Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Vprašanja in odgovori: Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (Rapid Alert System for Food and Feed (RASFF))

Bruselj, 10. avgusta 2017

Kaj je sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF)?

Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF), ki je bil vzpostavljen pred skoraj štirimi desetletji, in sicer leta 1979, je predvsem informacijsko orodje za hitro izmenjavo informacij med nacionalnimi organi o tveganjih za zdravje, povezanih z živili in krmo.

Država članica omrežja, ki odkrije nevarnost za zdravje, obvesti preostali del omrežja RASFF o zadevnem proizvodu in ukrepih, sprejetih za odpravo tveganja. Ukrepi vključujejo zadržanje, odpoklic, zaseg ali zavrnitev proizvodov. Ta hitra izmenjava informacij omogoča vsem članicam RASFF, da v realnem času preverijo, ali tudi njih zadeva nevarnost in ali morajo takoj ukrepati. Organi prizadetih držav so odgovorni za sprejemanje potrebnih nujnih ukrepov, vključno z neposrednim obveščanjem javnosti, umikom proizvodov s trga in nadzorom na kraju samem.

Kakšna so merila, da države članice pošljejo obvestilo?

Kadar imajo članice RASFF (gl. naslednje vprašanje) informacije o resnem tveganju za zdravje zaradi živil ali krme, morajo o tem takoj obvestiti Komisijo prek sistema. Posebna merila za obvestila so določena v zakonodaji[1].

Kdo so članice RASFF?

– Vse države članice EU,

– države EGP (Norveška, Lihtenštajn in Islandija) in sekretariat Efte, ki usklajuje prispevke držav EGP,

– Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ter

– Evropska komisija, ki upravlja sistem.

V skladu s sporazumom, ki je začel veljati 1. januarja 2009, je Švica delna članica sistema, in sicer sodeluje pri zavrnitvi proizvodov živalskega izvora na meji.

Zakaj potrebujemo RASFF?

RASFF podpira hitro izmenjavo informacij med organi za javno zdravje v zvezi s tveganji, povezanimi z živili in krmo. To orodje omogoča vsem članicam RASFF, da sprejmejo usklajene in sočasne ukrepe za zagotovitev najvišje možne ravni varstva potrošnikov.

Kako deluje v praksi?

Vse se začne z obvestilom članice omrežja RASFF o obstoju resnega neposrednega ali posrednega tveganja za javno zdravje zaradi živil ali krme. S temi informacijami se kot upravljavka sistema seznani Evropska komisija, ki preveri obvestilo in ga takoj posreduje drugim članicam omrežja.

Pri tem uporabi skupno predlogo za vse pomembne in koristne informacije, vključno z opredelitvijo proizvoda, ugotovljenimi tveganji, sprejetimi ukrepi in informacijami o sledljivosti proizvoda.

Druge države članice po prejemu informacije preverijo, ali jih ta zadeva. Če je proizvod prisoten na njihovih trgih, mu lahko sledijo z uporabo informacij v obvestilu. Nato te države poročajo o svojih ugotovitvah in sprejetih ukrepih, da se zagotovi pregledno in vzajemno obveščanje vseh članic RASFF. Če gre za proizvod iz EU, država članica porekla tega proizvoda poroča tudi o izidu svojih preiskav v zvezi s poreklom, distribucijo in vzrokom ugotovljene težave. Tako lahko druge države članice sprejmejo hitre ukrepe, če in kadar so potrebni.

Poleg tega sistem omogoča državam članicam, da v zvezi z določenim obvestilom članice RASFF zahtevajo pojasnilo glede časa, obsega ali vrste obvestila. Kadar recimo obstajajo dokazi, da bi država pošiljateljica obvestila lahko o nekem dogodku obvestila prej, se jo lahko zaprosi za pojasnilo.

O čem se pretežno obvešča v RASFF?

Približno polovica obvestil zadeva nadzor na zunanjih mejah EGP[2], vstopnih točkah ali mejnih kontrolnih točkah, kadar pošiljka ni bila sprejeta za uvoz (označeno kot „mejna kontrola – pošiljka zadržana“) ali kadar je bil na meji odvzet vzorec za analizo (označeno kot „presejalni test“) in je bila pošiljka sproščena (označeno kot „mejna kontrola – pošiljka sproščena“).

Sledi uradni nadzor na notranjem trgu.

Obvestila pa lahko izhajajo tudi iz pritožb potrošnikov, primerov zastrupitve s hrano ali izida lastnega pregleda podjetja, ki o tem nato pošlje obvestilo.

Kako lahko Komisija ukrepa, če država članica EU ne zagotovi pravočasnega obveščanja?

Če država članica EU ne pošlje obvestila pravočasno, lahko Komisija začne postopek za ugotavljanje kršitev proti navedeni državi članici, ker ni izpolnila svojih obveznosti v skladu z zakonodajo EU.

Kdo ima pristojnosti za ukrepanje, kadar se odkrije težava?

Kadar se odkrije težava, morajo ukrepati nacionalni organi za živila in krmo. Sprejeti morajo vse potrebne ukrepe za takojšnjo obravnavo tveganja in za preprečitev podobnega tveganja. V RASFF se poroča o celi vrsti izvedenih ukrepov, in sicer o umiku ali odpoklicu proizvodov in njihovem morebitnem uničenju, obveščanju javnosti, vrnitvi pošiljatelju itd. Če so potrebni nujni (zaščitni) ukrepi na ravni EU, se lahko Komisija in države članice EU o teh ukrepih odločijo z uporabo hitrega postopka[3]. Taki ukrepi so zavezujoči s takojšnjim učinkom.

Kaj se zgodi, če gre pri obvestilu v RASFF v zvezi z varnostjo hrane za goljufijo s hrano?

Ukrepa lahko evropska mreža proti goljufijam s hrano (Food Fraud Network – FFN), da se omogoči hitro in učinkovito sodelovanje v primerih čezmejnih kršitev zakonodaje. To mrežo, ki je bila ustanovljena julija 2013 po škandalu s konjskim mesom, sestavljajo nacionalne službe za stike v zvezi z goljufijami s hrano držav članic EU, Islandije, Norveške in Švice ter Generalni direktorat Evropske komisije za zdravje in varnost hrane.

Navedena mreža obravnava primere morebitnih goljufij s hrano, ki izhajajo bodisi iz obvestila RASFF bodisi iz uradnega nadzora v članici RASFF, kjer obstaja sum kršitve zahtev živilske zakonodaje, h kateri kršitelje spodbujajo možnosti za ekonomske ali finančne koristi. Nacionalne službe za stike mreže in Evropska komisija so v stalnem stiku.

Mreža ima od avgusta 2016 na razpolago informacijsko orodje, ki državam članicam omogoča hitro potrditev suma goljufije. Po zaslugi tega orodja lahko pristojni organi navezujejo dvostranske ali večstranske stike za pridobivanje informacij in posledično ukrepanje, kar lahko vodi v upravne sankcije ali sodne postopke.

Kakšna je razlika med RASFF in mrežo proti goljufijam s hrano?

RASFF je ključno orodje za zagotavljanje čezmejnega pretoka informacij za hitro odzivanje, kadar se v prehranski verigi odkrijejo tveganja za javno zdravje. Mreža proti goljufijam s hrano pa s pomočjo informacijskega orodja upravne pomoči in sodelovanja (Administrative Assistance and Cooperation – AAC) omogoča dvostransko ali večstransko povezovanje držav članic, da se hitro potrdi sum goljufije.

Vloga Komisije v okviru RASFF je preverjati obvestila RASFF in obveščati tretje države, mreža proti goljufijam s hrano pa je predvsem orodje držav članic za izmenjavo informacij in posledično ukrepanje, kar lahko vodi v upravne sankcije ali sodne postopke.

Kar zadeva mrežo, Komisija običajno ne posega v dvostranske izmenjave informacij prek orodja AAC. Njena vloga je predvsem olajšati uporabo informacijskega orodja s službo za pomoč uporabnikom, usposabljanjem, zagotavljanjem dejavnih odzivov držav članic in ustreznim zaključevanjem primerov, zlasti v zvezi z vidiki varstva osebnih podatkov. Pomembno je poudariti, da je bistveno težje oceniti primere goljufij, poleg tega lahko članice zaradi številnih ovir potrebujejo več časa za odziv.

Kaj je iRASFF?

iRASFF je nova spletna aplikacija, s katero lahko vseh 32 držav članic RASFF pošilja nova obvestila o proizvodih, ki predstavljajo tveganje, ali spremlja obvestila, ki so jih poslale druge članice. Deluje kot interaktivna spletna platforma s posebnim delovnim procesom, ki članicam omrežja omogoča pregledno sodelovanje pri obvestilih. Zasnovana je tako, da deluje tako na nacionalni ravni kot na ravni EU. Njena dodatna prednost je bolj učinkovito povezovanje obvestil RASFF z drugimi sistemi, kot sta celoviti računalniški veterinarski sistem Traces in informacijski sistem za goljufije s hrano.

Kaj je portal RASFF za potrošnike in kaj je njegov namen?

Portal RASFF za potrošnike, ki je začel delovati 13. junija 2014, zagotavlja praktične in pravočasne informacije iz RASFF o obvestilih o odpoklicu od potrošnikov in javnih opozorilih, ki jih izdajo organi za varnost hrane in nosilci dejavnosti. Ta portal dopolnjuje javne informacije o obvestilih RASFF, toda to je le manjši del informacij, ki se posredujejo v omrežju.

Več informacij

Infografika

Spletno mesto RASFF

[1] Člen 50 Uredbe (ES) št. 178/2002, UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

[2]   Od leta 2009 je vključena Švica.

[3] Člen 53 Uredbe (ES) št. 178/2002, UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

MEMO/17/2461

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar