Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Nova uredba o ekološkem kmetijstvu

Bruselj, 20. novembra 2017

Nova uredba o ekološkem kmetijstvu

Komisija pozdravlja dejstvo, da je Svet odobril sporazum sozakonodajalcev o novih predpisih o ekološki pridelavi, in z veseljem pričakuje še zadnje ukrepe za sprejetje nove uredbe. Ko bodo sprejeti, bodo novi predpisi začeli veljati 1. januarja 2021. Tako bodo imeli pridelovalci, gospodarski subjekti in trgovinski partnerji dovolj časa za prilagoditev na novi zakonodajni okvir.

Zakaj potrebujemo nove predpise za ekološki sektor?

Mnogi veljavni predpisi so starejši od 20 let in jih je treba posodobiti, da se upoštevajo velike spremembe, do katerih je v ekološkem sektorju v Evropski uniji prišlo v zadnjih dveh desetletjih. Ekološki proizvodi niso več nišni proizvodi evropskega kmetijsko-živilskega sektorja, kot je veljalo ob uvedbi veljavnih predpisov. Dejansko je sedaj ekološko kmetijstvo eden od najbolj dinamičnih sektorjev evropskega kmetijstva, saj se zanj vsako leto na novo nameni 400 000 hektarov zemljišč. Evropski trg z ekološkimi proizvodi je vreden okoli 27 milijard EUR, kar je približno 125 % več kot pred desetimi leti. Mozaik veljavnih predpisov in odstopanj ne zagotavlja dovolj gotovosti in varnosti tega zelo pomembnega sektorja evropskega kmetijstva, zato naj bi enostavnejši in bolj usklajen pristop nove uredbe pripomogel k njegovi še hitrejši rasti.

Kakšna je dodana vrednost reforme in kaj se bo spremenilo?

Reforma bo zagotovila pošteno obravnavanje evropskih ekoloških kmetov, ekološki logotip Unije pa bo potrošnikom po vsej Evropi zagotavljal enako kakovost. Glede na visoko ceno, ki jo večina potrošnikov plača za ekološko hrano, je jamstvo kakovosti izjemno pomembno.

Glavna izboljšava je uvedba enotnih evropskih pravil, ki bodo veljala za celotni sektor ekološke pridelave v Uniji. Stara ureditev je omogočala prilagodljiv sistem izjem, včasih na ravni posameznega pridelovalca. Nova pravila upoštevajo potrebo po prilagodljivosti, ki so jo v preteklosti zagotavljala navedena odstopanja – še vedno bodo mogoče ustrezno utemeljene izjeme, na primer začasno nadomeščanje ekološke sestavine z neekološko v primeru omejenih zalog – vendar bodo odstopanja zdaj časovno omejena, redno se bodo ocenjevala in se po potrebi zaradi poštenega obravnavanja vseh udeležencev uporablja za vse pridelovalce. Za vse ekološke pridelovalce in proizvode se bodo uporabljala ista pravila.

Ta enotni sklop pravil se bo uporabljal tudi za kmete izven Unije, ki svoje ekološke proizvode izvažajo na trg Unije. Nadomestil bo preko 60 različnih standardov, ki sedaj veljajo za enakovredne evropskim in se uporabljajo za uvoženo ekološko hrano. Trenutno se lahko uporabljajo različni standardi za pridelovalce v isti državi, kadar slednja z Unijo nima sklenjenega dogovora o enakovrednosti, saj certifikacijski organi določijo lastne standarde. Načelo enakovrednosti bo nadomestila skladnost z enotnimi pravili Unije. Pomembno se bo izboljšala tudi trgovina, zlasti ker bodo zdaj veljali enaki konkurenčni pogoji za gospodarske subjekte Unije in tretjih držav.

Področje uporabe predpisov je bilo razširjeno, tako da zajema vrsto novih proizvodov, kot so sol, plutovina in eterična olja. Prav tako bo v prihodnosti mogoče dodajati nove proizvode in se s tem odzivati na spremembe v sektorju in povpraševanje potrošnikov, kar bo pridelovalcem prineslo nove možnosti.

Nova uredba prinaša poenostavitve za kmete. Mali kmetje se bodo lahko na primer odločili za skupinsko certificiranje, ki bo zmanjšalo stroške certificiranja in jim omogočalo lažjo vključitev v sistem ekološke pridelave.

Nove priložnosti bo ustvarilo tudi odprtje novega trga ekoloških semen in drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala z visoko stopnjo genetske raznovrstnosti. To bo izboljšalo biotsko raznovrstnost, povečalo vzdržnost kmetijske proizvodnje in spodbudilo inovacije. Izboljšala se bo odpornost na škodljivce in bolezni, v ospredju pa bo boljše prilagajanje na lokalne razmere.

Ali bodo novi predpisi prinesli še dodatne kontrole in več birokracije za ekološke pridelovalce in certifikacijske organe?

Prav nasprotno. Novi predpisi vzpostavljajo ravnovesje med potrebo po izvajanju kontrol za zagotavljanje zaupanja potrošnikov v sektor ter obremenitvijo za kmete in pristojne organe. Kontrole se izvajajo na ravni držav članic in so nenapovedane, kar zagotavlja njihovo uspešnost. Standardni postopek je izvajanje letnih kontrol, vendar pa te v skladu z novimi predpisi za uveljavljene ekološke pridelovalce niso vedno potrebne. Nacionalni organi lahko odločijo, da pri pridelovalcih, pri katerih tri zaporedne letne kontrole niso pokazale nepravilnosti, kontrole izvajajo samo vsako drugo leto. To bo zmanjšalo birokracijo tako za kmete kot za nacionalne uprave.

Ali so pesticidi v ekološki hrani dovoljeni?

Predpisi o ekološki pridelavi so zelo jasni: pridelovalci s certifikatom na svojih kmetijskih rastlinah v nobenem primeru ne smejo uporabljati nedovoljenih snovi, kot so pesticidi. Pravilo je bilo takšno že od nekdaj in ga novi predpisi ne spreminjajo.

Določajo pa previdnostne ukrepe, ki jih morajo gospodarski subjekti upoštevati, da se zmanjša tveganje naključne „kontaminacije“ s pesticidi, ki se uporabljajo pri pridelavi konvencionalnih kmetijskih rastlin v bližini ekoloških. Te ukrepe preverjajo nacionalni organi. Potrošniki morajo popolnoma zaupati, da se pesticidi pri pridelavi proizvodov z ekološkim logotipom Unije aktivno ne uporabljajo ter da so bili sprejeti vsi možni ukrepi za zmanjšanje majhnega tveganja, da bi bili pesticidi pomotoma prisotni.

Če obstaja sum, da ekološki proizvodi vsebujejo pesticide, morajo nacionalni organi to raziskati. Vendar pa mora biti takšen sum jasno utemeljen, sicer se formalni postopek preiskave ne sproži. Med preiskavo se raziščejo viri in vzroki za prisotnost takšnih snovi, uporabijo pa se vse ustrezne metode, s katerimi se brez nepotrebnega odlašanja ovrže vsakršen sum.

Komisija bo razmere ocenila v štirih letih po datumu začetka uporabe nove uredbe, tj. 1. januarja 2021. To bo omogočilo celovito analizo nacionalnih predpisov in praks glede mejnih vrednosti nedovoljenih snovi in bo omogočilo oceno nadaljnjih ukrepov na tem področju.

Kaj novi predpisi pomenijo za uvožene ekološke proizvode?

Nova uredba ne zajema le ekoloških proizvodov Unije, pač pa tudi proizvode, uvožene v Unijo iz drugih držav.

Nova pravila o priznanih nadzornih organih bodo enaka tako za pridelovalce v Uniji kot v tretjih državah, ki želijo prodajati na evropskem enotnem trgu. Pridelovalci v tretjih državah ne morejo več pridelovati po standardih, ki veljajo za enakovredne predpisom Unije, pač pa morajo spoštovati ista pravila kot evropski pridelovalci. Načelo enakovrednosti se zamenja z načelom skladnosti. To ustvarja enake konkurenčne pogoje za vse pridelovalce, ki so lahko prepričani, da morajo vsi izpolnjevati enake zahtevne standarde, potrošniki pa imajo zagotovilo, da ekološki proizvodi, ki se prodajajo v Uniji, ne glede na to, ali so bili tam pridelani ali ne, izpolnjujejo enake standarde kakovosti.

Do zdaj so uvoženi proizvodi certifikat pridobili v skladu z nacionalnimi predpisi tretjih držav z enakovrednimi predpisi ali v skladu s približno 60 različnimi sklopi pravil nadzornih organov, ki jih je Unija priznala kot enakovredne svojim pravilom o ekološki pridelavi. Nekateri nadzorni organi so tako na primer dopustili uporabo nekaterih proizvodov za zdravljenje bolezni rastlin, ki se v Uniji ne uporabljajo (na primer za zdravljenje rastlinskih bolezni, ki v Evropi niso prisotne in za katere torej evropski predpisi ne obstajajo).

Kakšna bo usoda sporazumov o ekološki pridelavi, ki jih ima Unija sklenjene z drugimi državami?

Unija je za številne države zunaj EU (t. i. tretje države) priznala, da so njihova pravila o ekološki pridelavi in nadzorni sistemi enakovredni evropskim. Nekatere tretje države, kot so Kanada, Japonska, Združene države, Tunizija, Nova Zelandija itn., so z dogovori ali sporazumi o enakovrednosti, ki zagotavljajo medsebojno priznavanje predpisov o ekološki pridelavi in nadzornih sistemih, predpise Unije priznale za enakovredne svojim predpisom na tem področju. Ta priznanja evropskim potrošnikom omogočajo, da izbirajo med raznolikimi ekološkimi proizvodi, evropskim pridelovalcem pa ponujajo priložnosti za izvoz.

Obstoječi dogovori in sporazumi se morajo, kadar je primerno, v razumnem časovnem roku prilagoditi novim pravilom.

Obstoječe priznavanje enakovrednosti predpisov tretjih držav, s katerimi vzajemni dogovori o enakovrednosti trenutno niso sklenjeni, bo treba spremeniti v vzajemne trgovinske sporazume, da se gospodarskim subjektom zagotovi trdnejši pravni okvir. Petletno prehodno obdobje tako Uniji kot njenim partnerskim državam zagotavlja dovolj časa, da s pogajanji dosežejo obojestransko koristne sporazume.

Kaj novi predpisi pomenijo za ekološko pridelavo v rastlinjakih?

Ena glavnih zahtev za ekološko pridelavo je, da se rastline primarno hranijo prek ekosistema tal. Nova uredba potrjuje, da je povezava s tlemi temeljno načelo, zato uporaba „ločenih gred“ ne velja za združljivo s splošnimi ekološkimi načeli.

Vendar bo nova uredba pridelovalcem v državah članicah, kjer je bila ta praksa že odobrena za ekološko kmetijstvo, omogočila nadaljnjo uporabo rastlinjakov za omejeno obdobje 10 let. Komisija bo predložila poročilo o uporabi ločenih gred v rastlinjakih 5 let po datumu začetka uporabe nove uredbe, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom.

Ali se bodo pravila uporabljala za vse ekološke proizvode, vključno s predelanimi proizvodi?

Nova uredba o ekološkem kmetijstvu se bo uporabljala za žive in nepredelane kmetijske proizvode, vključno s semeni in drugim rastlinskim razmnoževalnim materialom ter predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki se uporabljajo kot živila in krma. Predelani proizvodi se lahko označijo kot ekološki samo, če je vsaj 95 % kmetijskih sestavin ekološkega izvora.

MEMO/17/4686

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar