Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

rescEU: Evropska komisija predlaga krepitev obvladovanja nesreč EU: vprašanja in odgovori

Bruselj, 23. novembra 2017

Evropska komisija je predložila sklop predlogov za krepitev odzivanja civilne zaščite EU in spodbujanje sposobnosti Evrope za boljše soočanje z naravnimi nesrečami.

Ta predlog predstavlja dopolnitev sistemov držav članic za odzivanje na nesreče z vzpostavitvijo namenskih rezerv operativnih zmogljivosti na ravni Unije, tj. rezerv rescEU, in s krepitvijo ukrepov za pripravljenost in preprečevanje. Bolj konkretno se osredotoča na dve ključni področji: vzpostavitev sistema rescEU za povečanje splošnih odzivnih zmogljivosti, ki so v EU na voljo ob nesrečah, ter povečanje vlaganj v preprečevanje in pripravljenost.

Zakaj Komisija predlaga novo pobudo rescEU prav zdaj?

Nesreče po Evropi so kompleksnejše in se dogajajo pogosteje. Zaradi učinkov podnebnih sprememb in spreminjanja tveganj so bile v preteklih letih mnoge države resno prizadete. Evropska unija se je že soočila z velikim številom nesreč, v katerih so ugasnila življenja in ki so s povzročitvijo škode še dodatno prizadele državljane, podjetja, skupnosti in okolje. Zgolj v letu 2017 je v naravnih nesrečah po Evropi umrlo 200 ljudi. Tudi stroški v gospodarstvu so veliki: leta 2016 je bila na evropski celini zabeležena škoda v višini skoraj 10 milijard evrov. EU se mora odzvati na ta izziv in bolje varovati svoje državljane pred temi nesrečami.

Sedanja orodja EU za odzivanje na nesreče so omejena in pogosto ne morejo zagotoviti pomoči, za katero države članice med krizo zaprosijo, ali pa je tistim, ki pomoč potrebujejo, ne morejo zagotoviti pravočasno. To se dogaja, ker sedanji mehanizem civilne zaščite EU temelji na prostovoljnem sistemu in na presežnih zmogljivostih, ki jih države članice lahko dajo na voljo državi v stiski.

Kako naj bi rescEU deloval v praksi?

RescEU bi bila v bistvu rezervna sredstva, ki bi se uporabila, kadar države članice same ne bi mogle obvladovati posledic nesreče in bi zaprosile za dodatno pomoč EU, ki bi jo bilo treba hitro zagotoviti tistim, ki pomoč potrebujejo. Vse stroške in zmogljivosti rezerv rescEU bi v celoti krila EU, pri čemer bi Komisija ohranila operativni nadzor nad temi sredstvi in odločala o njihovi uporabi.

V kriznih razmerah bi bil postopek naslednji:

1) država članica, ki je preobremenjena zaradi krize, se odloči aktivirati mehanizem civilne zaščite EU, da lahko zaprosi za podporo (to bi lahko storile tudi druge države in mednarodne organizacije). Zavedati se je treba, da Evropska komisija mehanizma civilne zaščite sama ne more aktivirati.

2) Center Komisije za usklajevanje nujnih odzivov s sedežem v Bruslju, ki deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu, spremlja in upravlja sistem za izmenjavo informacij, ki ga uporabljajo vse države članice za prošnje za pomoč in pojasnila o tem, kakšno podporo potrebujejo. Neposredno po prejemu prošnje za pomoč so opozorjene vse države, ki sodelujejo pri mehanizmu.

3) Kadar zmogljivosti v evropskem naboru civilne zaščite ne zadoščajo za odziv na nesrečo, se Komisija lahko odloči za uporabo svojih zmogljivosti rescEU, s čimer podpre ukrepe držav članic. Take zmogljivosti so na voljo na štirih področjih ukrepanja, ki so: letala za gašenje požarov, oprema z velikimi zmogljivostmi črpanja v primeru poplav, zmogljivosti za iskanje in reševanje v mestnih območjih ter poljske bolnišnice in ekipe za nujno zdravstveno pomoč.

4) Ko se podpora, za katero je država zaprosila, opredeli, je odposlana v prizadeto državo. Komisija ohrani operativni nadzor nad sredstvi rescEU. Prizadeta država med operacijo zagotovi, da se dejavnosti, ki vključujejo zmogljivosti rescEU, na terenu izvajajo v skladu z dogovorom s Komisijo.

Kako bo Komisija podprla solidarnost držav članic pri uporabi nacionalnih zmogljivosti v evropskem naboru civilne zaščite?

Ta predlog vključuje mnoge nove določbe, ki bodo državam članicam pomagale, da okrepijo obstoječe zmogljivosti in k evropskemu naboru civilne zaščite prispevajo več:

  1. države članice bodo prejele znatno sofinanciranje EU v višini 75 % za nadgradnjo svojih nacionalnih zmogljivosti: Te bodo nato vključene v evropski nabor civilne zaščite in dane na razpolago pri odzivanju na nesreče;
  2. v primeru uporabe zmogljivosti za odzivanje na nesreče v drugi državi članici bo EU sofinancirala stroške, ki bodo nastali pri uporabi teh sredstev, vključenih v evropski nabor civilne zaščite. Sofinanciranje EU za sredstva, ki jih države članice namenijo evropskemu naboru civilne zaščite, bo znašalo 75 % operativnih stroškov v primeru uporabe znotraj EU ali v sodelujoči državi. Trenutno se iz evropskega proračuna delno financirajo samo stroški prevoza, operativni stroški pa ne. Vendar pa pri večini operacij pot od A do B ni najdražji strošek: operativni stroški so namreč precej višji od stroškov prevoza. Stroški prevoza velike poljske bolnišnice predstavljajo le majhen delež njenih stroškov delovanja, ki znašajo približno 6 milijonov EUR na mesec. Tudi let letala od Francije do Portugalske je poceni v primerjavi s stroški njegove večdnevne uporabe na cilju;
  3. mreža znanja za civilno zaščito EU bo vzpostavljena v podporo vsem akterjem civilne zaščite po Evropi. To bo vsem akterjem na področju odzivanja na nesreče omogočilo, da so na tekočem in uporabljajo „isti žargon“;
  4. Komisija bo sodelovala z državami članicami in tako zagotovila, da bodo naložbe v sklopu strukturnih skladov „odporne na nesreče“. To pomeni, da bo treba upoštevati ocene tveganj držav članic. Poleg tega bo Komisija lahko zahtevala predložitev nacionalnih načrtov za obvladovanje tveganj in pripravljenost nanje, spremljala njihovo izvajanje ter pripravila priporočila za nacionalne naložbe na področju preprečevanja in pripravljenosti. To bo dolgoročno najuspešnejša vrsta pomoči državam članicam pri zmanjšanju izgub in povečanju zmogljivosti za preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje.

Evropski nabor civilne zaščite: koliko sredstev je na voljo in katere države so prispevale?

Evropski nabor civilne zaščite nadgrajuje že obstoječe evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, ki so bile vzpostavljene oktobra 2014 in so splošno znane kot prostovoljni nabor. Trenutno je v naboru na voljo več kot 90 odzivnih zmogljivosti, ki jih daje na voljo 20 različnih sodelujočih držav. Pregled je na voljo tukaj. Vključujejo sredstva, kot so gasilske ekipe in letala za gašenje požarov, zmogljivosti za zadrževanje poplav in čiščenje voda ter zmogljivosti za odkrivanje in vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi. Vendar so izkušnje pokazale, da te zmogljivosti ne zadostujejo, ker sočasno prihaja do nesreč, ki so kompleksnejše in pogostejše.

Komisija bo okrepila evropski nabor civilne zaščite, tako da bo več evropskih sredstev namenila državam članicam za prilagoditve, popravila in operativne stroške vseh sredstev v naboru. To bi bila dodatna spodbuda za države članice, da vključijo svoje zmogljivosti v evropski nabor civilne zaščite.

Ali bo tudi aktiviranje civilne zaščite zunaj EU imelo enako strukturo?

Predlog se zlasti osredotoča na krepitev skupne sposobnosti EU in držav članic, da se odzovejo na nesreče doma.

Pri aktiviranju zunaj EU in sodelujočih držav bo mehanizem civilne zaščite EU še naprej zagotavljal skladnost odzivanja Unije z obstoječo zakonodajo, poleg financiranja v višini 75 % za stroške prevoza zmogljivosti evropskega nabora civilne zaščite.

Sodelujoče države mehanizma civilne zaščite EU (Islandija, Norveška, Srbija, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Turčija) bodo prav tako lahko izkoristile nove možnosti, ki bodo na voljo v okviru rescEU.

Kako naj bi predlog izboljšal pripravljenost in preprečevanje?

Preprečevanje in pripravljenost sta temelja učinkovitega odzivanja na naravne nesreče. Prednosti naložb v preprečevanje nesreč so jasne, take naložbe namreč rešujejo življenja in ščitijo možnosti za preživljanje ter poskušajo čim bolj zmanjšati gospodarsko in fizično škodo. V skladu s predlogom bosta krepitev preprečevanja nesreč in zmanjševanja tveganj v središču načrtovanja, ocena tveganj in njihovo zmanjšanje pa bosta zajeta v skladih EU.

EU namerava to izvesti:

  • z vključevanjem držav članic v boljše ocenjevanje tveganj in načrtovanje za učinkovito pripravljenost in preprečevanje. Če smo na primer seznanjeni s tem, da neko območje ogrožajo poplave, bi morali zagotoviti, da so hiše, podjetja in okolje ustrezno zaščiteni. Kadar je znano, da na odmaknjenih podeželskih območjih, ki jih ogrožajo gozdni požari, živijo starejši ljudje, je treba pripraviti načrte za pripravljenost na njihovo evakuacijo;

  • z zagotavljanjem skupnega usposabljanja najboljših evropskih strokovnjakov, ki so na voljo. Čezmejne operacije s sredstvi in ekipami, ki bi se nahajali v bližini kraja, ki bi ga utegnila prizadeti nesreča, bi se morale odvijati neovirano. To se nanaša tudi na izmenjavo znanja in spoznanj iz prejšnjih nesreč. O vseh teh vidikih bi se ozaveščalo prek mreže znanja za civilno zaščito EU.

Države članice bodo morale pripraviti načrte za preprečevanje in pripravljenost, ki jih bo Komisija pregledala, pri čemer bo pomagala tistim državam članicam, ki potrebujejo dodatno podporo.

Kolikokrat je bil mehanizem civilne zaščite EU aktiviran v zadnjih dveh letih?

V zadnjih dveh letih (2016 in 2017) je bil mehanizem aktiviran vsega skupaj šestinpetdesetkrat tako znotraj kot tudi zunaj EU.

Koliko bo stal predlog Komisije, če ga bosta Evropski parlament in Svet sprejela?

Proračunske posledice tega predloga se ocenjujejo na dodatnih 280 milijonov EUR za preostalo obdobje večletnega finančnega okvira (2018–2020).

 

MEMO/17/4732

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar