo okolja in podnebni ukrepi. Poleg tega sta bili pogosto omenjeni potreba po ohranjanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije po vsej EU ter potreba po skupnem okviru za izmenjavo dobrih praks.

Konkretne podrobnosti izvajanja ukrepov bodo določene na nacionalni ravni, EU pa bo zagotavljala dobro opredeljen regulativni in proračunski okvir ter tako omogočila, da bodo naši skupni cilji doseženi s skupnimi instrumenti, v skladu s pogodbami EU in tako, da bodo izpolnjene mednarodne zaveze glede podnebja in trajnostnega razvoja.

Zakaj je SKP pomembna za okolje?

Kmetijstvo zajema skoraj polovico kopenske površine EU in na tem ozemlju deluje v zelo tesni povezavi z okoljem. Po eni strani je odvisno od različnih naravnih virov, tj. tal, vode, zraka in biotske raznovrstnosti, in nanj močno vpliva podnebje. Po drugi strani kmetijstvo daje podobo okolju, v katerem deluje, ne le z uporabo naravnih virov, ampak tudi z ustvarjanjem in ohranjanjem pokrajine, ki je odraz naše evropske raznolikosti in zagotavlja bistvene habitate za prosto živeče živali.

SKP je bistvenega pomena za to, da bo razmerje med kmetijstvom ter okoljem in podnebjem karseda v obojestransko korist. V nekaterih primerih nudi pomoč tudi nekmetijskim podjetjem s sedežem na podeželju, ki lahko vplivajo na okolje, npr. v gozdarskem sektorju in drugih panogah biogospodarstva.

Prihodnja SKP mora spodbujati in podpirati kmetovanje s pametnim odnosom do podnebja, trajnost mora biti v središču njenih prednostnih nalog in ukrepov.

Kako bo prihodnja SKP podpirala kmete pri varstvu okolja?

Predvsem bodo morali kmetje, ki bodo prejemali dohodkovno podporo iz SKP, izvajati različne okolju in podnebju prijazne prakse. Te prakse bodo podrobno določile države članice, in sicer v skladu s potrebo po izpolnjevanju ciljev na ravni EU, a tudi ob upoštevanju nacionalnih, regionalnih in lokalnih razmer. Sistem bo izhajal iz prednosti, ki jih ima sedanja SKP, vendar bo v zakonodaji EU manj pravil, ki bodo tudi manj zapletena.

Okolju prijazne ukrepe, ki presegajo to osnovno raven dobre prakse, bodo podpirali programi, v katerih bodo lahko kmetje sodelovali prostovoljno – na razmeroma osnovni ravni, nad njo pa bodo naprednejši programi. Tudi tukaj bodo za oblikovanje programov odgovorne države članice, in sicer tako, da bodo dosegali cilje EU, ki bodo pretvorjeni v cilje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Velik poudarek v SKP bo tudi na izkoriščanju možnosti za raziskave, inovacije, usposabljanje in svetovanje za boljšo skrb za okolje in podnebje, tudi z učinkovitejšo rabo virov.

Kako boste zagotovili enake konkurenčne pogoje za kmete, če boste prepustili okoljske zaveze državam članicam? Bomo imeli na koncu 28 različnih sistemov?

Današnje sporočilo je mejnik v izvajanju SKP. Pregled nacionalnih/regionalnih načrtov, ki ga bo izvajala Komisija, bo ob spoštovanju zaveze za subsidiarnost in manjšo zapletenost zagotavljal, da sprejete odločitve ne bodo očitno napačne ali neustrezne za izpolnitev ciljev uspešnosti in osnovnih zahtev EU. Komisija bi nacionalne/regionalne strateške načrte ocenjevala in odobravala tako, da bo SKP prispevala čim več k prednostnim nalogam in ciljem EU ter k doseganju podnebnih in energetskih ciljev držav članic. To je pomembno za ohranitev skupnega pristopa k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev v vseh državah članicah. Edina uresničljiva možnost politike v tem pogledu je, da si zastavi višje cilje.

Komisija bo obdržala tudi svojo ključno vlogo kot varuhinja Pogodb in kot institucija, ki je v končni fazi odgovorna za upravljanje proračuna EU, v okviru postopka pregleda nacionalnih/regionalnih načrtov pa bo pazila, da ne bo prišlo do pretirane količine predpisov.

Ali bosta oba stebra (neposredna plačila / tržni ukrepi in razvoj podeželja) obstajala še naprej?

Stebra sta vidika SKP, ki se med seboj dopolnjujeta in bi morala obstajati še naprej. Z njima je SKP zgrajena okrog dveh bistvenih širokih vrst intervencije. Prvi steber podpira kmete na letni podlagi v obliki neposrednih plačil in tržnih ukrepov, ki morajo biti skladni z osnovnimi pravili in okoljskimi cilji. Drugi steber je večletno, prožno naložbeno orodje, ki je bolje prilagojeno lokalnemu stanju vsake države članice, zlasti za podporo dolgoročnejših projektov.

Kako lahko zagotovimo, da bo prihodnja SKP pravičnejša in da bodo male in srednje kmetije dobile podporo, ki jo potrebujejo?

V letu 2015, ki je bilo prvo leto izvajanja zadnje reforme SKP, je 20 % kmetov prejelo okrog 80 % neposrednih plačil. Zato se v javni razpravi izražajo razumljivi pomisleki glede gospodarske učinkovitosti in socialne pravičnosti.

To je v resnici odraz koncentracije zemljišč in narave podpore, ki temelji predvsem na površini. Poleg tega gre pri več kot polovici upravičencev za zelo majhne kmetije, večina plačil (leta 2015 je bil delež 72 %) pa je namenjenih srednje velikim poklicnim (družinskim) kmetijam (od 5 do 250 ha), ki upravljajo večino kmetijskih zemljišč EU (71 %) in so zato najbolj odgovorne za zagotavljanje javnih dobrin in okoljskih koristi.

Komisija se je kljub temu zavezala, da bo, kot je predlagano v dokumentu z razmislekom o prihodnosti financ EU, preučila možnosti za uspešnejšo ciljno usmeritev neposrednih plačil, s katero bi zagotovili pravično in bolj ciljno usmerjeno dohodkovno podporo kmetom povsod po EU. Natančneje bi bilo treba preučiti med drugim naslednje možnosti:

  • obvezna določitev zgornje meje za neposredna plačila ob upoštevanju delovne sile, da bi se izognili negativnim učinkom na delovna mesta;
  • lahko bi uvedli tudi plačila, ki se postopno znižujejo (degresivna plačila), da bi tako zmanjšali podporo večjim kmetijam;
  • več poudarka na prerazporeditvenih plačilih, da bi omogočili ciljno usmerjeno podporo, npr. za male in srednje kmetije;
  • zagotoviti bi bilo treba, da bi bila podpora namenjena pravim kmetom in da bi jo prejemali zlasti tisti, ki se s kmetovanjem dejansko preživljajo.

Bodo kmetje po vsej EU obravnavani enako?

SKP mora zagotavljati, da bo podpora namenjena pravim kmetom, zlasti tistim, ki se s kmetovanjem dejansko preživljajo, hkrati pa mora opravljati svojo nalogo pri izpolnjevanju načela „enakosti njenih članic, velikih in majhnih, z vzhoda in zahoda, s severa in juga“, na katerega je spomnil predsednik Juncker v govoru o stanju v Uniji leta 2017.

V tem smislu bi morala zmanjšati razlike v podpori SKP med državami članicami. V EU so resda velike razlike v sorazmerni ceni dela in zemljišč ter možnostih za kmetijstvo, toda vsi kmetje v EU se soočajo s podobnimi izzivi glede nestanovitnosti trga, okolja in podnebja.

Kakšna je vloga SKP pri spodbujanju napredka podeželja?

SKP ne deluje le v kmetijskem sektorju, temveč pomaga pri spodbujanju lokalnega podeželskega gospodarstva in napredka podeželja. Iz skladov za razvoj podeželja je na primer mogoče podpreti začetek opravljanja obrti. Nove priložnosti za delovna mesta in večje možnosti za gospodarsko rast na podeželskih območjih je mogoče doseči s podporo novih podeželskih vrednostnih verig, kot so čista energija, nastajajoče biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in ekoturizem, naložbe v infrastrukturo, naravni in človeški kapital, vključno s poklicnim usposabljanjem, programi za razvoj novih znanj in spretnosti, kakovostnim izobraževanjem in povezljivostjo. „Pametne vasi“ bodo kot koncept v nastajanju pomagale skupnostim reševati vprašanja neustrezne infrastrukture in zaposlitvenih priložnosti.

Kako lahko Komisija spodbudi začetek opravljanja dejavnosti pri mladih kmetih in generacijsko pomladitev v sektorju?

Generacijska obnova bi morala postati prednostna naloga v novem okviru politike, toda največ možnosti za spodbujanje generacijske obnove imajo države članice, če izkoristijo svoje pristojnosti na področju predpisov o zemljiščih, davkov, zakonodaje o dedovanju ali ozemeljskega načrtovanja. SKP bi morala državam članicam omogočiti prožnost pri oblikovanju prilagojenih shem, ki odražajo posebne potrebe njihovih mladih kmetov.

Strateški načrti SKP bi lahko vključevali podporo za razvoj spretnosti, znanje, inovacije, razvoj podjetij in naložbe. SKP bi morala pomagati blažiti to tveganje v prvih letih po začetku opravljanja kmetijske dejavnosti tako, da bi za celotno EU zagotovila sistem za podporo pri prvem začetku opravljanja dejavnosti. Omogočiti bi bilo treba lažji dostop do finančnih instrumentov za podporo naložbam v kmetije in obratna sredstva ter ga bolje prilagoditi naložbenim potrebam in višjim profilom tveganja novih udeležencev. Podporo novim generacijam kmetov bi lahko združili z ustreznimi spodbudami za lažji izhod starejše generacije, medgeneracijski prenos znanja, večjo mobilnost lastništva zemljišč in lažje načrtovanje nasledstva.

Zakaj mora SKP podpirati inovacije? Kaj je razlog?

Kmetijstvo in naša podeželska območja se srečujejo s številnimi izzivi, za katere je treba najti rešitve. Potrebujemo boljše svetovanje in več inovacij. Brez javne udeležbe v raziskavah in inovacijah ne bo mogoče premostiti razkoraka med podeželskimi območji, ki potrebujejo digitalne inovacije, boljšo povezljivost in ponudnike novih tehnologij.

S senzorji bi na primer lahko že zgodaj odkrivali in preprečevali slabo zdravstveno stanje živali in zmanjšali potrebo po zdravljenju. Dostop do podatkov o intenzivnosti sončne svetlobe, vlažnosti tal, trgih, upravljanju čred in še čem v realnem času kmetom omogoča hitrejše in boljše odločanje.

Sodelovanje pri raziskavah in inovacijah na evropski ravni je smiselno. Če se bomo v različnih delih EU učili drug od drugega, bomo razvili več znanja in hitreje sprejemali inovacije.

Kakšno podporo lahko kmetje pričakujejo od prihodnje SKP v primerih nestanovitnosti in krize na trgu?

V sanitarnih ali fitosanitarnih krizah, dogodkih, povezanih s podnebnimi spremembami ali nestanovitnostjo trga, se kmetje srečujejo z visokim tveganjem in pritiskom na dohodek. Kot kažeta zadnja solidarnostna svežnja v višini po 500 milijonov EUR, je Komisija kmetom vedno stala ob strani in jim bo tudi v prihodnje, a ker so tveganja pogostejša, je potreben bolj sistematičen pristop.

Kmetijski sektor potrebuje ustrezen okvir za obvladovanje tveganja, v katerem bo podpora na ravni EU združena z nacionalnimi orodji držav članic in instrumenti zasebnega sektorja.

Na primer, možnost vzpostavitve sektorskega orodja za stabilizacijo dohodkov, pri katerih bi bila sprožitvena raven izgub za nadomestitev dohodka nižja, bi to orodje naredila privlačnejše za kmete in uprave. Hkrati bi bilo treba pazljivo oceniti, ali naj se uvedejo nova orodja ali vrste podpore. V tej zvezi bi bilo treba za namene delitve tveganj ustvarjati ugodne pogoje za sodelovanje med kmeti in vzdolž prehranske verige, vključno z vzajemnostjo in združenimi storitvami.

Kaj bo pomenila nova platforma za upravljanje tveganj na ravni EU?

Ena od glavnih ovir za uvedbo instrumentov za upravljanje tveganj je bila v zadnjih letih to, da kmetje in druge zainteresirane strani slabo poznajo orodja, ki so na razpolago, in imajo pri njihovi uporabi razmeroma malo izkušenj.

Platforma za upravljanje tveganj na ravni EU bo namenjena vsem udeleženim akterjem, od kmetov in javnih organov do raziskovalnih inštitutov in akterjev iz zasebnega sektorja (npr. zavarovalnic), za izmenjavo znanja in dobrih praks.

Komisija bo po potrebi sodelovala kot spodbujevalka in bo vzpostavila platformo na posebnem spletnem mestu.

V okviru platforme bodo organizirane skupine strokovnjakov, delovne skupine, seminarji in prireditve v zvezi s konkretnimi temami upravljanja tveganj, npr. izračunom izgub z uporabo sistemov kazalnikov. Poleg tega bo platforma omogočala zbiranje zasebnih ali javnih pobud za upravljanje tveganj na lokalni ravni, kot tudi sorodnega dela na drugih področjih politik, npr. glede prilagajanja podnebnim spremembam, agrometeorologije itd.

Zakaj naj bi SKP spodbujala naložbe in kako lahko je mogoče podpirati kmete s finančnimi instrumenti?

Prilagodljivo naložbeno orodje SKP je bistvenega pomena za podporo konkurenčnosti, inovacij, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter nenazadnje trajnosti kmetijstva in podeželskih območij. Posodobitev kmetije, uvedba novih tehnologij ali obnova namakalnih sistemov zahtevajo velike denarne vložke in pomenijo velik finančni zalogaj, za katerega od kmetov ni mogoče pričakovati, da ga bodo zmogli sami. Javna sredstva, ki so na razpolago za dodelitev nepovratnih sredstev, ne zadostujejo za izpolnitev rastočih potreb sektorja po naložbah. Po približnih ocenah znaša tržna vrzel pri financiranju kmetijstva 1,6–4,1 milijarde EUR pri kratkoročnih in 5,5–14,8 milijarde EUR pri dolgoročnih posojilih.

Finančni instrumenti, kot so posojila, jamstva in delniški skladi, lahko tem kmetom (npr. malim kmetom, novim udeležencem) ali agroživilskim proizvajalcem, ki imajo težave pri pridobivanju potrebnih sredstev za začetek opravljanja dejavnosti ali njen razvoj, olajšajo dostop do financiranja. Z združitvijo financiranja EU in zasebnega financiranja bodo imeli ti finančni instrumenti multiplikacijski učinek, tj. večji obseg naložb (finančni vzvod).

MEMO/17/4842

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar