Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

EU prevzema vodilno vlogo z velikopoteznimi ukrepi za čistejša in varnejša morja.

Malta, 5. oktobra 2017

EU prevzema vodilno vlogo z velikopoteznimi ukrepi za čistejša in varnejša morja.

Evropska unija se je na konferenci Naš ocean, ki jo prireja na Malti (5.–6. oktobra), zavezala uresničiti 36 konkretnih ukrepov za bolj zdrava, čistejša, varnejša in bolje zaščitena morja. Napovedi s skupnim zneskom nad 550 milijonov evrov in z dejavnostmi po vsem svetu kažejo, da je EU trdno odločena izboljšati položaj morij in s tem pozitivnim signalom spodbuditi ostali svet, tako vlade kot zasebni sektor, k intenzivnejšemu spopadanju z vse večjimi izzivi glede oceanov, od onesnaževanja s plastičnimi odpadki in zaščite morskih organizmov pa vse do vpliva podnebnih sprememb in kriminalnih dejavnosti na morju.

Teh 36 zavez EU je podrobneje opisanih v nadaljevanju.

Pomorska varnost je podlaga za svetovno trgovino in napredek, a jo ogrožajo naravne nesreče, piratstvo, nezakonito trgovanje in oboroženi spopadi. Da bi bili oceani varnejši in bolje zaščiteni, je Evropska unija napovedala, da bo:

  • namenila 37,5 milijona evrov za zagotavljanje pomorske varnosti in boj proti piratstvu ob jugovzhodni afriški obali in v Indijskem oceanu. S sredstvi bodo upravljale štiri regionalne organizacije (IGAD, COMESA, EAC in IOC) v sodelovanju z UNODC, Interpolom in FAO. Program poleg regionalnega mehanizma za usklajevanje in izmenjavo pomorskih informacij podpira tudi pobude za alternativne oblike preživljanja na obalnih piratskih območjih Somalije, preiskovalne zmogljivosti na nacionalni in regionalni ravni, reformo zaporov, zmogljivosti pregona in pravosodne zmogljivosti, prekinitev nezakonitih finančnih tokov, boj proti pranju denarja in številne druge pomorske naloge;
  • vložila 4 milijone evrov v letu 2017 v program Copernicus za satelitsko spremljanje Zemlje, ki bodo namenjeni pomoči agencijam in državam članicam EU pri spremljanju onesnaženosti morja z nafto in gospodarskega ribištva velikega obsega (vključno z bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu) v severovzhodnem Atlantiku, Sredozemlju, Baltiku, Severnem morju, Črnem morju, Tihem oceanu in morju okrog Kanarskih otokov. Program Copernicus bo uvedel tudi nove storitve, ki bodo v pomoč pri kazenskem pregonu in navigacijski varnosti na območjih s plavajočim ledom;
  • še naprej podpirala pomorsko varnost v Gvinejskem zalivu, tudi prek medregionalne mreže držav v Gvinejskem zalivu in z zagonom dveh novih programov: programa SWAIMS (Support to West Africa Integrated Maritime Security, podpora celostni pomorski varnosti v zahodni Afriki) v vrednosti 29 milijonov evrov in programa za izboljšanje pristaniške varnosti v zahodni in osrednji Afriki v vrednosti 8,5 milijona evrov;
  • zagotovila 1 milijon evrov v letu 2017 za podporo posodobitvi sistemov IKT pomorskih organov EU in izboljšanju sodelovanja med njimi. EU je napovedala tudi, da bo prispevala 80 000 evrov za spodbujanje sodelovanja med obalnimi stražami v Evropi.
  • septembra 2017 zagnala prototip nadzornega orodja za odkrivanje ladij, ki bo razkril obseg človeških dejavnosti na morju. Orodje SUMO (Search for Unidentified Maritime Objects, iskanje neidentificiranih pomorskih objektov) je programska oprema, ki samodejno analizira podatke iz satelitskih radarskih slik za odkrivanje plovil, velikih tudi samo en meter, in to celo v oblačnem vremenu ali ponoči. To orodje je odprta koda, da bi tako uporabnike in razvijalce spodbudili k uporabi, ter lajša mednarodno sodelovanje pri ugotavljanju poti plovil, spremljanje intenzitete plovbe, odkrivanje ladij, ki onesnažujejo, spremljanje ribolovnih dejavnosti, preprečevanje piratstva in tihotapljenja ter nadzorovanje pomorskih meja.

Onesnaženje morja je obsežen problem, saj vsako leto v morju konča več kot 10 milijonov ton odpadkov. Do leta 2050 bo v naših oceanih morda že več plastike kot rib. Za reševanje teh izzivov je EU napovedala, da bo:

  • vzpostavila portal WISE-Marine, preko katerega bodo imeli javnost in deležniki dostop do informacij o vprašanjih v zvezi z evropskimi vodami in ki naj bi prispeval k boljšemu upravljanju oceanov in boljšemu ekosistemskemu upravljanju. Platforma bo v prihodnjih letih razširjena in nadalje integrirana;
  • zagotovila 2 milijona evrov v letu 2017 za pomoč državam članicam pri izvajanju okvirne direktive o morski strategiji in še 2,3 milijona evrov za pomoč regionalnemu in medregionalnemu sodelovanju za dosego tega cilja. Zakonodaja EU naj bi omogočila, da bi do leta 2020 dosegli dobro okoljsko stanje voda držav članic EU in zaščitili bazo virov, od katere so odvisne ekonomske in družbene dejavnosti, povezane z morjem;
  • zagotovila 2,85 milijona evrov za projekte s področja preprečevanja onesnaževanja morja in pripravljenosti ter 2,5 milijona evrov za vaje v primeru onesnaženega morja, podporo in dopolnjevanje čezmejnih dejavnosti med državami EU ter z izbranimi državami v soseščini EU;
  • pripravila osnutek ukrepov za zmanjšanje uhajanja plastike v okolje do konca leta 2017 v okviru svoje prihodnje strategije za plastiko;
  • v letu 2017 pripravila osnutek ukrepov za zmanjšanje izpustov ladijskih odpadkov in ostankov tovora v morje.

Trajnostno modro gospodarstvo naj bi se do leta 2030 podvojilo, njegov današnji obseg pa ocenjujejo na 1,3 bilijona evrov. EU je to temo vključila v letošnjo konferenco Naš ocean, da bi okrepila sinergije med trajnostnimi rešitvami za oceane ter gospodarsko rastjo in zaposlovanjem v obalnih skupnostih po vsem svetu. EU je v ta namen napovedala, da bo:

  • v letu 2017 namenila več kot 250 milijonov evrov za financiranje morskih in pomorskih raziskav. Od tega bo 40 milijonov EUR namenila za nizkoogljičen in napreden vodni promet, več kot 30 milijonov EUR pa za morsko energijo. Nadalje je napovedala, da bo zagotovila 12 milijonov EUR za dva nova inovacijska čistilna projekta, namenjena boju proti smetem in drugim onesnaževalom na morju. Napovedala je tudi več kot 50 milijonov evrov podpore pobudi BlueMED, ki je namenjena sodelovanju na področju znanosti in raziskav za zdravo, produktivno in odporno Sredozemsko morje;
  • še okrepila dejavnost v zvezi s čezatlantskim zavezništvom za raziskovanje oceanov ter bo v ta namen spodbujala okrepljene okvire sodelovanja z atlantskimi partnerji, na primer z Brazilijo in Južno Afriko, o morski znanosti, raziskavah in inovacijah v okviru Belemske izjave, za uresničitev tega cilja pa bo v obdobju 2018–2019 dodelila prek 60 milijonov EUR. EU bo tudi v prihodnje udejanjala prelomno izjavo iz Galwaya o sodelovanju z ZDA in Kanado na področju raziskav oceanov. Po podatkih EU bo do leta 2019 v mednarodnih konzorcijih o izzivih, ki obremenjujejo Atlantski ocean, delovalo že več kot 500 raziskovalnih skupin;
  • dala pobudo za naložbo v višini 14,5 milijona evrov v letu 2017 za spodbujanje trajnostnega modrega gospodarstva v Evropski uniji. Od tega bo približno 8 milijonov evrov zagonskih nepovratnih sredstev za zelo perspektivne projekte v porajajočih se sektorjih modrega gospodarstva v EU. Inovativnim tehnologijam za spremljanje smeti na morju in/ali boj proti tovrstnim smetem v vodah okoli Evropske unije bosta za izboljšave na tem področju dodeljena nadaljnja 2 milijona EUR. Poleg tega bodo 3 milijoni evrov namenjeni spodbujanju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja v Sredozemskem morju, na primer med inštituti za pomorsko usposabljanje in izobraževanje, podjetji, delujočimi v modrem gospodarstvu, in lokalnimi ribiškimi skupnostmi. Obnovitvi morskih in obalnih ekosistemov v Sredozemlju bo dodeljenih1,5 milijona evrov;
  • začela program morskega partnerstva med Tihim oceanom in Evropsko unijo v vrednosti 45 milijonov evrov. Švedska je napovedala, da bo k programu prispevala 10 milijonov evrov. Program je namenjen tako podpori trajnostnemu upravljanju in razvoju ribolova, da se zagotovita prehranska varnost in gospodarska rast, kot tudi obravnavi odpornosti na podnebne razmere in ohranjanja morske biotske raznovrstnosti.
  • skušala pospešiti procese pomorskega/morskega prostorskega načrtovanja povsod po svetu, in sicer v sodelovanju z Medvladno oceanografsko komisijo UNESCO (IOC-UNESCO), kot sta se zavezali 24. marca 2017. Pomorsko prostorsko načrtovanje je čezmejno in medsektorsko, zagotavlja pa učinkovitost, varnost in trajnostnost človeških dejavnosti na morju. EU bo, opirajoč se na skupni načrt, IOC-UNESCO zagotovila 1,4 milijona evrov nepovratnih sredstev za razvoj mednarodnih smernic za pomorsko prostorsko načrtovanje. V okviru tega se bosta v začetku leta 2018 začela dva pilotna projekta: eden v Sredozemlju in še eden v južnem Tihem oceanu. Ustanovljen bo tudi mednarodni forum za pomorsko prostorsko načrtovanje, ki bo omogočal razprave o tem, kako bi to načrtovanje, vključno z medsektorskimi ukrepi, izvedli na svetovni ravni. Prva delavnica bo spomladi 2018;
  • vložila 23 milijonov evrov v storitev spremljanja morskega okolja v okviru svojega programa za satelitsko spremljanje (Copernicus) v letih 2017 in 2018. Storitev je usmerjena na podnebne spremembe, ribolov in varstvo morskega okolja. V okviru programa Copernicus bodo po najavah prvič pripravljeni kazalniki spremljanja oceanov, vključno z biokemijskimi kazalniki. Ti kazalniki so pomembni za merjenje zdravja oceanov in bodo objavljeni v poročilu o stanju oceanov, ki bo do konca leta 2018 na voljo na spletu;
  • nadgradila sporazume o partnerstvu o trajnostnem ribištvu z obalnimi državami. Ti sporazumi so državam že v pomoč pri razvoju trajnostnega ribištva, učinkovitem upravljanju sistemov za spremljanje in nadzor ter v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu. Pri novi generaciji sporazumov bo treba uporabiti celovitejši pristop ter med drugim spodbujati modro gospodarstvo, okrepiti pa bo treba tudi naložbe v ribiški sektor. Partnerske države bi s tem novim pristopom lahko na trajnostni način povečale prihodke iz oceanskega gospodarstva;
  • namenila 8,5 milijona evrov za ohranjanje morske in obalne biotske raznovrstnosti v Karibskem morju, v korist skupnostim, ki so odvisne od teh ekosistemov. Ti ukrepi so zlasti namenjeni naravnim območjem, ki so ogrožena zaradi zlorab, čezmernega izkoriščanja virov, onesnaženja in učinkov podnebnih sprememb;
  • namenila skoraj 6 milijonov evrov za podporo projektom v državah EU za vzpostavitev čezmejnega sodelovanja pri pomorskem prostorskem načrtovanju. Pomorsko prostorsko načrtovanje je čezmejno in medsektorsko, zagotavlja pa učinkovitost, varnost in trajnostnost človeških dejavnosti na morju;
  • financirala preskus namestitve prvega sistema za pridobivanje energije iz valovanja in plimovanja v Evropi leta 2017 ter v ta namen namenila 1,5 milijona evrov v podporo upravam in razvijalcem projektov, delujočih na področju okoljskega spremljanja;
  • razvila pilotni modri oblak znanstvenih podatkov (Pilot Blue Science Cloud), namenjen posodobitvi procesov dostopa do morskih podatkov ter njihovega upravljanja in uporabe, da bi z uporabo tehnologij v oblaku izboljšali ravnanje z velikimi količinami različnih morskih in pomorskih podatkov. Modri oblak naj bi dodatno spodbudil tudi sodelovanje znanstvenikov EU z njihovimi mednarodnimi partnerji. Tehnologije v oblaku lahko izboljšajo globalno in regionalno opazovanje oceanov in napovedovanje, k čemur spodbuja tudi skupina G7 v pobudi za prihodnost morij in oceanov, hkrati pa je to del svetovnih prizadevanj za vzpostavitev izpopolnjenega globalnega sistema sistemov za opazovanje Zemlje (GEOSS);
  • z najmanj milijon evri podprla globalni program za ribištvo (PROFISH) pod okriljem Svetovne banke. Cilj programa je izboljšati okoljsko trajnost, dobrobit ljudi in gospodarsko uspešnost ribištva in akvakulture v svetovnem merilu, s poudarkom na dobrobiti revnih v skupnostih, ki se ukvarjajo z ribolovom in ribogojstvom v državah v razvoju.

Podnebne spremembe imajo za oceane zelo neposredne posledice, najbolj zaskrbljujoča med njimi sta dvigovanje morske gladine in vse večje zakisljevanje. Evropska unija je zato napovedala, da bo:

  • začela projekt v višini 10 milijonov evrov v sodelovanju z Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO) za blažitev podnebnih sprememb v sektorju pomorskega prometa. Cilj projekta je ustanoviti pet centrov za sodelovanje na področju pomorske tehnologije, po enega v vsaki ciljni regiji – Afriki, Aziji, Karibih, Latinski Ameriki in Tihem oceanu – s čimer bi nastala mreža, ki bi obsegala ves svet. Mreža bo državam v razvoju v teh regijah omogočila pripravo ukrepov za energetsko učinkovitost v pomorskem prevozu;
  • zagotovila 1,5 milijona evrov za zmanjšanje emisij črnega ogljika na Arktiki. Cilj projekta je okrepiti mednarodno sodelovanje pri varstvu arktičnega okolja;
  • namenila 600 000 evrov za celostni arktični projekt, ki je posvečen trem prednostnim področjem politike EU za Arktiko: podnebnim spremembam in varovanju arktičnega okolja, trajnostnemu razvoju Arktike in okoliške regije ter mednarodnemu sodelovanju pri vprašanjih Arktike.

Varstvo morskega okolja: čeprav je cilj Organizacije združenih narodov, da bi bilo do leta 2020 zaščitenih 10 % obmorskih in obalnih območij, jih je danes z zakonom zaščitenih manj kot 5 %, pa še tam se zakoni ne izvajajo vedno. Evropska unija je zato napovedala, da bo:

  • Evropska komisija do konca leta 2017 postopno ukinila plastične lončke za enkratno uporabo v avtomatih za vodo in prodajnih avtomatih v vseh svojih zgradbah v Bruslju*. Zavezala se je tudi, da bo na drugi konferenci Naš ocean leta 2018 poročala o vseh svojih dejavnostih za nadaljnje zmanjšanje uporabe drugih predmetov iz plastične mase v vseh svojih zgradbah in na vseh prireditvah. Med ukrepi v ta namen bodo izboljšana zelena javna naročila, zmanjšanje porabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo v menzah in kavarnah, spodbujanje uporabe vodovodne vode, začetek širše kampanje ozaveščanja osebja o zmanjšanju količine odpadkov, njihovem razvrščanju in recikliranju ter bolj okolju prijazne prireditve Komisije;
  • zagotovila 20 milijonov evrov za podporo upravljanju zaščitenih morskih območij v afriških, karibskih in pacifiških državah v okviru programa BIOPAMA II (program za upravljanje biotske raznovrstnosti in zaščitenih območij);
  • skupaj z Nemčijo podprla uvedbo medsektorske, čezmejne in večdeležniške platforme za regionalno upravljanje oceanov do leta 2020. Platforma bo razvita v okviru partnerstva za regionalno upravljanje oceanov, ki so ga leta 2015 vzpostavili Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Inštitut za višje študije na področju trajnosti (Institute for Advanced Sustainability Studies – IASS), Inštitut za trajnostni razvoj in mednarodne odnose (Institut du Développement Durable et des Relations Internationales –IDDRI) in Možganski trust za trajnost (Think Tank for Sustainability – TMG). Nemčija se je na konferenci ZN o oceanih (5.–9. junij 2017) prostovoljno zavezala razvoju platforme, ki naj bi prispevala k izpolnjevanju cilja trajnostnega razvoja 14. Forum partnerstva za regionalno upravljanje oceanov bo zagotavljal nova znanja o integriranem upravljanju oceanov na treh različnih ravneh: (1) v regijah; (2) med regijami in (3) med regionalno in svetovno ravnijo. Na podlagi sodelovanja z mednarodnimi partnerji v letu 2018 bosta Evropska unija in Nemčija v letu 2019 pripravili prvo srečanje;
  • namenila 1,5 milijona evrov za analizo ekosistemov in gospodarskih dejavnosti na območju Srednjeatlantskega grebena in Riograndskega praga ter tako prispevala k opredelitvi usklajenega sklopa območij posebnega okoljskega pomena;
  • podprla Generalno komisijo za ribištvo v Sredozemlju pri vzpostavljanju območja z omejenim ribolovom, velikega najmanj 2 700 km2, s čimer naj bi zaščitili pridnene staleže v habitatu, ki je priznan kot ključno vzgajališče in drstišče za več morskih vrst zunaj teritorialnih voda Italije in Hrvaške, tj. na območju Jabučke kotline v Jadranskem morju. O vzpostavitvi tega območja z omejenim ribolovom bo Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju odločala na letnem zasedanju, ki bo 16.–19. oktobra 2017.

Brez trajnostnega ribištva ni mogoče neprekinjeno dostopati do zadostne količine hranljive morske hrane za prihodnje rodove. Da bi omogočila trajnostno ribištvo povsod po svetu, je EU napovedala, da bo:

  • v okviru programa PESCAO namenila 15 milijonov evrov za izboljšanje regionalnega upravljanja ribištva v zahodni Afriki, da bi razvili regionalno ribiško politiko, vzpostavili regionalno usklajevanje v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu ter izboljšali upravljanje staležev rib na regionalni ravni;
  • namenila 5,7 milijona evrov v letu 2017 za podporo prizadevanjem Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo in Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju za večjo trajnost ribolovnih virov v Sredozemlju.To je nadaljevalni ukrep po izjavi MedFish4Ever, zavezi za rešitev sredozemskih staležev rib ter zaščito ekološkega in gospodarskega bogastva te regije v naslednjih desetih letih, ki je bila podpisana 30. marca 2017;
  • v letu 2017 prispevala najmanj milijon evrov h globalnemu programu Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo ter tako podprla izvajanje prelomnega sporazuma o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje. Program zajema politično, pravno in tehnično pomoč ter vzpostavljanje zmogljivosti za boljše izvajanje navedenega sporazuma. Hkrati je EU napovedala, da bo v letu 2020 priredila mednarodno konferenco, namenjeno oceni in pregledu sporazuma o ukrepih države pristanišča. Poleg tega bo Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo v letu 2017 namenila 225 000 EUR za oblikovanje svetovne evidence ribiških plovil, hladilnih transportnih plovil in oskrbovalnih plovil;
  • uporabljala nova pravila, ki naj bi začela veljati do konca leta 2017 in naj bi prispevala k boljšemu in bolj trajnostnemu upravljanju zunanjih ribiških flot. Evropski uniji bodo omogočila boljše spremljanje in nadzor svojih flot in učinkovito reševanje problematike zamenjave zastav in zakupa, to pa bo okrepilo prizadevanja v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu.
  • na 11. ministrski konferenci STO, ki bo decembra 2017 v Buenos Airesu, prispevala k sklenitvi večstranskega sporazuma o ribiških subvencijah. EU je v ta namen julija 2017 v Svetovni trgovinski organizaciji predstavila revidiran predlog, na podlagi katerega naj bi prepovedali nekatere oblike ribiških subvencij, ki prispevajo k presežnim zmogljivostim in prelovu, odpravili subvencije, ki prispevajo k nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, v prihodnje pa preprečili uvajanje tovrstnih subvencij. Predlog, ki naj bi prispeval k izpolnjevanju cilja trajnostnega razvoja 14.6, vključuje tudi nekatere določbe o večji preglednosti ter smernice za posebno in diferencirano obravnavo držav v razvoju in najmanj razvitih držav. EU si bo po najboljših močeh prizadevala za sklenitev tega sporazuma, ki ga bo podpirala v vseh fazah pogajanj in izvajanja.

Več informacij

Spletno mesto konference Naš ocean

Prenos konference Naš ocean v živo (na voljo v angleščini, francoščini, španščini, kitajščini, ruščini in arabščini).

Prenos tiskovne konference z Malte v živo (petek, 6. oktobra, ob 13. uri po srednjeevropskem času).

 

*Posodobljeno 6. 10. 2017 ob 13. uri z natančno vsebino zaveze.

MEMO/17/3588

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar