Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Ukrepi EU za omejevanje onesnaževanja zraka, ki ga povzročajo avtomobili: Vprašanja in odgovori

Bruselj, 31. avgusta 2017

Vprašanja in odgovori

Kakšna so tveganja, povezana z emisijami vozil?

Emisije onesnaževal zraka so glavni okoljski vzrok prezgodnjih smrti v EU ter povzročajo bolezni dihal, visoke stroške zdravstvenega varstva in izgubljene delovne dni. Najnovejši podatki kažejo, da gre v EU že samo trem onesnaževalom zraka (PM 2,5, NO2 in O3) pripisati 400 000 primerov prezgodnje smrti na leto, pri čemer jih je približno 70 000 neposredno povezanih z dušikovim dioksidom (NO2). Mestni promet je tudi eden od razlogov, da so v številnih mestnih območjih prekoračene mejne vrednosti onesnaženosti zraka.

Kako so emisije onesnaževal iz vozil urejene na ravni EU?

Komisija v zadnjih desetletjih vodi prizadevanja EU za postopno zmanjševanje emisij onesnaževal zraka iz cestnih vozil z izboljševanjem kakovosti goriv in določanjem vse strožjih mejnih vrednosti emisij za nova vozila.

Kar zadeva emisije NOx, je Komisija večkrat zaostrila najvišje mejne vrednosti emisij NOx za dizelske osebne avtomobile:

  • januarja 2000: 500 mg/km (Euro 3),
  • januarja 2005: 250 mg/km (Euro 4),
  • septembra 2009: 180 mg/km (Euro 5),
  • septembra 2014: 80 mg/km (Euro 6).

Vendar zgolj to ne zadošča. Po nedavnem škandalu v zvezi z emisijami je postalo jasno, da nekateri avtomobili, ki so danes v prometu, niso v skladu s temi vrednostmi v dejanskih voznih razmerah, kar pomeni, da se v zrak, ki ga dihamo, izpusti več onesnaževal.

Z uvedbo postopka preskušanja dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, se nadalje poostrujejo pravila, saj se bodo preverjale emisije NOx in ultrafinih delcev (število delcev – PN) iz vozil v prometu, prav tako pa se bo bistveno zmanjšalo sedanje neskladje med emisijami, izmerjenimi pri dejanski vožnji, in emisijami, izmerjenimi v laboratoriju.

Poleg tega si Komisija še naprej prizadeva za celovito uporabo obstoječih ciljev glede kakovosti zraka v EU in razvija velikopotezne pobude za spodbujanje vozil z nizkimi emisijami.

Kako se preskušajo emisije avtomobilov?

Preden se vozilo lahko da na trg, ga je treba „homologirati“: nacionalni organ mora pred odobritvijo prodaje tipa vozila v EU potrditi, da prototipi modela izpolnjujejo vse varnostne in okoljske zahteve EU ter zahteve glede skladnosti proizvodnje.

Trenutno se za merjenje emisij vozila, ki onesnažujejo zrak, uporablja samo laboratorijski preskus. Vendar pri onesnaževalih, kot so ultrafini delci in NOx, emisije nekaterih vozil, izmerjene na cesti, v resnici znatno presegajo emisije, izmerjene v laboratorijskem preskusnem ciklu (novi evropski vozni cikel – NEDC), ki se uporablja trenutno. Za odpravo pomanjkljivosti je Komisija že pred škandalom v zvezi z emisijami, ki je izbruhnil septembra 2015, predlagala merjenje emisij v dejanskih voznih razmerah.

Kaj je preskus dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo?

V postopku preskušanja dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo (preskušanja RDE), se emisije onesnaževal, ki vključujejo emisije dušikovih oksidov (NOx) in delcev, merijo s prenosnimi sistemi za merjenje emisij (PEMS), ki so pritrjeni na avtomobil med cestno vožnjo v dejanskih razmerah. To pomeni zunanjo vožnjo avtomobila po dejanski cesti, pri čemer se naključno spreminjajo parametri, kot so pospešek, pojemek, temperatura okolja in koristni tovor.

Postopek preskušanja RDE ne nadomešča laboratorijskega preskusa, temveč ga dopolnjuje. Slednji je bil prav tako izboljšan in bolje odraža dejanske vozne razmere, predvsem pa zagotavlja bolj realne vrednosti emisij CO2 in porabe goriva.

Kateri so posamezni „akti RDE“?

RDE je bil vzpostavljen v štirih ločenih regulativnih aktih:

  • Akt RDE 1: Prvi korak je bil opredeliti dejanski preskusni postopek. Države članice so mu izglasovale podporo v Tehničnem odboru za motorna vozila (TCMV) maja 2015, veljati pa je začel leta 2016. V prvi fazi v začetku leta 2016 se je preskušanje RDE izvajalo samo za namene spremljanja, brez vpliva na dejanske homologacije, ki so se še naprej podeljevale na podlagi laboratorijskih meritev.
  • Akt RDE 2: V drugem koraku se je določilo postopno uvajanje preskušanja RDE za zagotovitev dejanskega vpliva na homologacije, ki jih izdajo nacionalni organi. Države članice so se 28. oktobra 2015 na seji Tehničnega odbora za motorna vozila strinjale, da morajo biti meritve NOx v okviru preskušanja RDE obvezne za nove modele avtomobilov od septembra 2017 in za vsa nova vozila od septembra 2019.
  • Akt RDE 3: V tretjem koraku so države članice v Tehničnem odboru za motorna vozila 20. decembra 2016 sprejele predlog Komisije, da se pri preskušanju RDE začne meriti tudi število delcev v emisijah, in sicer za nove tipe vozil do septembra 2017 in za vsa nova vozila do septembra 2018. Ti zelo majhni, a rakotvorni delci nastajajo tako pri avtomobilih z dizelskim kot tudi pri avtomobilih z bencinskim motorjem s tehnologijo neposrednega vbrizgavanja. Na podlagi akta RDE 3 je Komisija tudi izpopolnila preskusne metode, da se bo upoštevalo dejstvo, da kratke mestne vožnje, ki se začnejo s hladnim motorjem, povzročijo večino onesnaževanja v mestih. Da bi zajeli več različnih pogojev, bo zdaj vključen tudi vroč zagon motorja. Ta akt določa tudi, da mora proizvajalec v izjavi o skladnosti posameznega vozila jasno navesti njegove emisijske vrednosti v dejanskih razmerah, s čimer je ta podatek pregleden ter dostopen vsem državljanom in javnim organom.
  • Akt RDE 4: Poleg tega Komisija načrtuje, da bo v prihodnjih mesecih predložila predlog za nadaljnjo okrepitev zakonodaje v zvezi z RDE z vključitvijo možnosti neodvisnega preskušanja, kjer tretje strani preverjajo avtomobile, ki so že v prometu (preskušanje „skladnosti v prometu“), uvedbo novih in bolj reprezentativnih metod za preskušanje hibridnih vozil ter prilagoditvijo določb za nekatere posebne tipe vozil.

Kaj je faktor skladnosti v postopku preskušanja dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo (RDE)?

V nasprotju z vnaprej določenim laboratorijskim preskusnim ciklom pri preskusih RDE zaradi inherentnih značilnosti merilne opreme PEMS prihaja do večjih razlik in širšega razpona količinskih rezultatov emisij v različnih preskusnih vožnjah RDE. V primeru neustreznega upoštevanja tehničnih in statističnih negotovosti meritev RDE se lahko zgodi, da vozila, ki v resnici ustrezajo predpisom, ne opravijo posameznega preskusa RDE, vozila, ki so dejansko neskladna, pa preskus opravijo.

S konceptom faktorja skladnosti je to težavo mogoče odpraviti. Pri uporabi faktorja skladnosti je poudarek na povprečni skladnosti vozila z mejnimi vrednostmi emisij. Lahko se na primer zgodi, da se predpisane mejne vrednosti emisij presežejo pri vožnji po strmem klancu, kar pa se mora potem izravnati z emisijami pod predpisanimi mejnimi vrednosti, ki nastanejo v drugačnih pogojih, kot je zmerna vožnja v mestu, tako da vrednosti povprečnih emisij po tehtanju teh pogojev glede na njihovo statistično pogostost niso višje od mejnih vrednosti.

Glede na to, da so meritve pri preskušanju dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, novost in zaradi tehničnih omejitev za kratkoročno izboljšanje dejanskih emisijskih vrednosti dizelskih avtomobilov, ki se trenutno proizvajajo, so se države članice oktobra 2015 dogovorile o obdobju postopnega zmanjševanja odstopanj med predpisano mejno vrednostjo, izmerjeno v laboratorijskih pogojih, in vrednostmi, izmerjenimi v postopku preskušanja dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo. Dogovor predvideva pristop v dveh korakih:

  1. v prvi fazi bodo morali proizvajalci, da bi se prilagodili novim zahtevam, razliko zmanjšati na faktor skladnosti največ 2,1 (tj. 168 mg/km NOx namesto 80 mg/km) pri novih modelih do septembra 2017 (pri vseh novih vozilih do septembra 2019);
  2. v drugi fazi se bo ta razlika ob upoštevanju dovoljenega tehničnega odstopanja pri novih modelih nadalje zmanjšala na faktor 1,5 (tj. 120 mg/km NOx namesto 80 mg/km) do januarja 2020 (pri vseh novih vozilih do septembra januarja 2021). Da bi se upoštevale nadaljnje izboljšave merilne tehnologije, se bo ta faktor pregledoval vsako leto od leta 2017 dalje, zaradi izboljševanja tehnologije pa se bo še naprej zmanjševal, tako da naj bi čim prej, najpozneje pa do leta 2023, dosegel vrednost 1. Proizvajalci avtomobilov bi morali zato že začeti z zasnovo vozil, ki so skladna s faktorjem skladnosti blizu 1 (= 80mg/km NOx).

Kaj pa preskušanje emisij CO2?

Komisija je uvedla tudi nov, bolj realen preskusni postopek za merjenje emisij CO2 in porabe goriva pri avtomobilih in kombiniranih vozilih, t. i. globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila (WLTP). WLTP je globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila, razvit v okviru Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) s podporo Evropske komisije.

S preskusnim postopkom WLTP se nadomešča novi evropski vozni cikel (NEDC), ki današnjih voznih razmer ali tehnologij vozil ne odraža več ustrezno. Z njim bodo zagotovljene bolj realne vrednosti porabe goriva in emisij CO2 v korist potrošnikov in regulatorjev na ravni EU in tudi nacionalni ravni. To bo velika spodbuda za uvajanje tehnologij za učinkovito porabo goriva in nizkoogljičnih tehnologij.

Komisija je novi preskus WLTP sprejela 1. junija 2017. Ta bo od septembra 2017 obvezen za vse nove modele avtomobilov, od septembra 2018 pa za vse nove avtomobile.

Na katere druge načine si Komisija prizadeva za zanesljivejši homologacijski sistem?

Z novimi postopki preskušanja bodo meritve emisij bolj realne in točne, v veliki meri pa se bo zmanjšalo tveganje goljufij z odklopnimi napravami. Vendar je potrebna širša prenova obstoječega homologacijskega sistema.

Zato je Komisija januarja 2016 predlagala novo uredbo za prenovo trenutnega homologacijskega sistema. Cilj predloga je okrepiti neodvisnost in kakovost tehničnih služb, imenovanih za preskušanje in preverjanje skladnosti vozil z zahtevami EU za homologacijo, uvedba učinkovitega sistema za nadzor trga za preverjanje skladnosti avtomobilov, ki so že v prometu, ter večjega nadzora na evropski ravni. To vključuje možnost Komisije, da začasno odvzame, omeji ali prekliče imenovanje tehnične službe, ki ni dovolj uspešna in je preveč popustljiva pri uporabi pravil. Komisija bo tudi izvedla naknadno preverjanje (prek Skupnega raziskovalnega središča) in po potrebi sprožila odpoklic. Predlog poleg tega Komisiji omogoča, da naloži finančne kazni ter s tem proizvajalce in tehnične službe odvrne od tega, da bi na trg spuščali neskladna vozila.

Predlog Komisije ohranja trenutno prepoved odklopnih naprav, ki jo morajo nacionalni organi nadzorovati in uveljavljati, vendar gre še korak dlje. V skladu z osnutkom uredbe bo proizvajalec moral zagotoviti dostop do protokolov programske opreme v avtomobilu. Ta ukrep dopolnjuje sveženj o dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo, kar bo zelo otežilo izogibanje zahtevam glede emisij, vključuje pa tudi obveznost proizvajalcev, da razkrijejo svojo strategijo zmanjšanja emisij, kot na primer v ZDA.

Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj zdaj hitro sprejmeta dogovor o tem predlogu.

Kako Komisija ukrepa glede dizelskih avtomobilov, ki so trenutno v prometu in onesnažujejo preveč?

Komisija je decembra 2016 in maja 2017 že začela postopke za ugotavljanje kršitev proti osmim državam članicam, ki kršijo zakonodajo EU o homologaciji, ter še naprej spremlja, ali se ustrezno izvaja zadevno pravo EU. Komisija bo tudi zagotovila, da se upoštevajo pravila konkurence, in si bo še naprej prizadevala za pošteno obravnavo potrošnikov.

Komisija je nedavno pozvala države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se neskladni avtomobili popravijo ali umaknejo iz prometa. Pomembno je, da vsa popravila, ki jih predlagajo proizvajalci avtomobilov, potrdijo nacionalni organi, da se znova zagotovi popolna skladnost avtomobilov, pri tem pa ni negativnega vpliva na njihovo delovanje, življenjsko dobo in porabo goriva. Da bi se hitro zmanjšale emisije NOx v obstoječem dizelskem voznem parku v Evropi, je to treba storiti čim prej.

Komisija je seznanjena z nedavnimi prizadevanji nekaterih držav članic in proizvajalcev avtomobilov za obravnavanje trenutne situacije in z zanimanjem pričakuje popolne informacije o ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni. Komisija bo zlasti preučila, ali predlagani ukrepi zadostujejo, da se v skladu s pravnimi zahtevami zmanjšajo emisije NOx in s tem izboljša kakovost zraka. Za zagotovitev doslednosti in učinkovitosti je pripravljena tudi olajšati izmenjavo teh informacij med državami članicami.

Kako si Komisija prizadeva za boljšo kakovost zraka?

S pravili EU se ne omejujejo le emisije avtomobilov, temveč se določajo tudi cilji za kakovost zraka, ki se stalno spremljajo in izvajajo. Lokalni standardi kakovosti zraka (določanje mejnih in/ali ciljnih vrednosti za več onesnaževal zraka, ki se jih ne sme preseči) so določeni v direktivah o kakovosti zunanjega zraka. Zlasti glede NO2 je večina držav članic in več kot 130 njihovih mest več let vztrajalo pri neupoštevanju mejnih vrednosti, zaradi česar so nujno potrebni učinkoviti ukrepi.

Komisija je decembra 2013 sprejela sveženj ukrepov za čist zrak, katerega rezultati so:

  • novi cilji na področju politike kakovosti zraka za obdobje do leta 2030;
  • revidirana direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij (Direktiva 2016/2284/EU) s strožjimi nacionalnimi zgornjimi mejami emisij za pet glavnih onesnaževal (žveplov dioksid (SO2), dušikov oksid (NOx), nemetanske hlapne organske spojine, NH3 in delce (PM 2,5). Z izvajanjem nove direktive se bo do leta 2030 skoraj prepolovilo število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka, ki trenutno znaša 400 000 smrti na letni ravni;
  • nova direktiva (Direktiva 2015/2193/EU) za zmanjšanje onesnaževanja iz srednje velikih kurilnih naprav.

Z namenom doslednega izvajanja bo Komisija podprla vse države članice in pri tem vključila tudi lokalne in regionalne oblasti ter tako zagotovila, da se do leta 2030 dosežejo zastavljeni cilji.

Kako Komisija spodbuja uporabo avtomobilov z nizkimi emisijami in brez njih?

Kot je bilo poudarjeno v sporočilih Komisije „Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami“ iz julija 2016 in „Evropa v gibanju“ iz maja 2017, mora EU pospešiti prehod Evrope na mobilnost brez emisij, da bo dosegla cilj energijsko učinkovitega in razogljičenega prometnega sektorja.

Komisija je v sklopu prvega svežnja mobilnosti izvedla revizijo direktive o evrovinjeti, da bi med drugim spodbudila cestninjenje na podlagi vrednosti emisij vozil.

Kot del drugega svežnja mobilnosti Komisija trenutno pripravlja številne spodbude, ki bodo predstavljene pred koncem leta. Med drugim pripravlja standarde EU za CO2 za avtomobile in kombinirana vozila, da bi pomagala utreti pot vozilom z nizkimi emisijami in brez njih na tehnološko nevtralen način. Ocena učinka se izvaja in pregledujejo se različne možnosti. Komisija prav tako izvaja revizijo direktive o čistih vozilih, da bi prek javnih naročil spodbudila uporabo čistejših vozil.

Poleg tega namerava Komisija predstaviti oceno okvirov politik držav članic za razvoj trga z alternativnimi gorivi in njihove infrastrukture. To poročilo bo v skladu z zahtevo iz Direktive 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki določa, da morajo države članice Komisiji do 18. novembra 2016 predložiti nacionalne okvire politike za razvoj trga z alternativnimi gorivi, vključno z vzpostavitvijo potrebne infrastrukture. Poročilo bo vključevalo akcijski načrt, v katerem bodo poudarjeni konkretni ukrepi in določena jasna priporočila državam članicam za zapolnitev obstoječih vrzeli in zadovoljitev prepoznanih potreb ter tudi opisani ukrepi za pridobitev financiranja.

Poleg tega se z instrumentom za povezovanje Evrope že podpira izvajanje strategije za alternativna goriva s spodbujanjem energijske učinkovitosti, uvajanjem alternativnih pogonskih sistemov, vključno s sistemi za oskrbo z električno energijo, ter zagotavljanjem ustrezne infrastrukture. Za obdobje 2014–2020 je v okviru instrumenta za povezovanje Evrope za promet namenjenih 24 milijard EUR.

Vozila brez emisij so tudi posebna prednostna naloga skupine na visoki ravni o avtomobilski industriji (GEAR 2030), v kateri sodelujejo strokovnjaki iz sektorja, vodi pa jo evropska komisarka Elżbieta Bieńkowska. Končno poročilo te skupine, ki naj bi bilo pripravljeno jeseni, bo vsebovalo politična priporočila za spodbujanje konkurenčnosti avtomobilske industrije EU, zlasti glede avtomobilov brez emisij in avtomatiziranih avtomobilov. Na tej podlagi bo Komisija predstavila konkretne zamisli za obdobje do leta 2030.

Več informacij

Sporočilo za javnost: Od 1. septembra obvezni novi in izboljšani preskusi emisij avtomobilov

Posnetki

Akti RDE:

Sporočilo za javnost o predlogu o homologaciji

Predlog uredbe o homologaciji in tržnem nadzoru motornih vozil

Sporočilo Komisije „Evropa v gibanju“

 

 

MEMO/17/2821

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar