Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Julijski sveženj kršitev – del 1: ključne odločitve

Bruselj, 13. julija 2017

Pregled po področjih

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) v mesečnem svežnju odločitev o kršitvah začenja oziroma nadaljuje postopke zoper države članice, ki niso izpolnile obveznosti iz zakonodaje EU. Namen teh odločitev, ki se nanašajo na različne sektorje in področja politik EU, je zagotoviti ustrezno uporabo zakonodaje EU v dobro državljanov in podjetij.

Ključne odločitve Komisije so predstavljene v nadaljevanju in razvrščene po področjih. Komisija prav tako zaključuje 122 zadev, pri katerih je z zadevnimi državami članicami razrešila težave, tako da postopka ni treba nadaljevati.

Poleg tega se je Komisija danes odločila, da pošlje več uradnih opominov. Podrobnosti so na voljo v delu 2: MEMO/17/1936.

Več informacij o postopku EU za ugotavljanje kršitev je na voljo v celotnem sporočilu za medije MEMO/12/12, več informacij o vseh sprejetih odločitvah pa v registru odločitev o kršitvah.

1. Kmetijstvo in razvoj podeželja

(Več informacij: Daniel Rosario – telefon: +32 22956185, Clémence Robin – telefon: +32 22952509)

Obrazložena mnenja:

Komisija poziva CIPER, ITALIJO in ZDRUŽENO KRALJESTVO k prenosu ukrepov glede tržnih standardov za nekatere mlečne proizvode

Komisija se je odločila, da Cipru, Italiji in Združenemu kraljestvu pošlje obrazložena mnenja, ker ji niso sporočili nacionalnih ukrepov za prenos glede tržnih standardov za nekatere mlečne proizvode, in sicer za kazeine in kazeinate (Direktiva (EU) 2015/2203). Namen pravil o označevanju, določenih v tej direktivi, je vzpostaviti visoko raven varovanja zdravja, uskladiti živilsko zakonodajo EU z mednarodnimi standardi in zagotoviti prost pretok teh proizvodov za nosilce živilske dejavnosti. Države članice so morale Direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo in Komisijo o takih ukrepih obvestiti do 22. decembra 2016. Kazeini, ki so prisotni v mleku in se lahko samostojno uporabljajo v številnih industrijah kot vezivno sredstvo, se uporabljajo na zelo različne načine, na primer kot pomembna sestavina sira ali pa kot aditiv za živila. Kazeinati imajo pomembne prehranske lastnosti, vsebujejo vse esencialne aminokisline ter se zlasti uporabljajo v sirarstvu, beljakovinskih dodatkih in smetani za kavo v prahu. Komisija je svoje zahteve poslala v obliki obrazloženih mnenj, ki sledijo uradnim opominom iz januarja 2017. Države članice imajo na voljo dva meseca, da izpolnijo svoje obveznosti, sicer se lahko Komisija odloči, da proti njim začne postopek pred Sodiščem EU.

 

2. Konkurenca

(Več informacij: Ricardo Cardoso – telefon: +32 22980100, Yizhou Ren – telefon: +32 22994889)

Obrazložena mnenja

Komisija poziva BOLGARIJO, CIPER, ČEŠKO, GRČIJO, LATVIJO, MALTO in PORTUGALSKO k izvajanju direktive o odškodninskih tožbah zaradi kršitev protimonopolnih pravil

Komisija je Bolgarijo, Ciper, Češko, Grčijo, Latvijo, Malto in Portugalsko pozvala, naj v svojo zakonodajo v celoti prenesejo direktivo o odškodninskih tožbah zaradi kršitev protimonopolnih pravil (Direktiva 2014/104/EU). Ta direktiva pomaga državljanom in podjetjem pri odškodninskih zahtevkih, če so žrtve kršitev protimonopolnih pravil EU, kot so karteli ali zloraba prevladujočega položaja na trgu. Med drugim žrtvam omogoča lažji dostop do dokazov, ki jih potrebujejo, da dokažejo utrpelo škodo, in več časa za pripravo odškodninskih zahtevkov. Direktiva o odškodninskih tožbah zaradi kršitev protimonopolnih pravil je zato bistveni del izvrševanja konkurenčnega prava EU. Države članice bi jo morale v nacionalno zakonodajo prenesti do 27. decembra 2016. Komisija je danes Bolgariji, Cipru, Češki, Grčiji, Latviji, Malti in Portugalski poslala obrazložena mnenja, ker ji niso sporočili nacionalnih ukrepov za prenos. Teh sedem držav članic ima zdaj na voljo dva meseca, da Komisiji sporočijo ukrepe, sprejete za izvajanje navedene direktive. Če zadovoljivega odgovora ne bo, se lahko Komisija odloči, da proti njim začne postopek pred Sodiščem EU.

 

3. Ekonomske in finančne zadeve

(Več informacij: Vanessa Mock – telefon: +32 22956194, Barbara Ochotnicka – telefon: +32 22913754)

Predložitev zadeve Sodišču Evropske unije

Komisija proti SLOVENIJI začela postopek pred Sodiščem zaradi prenosa proračunskih pravil

Komisija se je odločila, da proti Sloveniji začne postopek pred Sodiščem EU, ker Slovenija ni sporočila ukrepov za prenos v zvezi z direktivo, v kateri so določene zahteve za proračune držav članic. Direktiva o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (Direktiva Sveta 2011/85/EU) določa, da bi morale države članice prenesti določbe Direktive v nacionalne pravne sisteme do 31. decembra 2013 ter bi morale Komisiji sporočiti besedilo teh nacionalnih zakonov. Slovenija je doslej predložila le delno obvestilo o takšnih ukrepih. Zato se je Komisija danes odločila, da proti Sloveniji začne postopek pred Sodiščem EU, ker ni v celoti sporočila svojih ukrepov za prenos. Direktiva je eden izmed šestih zakonodajnih ukrepov, znanih kot šesterček, ki so bili sprejeti leta 2011 za krepitev ekonomskega upravljanja v EU. Njen cilj je zagotoviti, da države članice izvajajo trdno proračunsko politiko in okrepijo svojo fiskalno politiko. V ta namen se v Direktivi od držav članic zahteva, da sprejmejo vrsto ukrepov, kot so pravočasna objava zanesljivih in podrobnih javnofinančnih podatkov, uvedba nacionalnih numeričnih fiskalnih pravil, krepitev srednjeročnega proračunskega načrtovanja in izboljšanje zanesljivosti in preglednosti makroekonomskih ter proračunskih napovedi. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

 

4. Enotni digitalni trg

(Več informacij: Nathalie Vandystadt – telefon: +32 22967083, Johannes Bahrke – telefon: +32 22958615)

Predložitev zadev Sodišču Evropske unije

Znižanje stroškov širokopasovnih povezav: Komisija se je odločila začeti postopek pred Sodiščem proti trem državam članicam

Komisija je danes sklenila, da proti Belgiji, Hrvaški in Slovaški začne postopek pred Sodiščem EU, ker zamujajo s prenosom direktive o znižanju stroškov širokopasovnih povezav (Direktiva 2014/61/EU). Države članice so morale direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo do 1. januarja 2016. Komisija bo Sodišču predlagala naložitev dnevne denarne kazni navedenim trem državam članicam, in sicer od dneva sodbe do dneva začetka veljavnosti Direktive v nacionalni zakonodaji. Postopek za ugotavljanje kršitev je bil proti Belgiji, Hrvaški in Slovaški začet marca 2016, obrazložena mnenja v tem postopku pa so bila poslana septembra 2016. Navedene države članice Komisije odtlej še niso uradno obvestile o sprejetju vseh ukrepov, potrebnih za prenos Direktive. V primeru Hrvaške je Komisija medtem prejela zagotovilo, da bo zadnji manjkajoči element prenosa uradno sprejet v petek. Direktiva o znižanju stroškov širokopasovnih povezav lahko prihrani do 30 % stroškov uvedbe visokohitrostnega interneta. Vsebuje med drugim pravila o ponovni uporabi obstoječe fizične infrastrukture javnih storitev za visokohitrostni internet. Zajema tudi usklajevanje gradbenih del med sektorji, vključno s telekomunikacijami, energijo, odpadnimi vodami, prometom in drugimi infrastrukturnimi panogami. S temi ukrepi se ustvarjajo pogoji za učinkovitejšo vzpostavitev nove fizične infrastrukture, tako da bo postavitev omrežij cenejša. Gradbena dela, kot je razkopavanje cest zaradi polaganja visokohitrostnega širokopasovnega omrežja, pomenijo do 80 % stroškov uvedbe širokopasovnih omrežij. Pravila so bila sprejeta, da bi imelo več državljanov EU dostop do visokohitrostnega interneta. Izvajanje je zelo pomembno tudi s širšega vidika dokončanja enotnega digitalnega trga EU in večje povezljivosti. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

 

5. Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

(Več informacij: Christian Wigand – telefon: +32 22962253, Sara Soumillion – telefon: +32 22967094)

Predložitev zadev Sodišču Evropske unije

Komisija proti HRVAŠKI začela postopek pred Sodiščem, ker ni sporočila nacionalnih ukrepov o prenosu predpisov EU za izvrševanje direktive o napotitvi delavcev

Komisija je proti Hrvaški začela postopek pred Sodiščem EU, ker je ta skoraj leto dni po roku za prenos ni obvestila o ukrepih, sprejetih za prenos prava EU v nacionalno zakonodajo za izvrševanje direktive o napotitvi delavcev (Direktiva 2014/67/EU). Direktiva 2014/67/EU, znana tudi kot direktiva o izvrševanju, zagotavlja ključna sredstva za boj proti izogibanju in zlorabi predpisov EU o napotitvi delavcev ter izboljšanje upravnega sodelovanja in izmenjave informacij med državami članicami v ta namen. Pravilen in pravočasen prenos direktive o izvrševanju je zato bistven v boju proti goljufijam in zlorabam na področju napotitve delavcev, kar koristi vsem državam članicam, podjetjem in delavcem. Rok za prenos direktive o izvrševanju v nacionalno zakonodajo je bil 18. julij 2016. Razen Hrvaške so vse države članice Komisijo obvestile o sprejetih ukrepih za prenos. Komisija na tej podlagi ocenjuje, ali je bila direktiva o izvrševanju pravilno izvedena. Čeprav je Komisija Hrvaški septembra 2016 poslala uradni opomin in februarja 2017 obrazloženo mnenje, s katerima je Hrvaško prosila za predložitev ukrepov o prenosu, hrvaški organi tega do zdaj še niso storili. Zato bo v skladu s postopkom iz člena 260(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) od Sodišča zahtevala, da Hrvaški naloži dnevno denarno kazen do popolnega prenosa navedene direktive v njeno nacionalno zakonodajo. Komisija države članice, ki ne sporočijo ukrepov o prenosu, obravnava prednostno. Poleg tega je za Komisijo tovrstno obveščanje ključno, da lahko oceni skladnost ukrepov o prenosu ter tako zagotovi pravilno in enotno uporabo direktive o izvrševanju. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

 

6. Energija

(Več informacij: Anna-Kaisa Itkonen – telefon: +32 22956186, Nicole Bockstaller – telefon: +32 22952589)

Obrazložena mnenja:

Jedrska energija: Komisija poziva AVSTRIJO, HRVAŠKO, ČEŠKO, ITALIJO in PORTUGALSKO, naj svojo zakonodajo v celoti uskladijo z direktivo o radioaktivnih odpadkih

Komisija je pozvala Avstrijo, Hrvaško, Češko, Italijo in Portugalsko, naj zagotovijo popolno skladnost z direktivo o radioaktivnih odpadkih (Direktiva Sveta 2011/70/Euratom) in zlasti, naj Komisijo uradno obvestijo o svojih nacionalnih programih za izrabljeno gorivo in ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Ta direktiva vzpostavlja okvir za zagotovitev odgovornega in varnega ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, da bi se preprečilo ustvarjanje prevelikih bremen za prihodnje generacije. Direktiva od držav članic zahteva, da zagotovijo ustrezne nacionalne ureditve za visoko raven varnosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Njen cilj je varovanje delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja. Radioaktivni odpadki nastajajo pri proizvodnji električne energije v jedrskih elektrarnah ali uporabi radioaktivnih snovi, ki ni povezana z električno energijo, za zdravstvene, raziskovalne, industrijske in kmetijske namene. To pomeni, da radioaktivne odpadke ustvarjajo vse države EU. Države članice so morale poslati uradno obvestilo o svojih nacionalnih programih do 23. avgusta 2015. Zadevne države članice imajo na voljo dva meseca, da izpolnijo svoje obveznosti, sicer se lahko Komisija odloči, da proti njim začne postopek pred Sodiščem EU.

 

7. Okolje

(Več informacij: Enrico Brivio – telefon: +32 22956172, Iris Petsa – telefon: +32 22993321)

Predložitev zadeve Sodišču Evropske unije

Komisija poziva k takojšnji prekinitvi sečnje v Beloveškem gozdu na Poljskem

Komisija se je odločila, da bo proti Poljski začela postopek pred Sodiščem EU zaradi povečane sečnje v Beloveškem gozdu, ki je zaščiteno območje Natura 2000. Ker se je sečnja začela v velikem obsegu, Komisija prosi Sodišče, da sprejme začasne ukrepe, ki bi Poljsko zavezali k takojšnji prekinitvi del. Poljski organi so 25. marca 2016 sprejeli odločitev, ki omogoča trikratno povečanje sečnje na območju Beloveškega gozda ter sečnjo na območjih, ki so bila do zdaj izključena iz kakršnega koli poseganja. Ti ukrepi, ki vključujejo tudi odstranitev stoletnih dreves, pomenijo veliko nevarnost za to območje Natura 2000. Območje Natura 2000 varuje vrste in habitate, odvisne od pragozdov, vključno z razpoložljivostjo mrtvega gozda. Za nekatere od teh vrst je Beloveški gozd najpomembnejše ali poslednje preostalo območje na Poljskem. Iz razpoložljivih dokazov je razvidno, da ti ukrepi niso skladni z ohranitvenimi cilji za območje in presegajo cilje, ki so potrebni za zagotovitev trajnostne uporabe gozda. Poleg tega ta odločitev temelji na neustrezni oceni učinkov ukrepov na območju Natura 2000. Aprila 2017 je Komisija izdala obrazloženo mnenje, v katerem Poljsko poziva, naj se vzdrži obsežne sečnje, pri tem pa je Poljski dala en mesec za izpolnitev naloženih obveznosti. Vendar je Poljska kljub temu nadaljevala z izvajanjem načrta. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za javnost.

 

Obrazloženi mnenji:

Plastične vrečke: Komisija poziva ŠPANIJO k prenosu pravil EU o lahkih plastičnih nosilnih vrečkah

Komisija poziva Španijo, naj zaključi s prenosom zakonodaje EU o odpadkih v nacionalno zakonodajo. Da bi preprečili razsipavanje z viri in onesnaževanje, so imele nacionalne vlade EU do 27. novembra 2016 čas, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje porabe lahkih plastičnih nosilnih vrečk, kot zahteva direktiva o plastičnih vrečkah (Direktiva (EU) 2015/720). Nacionalne vlade lahko izbirajo med številnimi ukrepi za dosego skupno dogovorjenih ciljev. Ti obsegajo ekonomske instrumente, kot je plačilo za lahke plastične nosilne vrečke. Druga možnost so nacionalni cilji zmanjšanja porabe: države članice morajo zagotoviti, da do konca leta 2019 poraba teh plastičnih vrečk ne presega 90 vrečk na osebo. Do konca leta 2025 bi se to število moralo znižati na največ 40 vrečk na osebo. Obe možnosti se lahko dosežeta bodisi z zavezujočimi ukrepi bodisi s sporazumi z gospodarskimi sektorji. Možno je tudi prepovedati vrečke, vendar pod pogojem, da prepoved ne presega omejitev, določenih z direktivo, zato da se ohrani prosto gibanje blaga znotraj enotnega evropskega trga. Komisija prednostno preverja, ali so države članice izpolnile obveznost prenosa te direktive. Po prejemu obrazloženega mnenja bo Španija imela dva meseca časa, da izpolni svoje obveznosti, po tem obdobju pa se Komisija lahko odloči, da proti njej sproži postopek pred Sodiščem EU.

Odpadki: Komisija ŠPANIJI pošilja končno opozorilo, ker za več regij ni pripravila oziroma pregledala načrtov gospodarjenja z odpadki

Komisija poziva Španijo, naj za svoje celotno ozemlje pripravi načrte gospodarjenja z odpadki v skladu s cilji zakonodaje EU o odpadkih (Direktiva 2008/98/ES) in krožnega gospodarstva. Načrti gospodarjenja z odpadki so ključni instrument za izboljšano učinkovito rabo virov ter zmanjšanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na zdravje ljudi ter okolje. Države članice morajo najmanj vsakih šest let ponovno oceniti svoje načrte gospodarjenja z odpadki in jih po potrebi spremeniti. Glede na pomembnost teh načrtov je Komisija proti sedmim državam članicam, vključno s Španijo, sprožila postopek za ugotavljanje kršitev. Španski nacionalni načrt gospodarjenja z odpadki je bil leta 2015 spremenjen, da se je prilagodil novim zahtevam iz okvirne direktive o odpadkih. Ker pa imajo regije – avtonomne skupnosti in mesta – primarno pristojnost na področju gospodarjenja z odpadki, morajo v skladu s špansko zakonodajo sprejeti svoje lastne načrte gospodarjenja z odpadki. Ker vse regije niso sprejele ustreznih načrtov gospodarjenja z odpadki, je Komisija novembra 2016 poslala uradni opomin, v katerem je Španijo pozvala, naj sprejme ustrezne akte v zvezi z odpadki. Do današnjega dne načrti gospodarjenja z odpadki za avtonomne skupnosti Balearski otoki, Kanarski otoki, Madrid in avtonomno mesto Ceuta še vedno manjkajo. Poleg tega bi morali avtonomni skupnosti Aragonija in Katalonija svoja načrta pregledati, saj sta bila sprejeta pred več kot šestimi leti. Zato Komisija pošilja obrazloženo mnenje. Če Španija v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču EU.

 

8. Finančna stabilnost, finančne storitve in unija kapitalskih trgov

(Več informacij: Vanessa Mock – telefon: +32 22956194, Letizia Lupini – telefon: +32 22951958)

Predložitev zadev Sodišču Evropske unije

Komisija proti HRVAŠKI začela postopek pred Sodiščem, ker Hrvaška ni spremenila zakona o privatizaciji energetskega podjetja INA-Industrija Nafte, d.d. (INA)

Evropska komisija se je odločila, da proti HRVAŠKI začne postopek pred Sodiščem EU, ker Hrvaška zakona iz leta 2002 o privatizaciji podjetja INA-Industrija nafte, d.d. (zakon o INA) ni uskladila s pravili EU o prostem pretoku kapitala in svobodi ustanavljanja. INA-Industrija nafte, d.d. (INA, d.d.) je največje hrvaško energetsko podjetje v delni lasti hrvaške države. Zakon o INA podeljuje državi posebna pooblastila v podjetju INA, vključno s pravico do veta na odločitve podjetja glede prodaje delnic ali premoženja nad določeno vrednostjo. Država lahko tudi ugovarja pomembnim odločitvam vodstva, kot so spremembe dejavnosti podjetja, spremembe podelitev koncesij ali dovoljenj in lokacije sedeža podjetja. Dejstvo, da ima hrvaška vlada pravico zavrniti pomembne odločitve, ki bi bile v interesu podjetja, lahko negativno vpliva na delnice podjetja in zmanjša privlačnost podjetja za vlagatelje. Komisija meni, da posebna pooblastila, ki jih zakon o INA podeljuje državi, nepravilno omejujejo prosti pretok kapitala in svobodo ustanavljanja. Priznava, da je cilj zaščititi zanesljivo oskrbo z energijo legitimen javni interes tudi za EU ter bi lahko upravičil omejevanje svoboščin iz PDEU. Vendar morajo biti takšne omejitve sorazmerne. V tej zadevi zakon o INA pooblašča Hrvaško, da ugovarja pomembnim odločitvam podjetja, ne da bi morala svoj veto utemeljiti z vidika morebitnih groženj zanesljivi oskrbi ali drugim javnim politikam ali z vidika javnega interesa. Komisija meni, da te brezpogojne pravice veta presegajo to, kar je nujno za zanesljivo oskrbo z energijo, in zato niso sorazmerne. Ne glede na današnjo odločitev je Komisija še naprej pripravljena sprejeti prizadevanja hrvaških organov pri iskanju rešitve te zadeve. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Komisija proti ŠPANIJI začela postopek pred Sodiščem, ker Španija ni uvedla pravil EU o žvižgačih

Komisija se je danes odločila, da proti Španiji začne postopek pred Sodiščem EU, ker Španija ni sporočila ukrepov za polno izvajanje pravil EU o žvižgačih. Komisija je leta 2015 sprejela izvedbeno direktivo (Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392, tako imenovana direktiva o žvižgačih) glede poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah uredbe o zlorabi trga. Direktiva je del pravil o zlorabi trga in zahteva od držav članic, da vzpostavijo učinkovite mehanizme, s katerimi bodo omogočile poročanje o kršitvah uredbe o zlorabi trga. Vsebuje določbe za zaščito oseb, ki prijavljajo tovrstne kršitve, in podrobno določa postopke za zaščito žvižgačev in prijavljenih oseb, vključno z nadaljnjimi ureditvami glede poročil žvižgačev in varstvom osebnih podatkov. Države članice so morale ta pravila prenesti v nacionalno zakonodajo do 3. julija 2016. Potem ko so zgrešile prvotni rok, se je od več držav članic, vključno s Španijo, septembra 2016 zahtevalo, naj ukrepajo, da bi zagotovile polno skladnost z novimi pravili o prijavi nepravilnosti. Od takrat Komisija ni bila obveščena o popolnem prenosu pravil v nacionalno zakonodajo in njihovem izvajanju. Zato proti Španiji začenja postopek pred Sodiščem EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

 

Uradni opomini in obrazložena mnenja:

Finančne storitve: Komisija poziva HRVAŠKO, ČEŠKO, IRSKO IN NIZOZEMSKO, naj izvajajo predpise EU o zavarovanju

Komisija se je odločila, da bo poslala obrazložena mnenja Češki , Irski in Nizozemski ter od njih zahtevala, da v celoti izvajajo direktivo Solventnost II (Direktiva 2009/138/ES) in direktivo Omnibus II (Direktiva 2014/51/EU). Ti direktivi – ki nadomeščata 14 direktiv o zavarovanju in pozavarovanju, ki so bile znane pod imenom „Solventnost I“ – si prizadevata za zagotovitev finančne trdnosti zavarovalnic v finančno težkih časih. Direktivi sta se v celoti začeli uporabljati 1. januarja 2016, rok za njun prenos v nacionalno zakonodajo pa je bil 31. marec 2015. Vendar Češka, Irska in Nizozemska Komisiji niso sporočile vseh ukrepov, ki so potrebni za polno izvajanje teh pravil v njihovi nacionalni zakonodaji. Komisija je svoje zahteve poslala v obliki obrazloženih mnenj, ki sledijo uradnim opominom iz maja 2015. Potem ko je preučila njihove odgovore, Komisija še vedno meni, da prenos direktiv v teh državah članicah še ni popoln. Če Češka, Irska in Nizozemska v naslednjih dveh mesecih ne bodo ustrezno ukrepale, se lahko proti njim začne postopek pred Sodiščem EU. V zvezi z isto zadevo se je Komisija odločila, da pošlje Hrvaški uradni opomin, v katerem zahteva, naj njeni nacionalni organi v celoti prenesejo v nacionalno zakonodajo direktivo Solventnost II (Direktiva 2009/138/ES) in direktivo Omnibus II (Direktiva 2014/51/EU) ter ju izvajajo. Če Hrvaška v naslednjih dveh mesecih ne bo ukrepala, ji lahko Komisija pošlje obrazloženo mnenje o tej zadevi.

 

9. Notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja

(Več informacij: Lucia Caudet – telefon: +32 22956182, Mirna Talko – telefon: +32 22987278)

Predložitev zadeve Sodišču Evropske unije

Storitve: Komisija proti BELGIJI začela postopek pred Sodiščem EU zaradi omejitev v zvezi z računovodji

Komisija se je odločila, da proti Belgiji začne postopek pred Sodiščem EU, ker njene omejitve v zvezi z računovodji, ki ponujajo storitve v sorodnih strokah, niso v skladu z direktivo o storitvah (Direktiva 2006/123/ES). Belgijska zakonodaja računovodjem ne dovoljuje, da opravljajo storitve kot nepremičninski ali zavarovalni posredniki ali da opravljajo finančne dejavnosti. Komisija meni, da ta prepoved ni v skladu z direktivo o storitvah (s členom 25 o multidisciplinarnih dejavnostih) ter da obstajajo manj omejevalni načini zagotavljanja neodvisnosti, nepristranskosti in poklicne etike. Komisija je pred tem že izrazila zaskrbljenost v obrazloženem mnenju iz novembra 2016, v katerem je Belgijo pozvala, naj to kršitev zakonodaje EU odpravi. Ker so belgijski organi vztrajali pri svojem stališču, se je Komisija odločila, da proti Belgiji začne postopek pred Sodiščem EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

 

Uradni opomini

Emisije avtomobilov: Komisija zahteva dodatno pravno pojasnilo od petih držav članic

Komisija se je danes odločila, da pošlje dodatne uradne opomine Grčiji, Luksemburgu, Nemčiji, Španiji in Združenemu kraljestvu ter od njih zahteva dodatne informacije o njihovi uporabi pravil EU o homologaciji vozil (Direktiva 2007/46/ES). Po skrbni preučitvi odgovorov Luksemburga, Nemčije, Španije in Združenega kraljestva na uradne opomine, poslane decembra 2016, Komisija želi dodatno pojasnilo, zakaj te države članice niso uporabljale kazni za proizvajalce avtomobilov, ki so uporabljali v zakonodaji EU prepovedane odklopne naprave. Komisija prav tako zahteva dodatne informacije od Grčije o nacionalnem sistemu kazni, vzpostavljenem na podlagi zakonodaje EU o homologaciji. Poleg tega je danes zaključila postopek proti Litvi, ker meni, da je njen vzpostavljeni sistem kazni v skladu z zakonodajo EU.

 

Obrazložena mnenja

MADŽARSKA: Komisija naredila drugi korak v postopku za ugotavljanje kršitev glede zakona o visokem šolstvu

Komisija se je danes odločila, da Madžarski pošlje obrazloženo mnenje glede skladnosti zakona o visokem šolstvu, kakor je bil z zakonodajo EU spremenjen 4. aprila 2017. Komisija se je odločila Madžarski poslati obrazloženo mnenje, ker spremenjeni zakon ni v skladu s svobodo ustanavljanja in opravljanja storitev kjer koli v EU, ki jo imajo visokošolske ustanove. Poleg tega Komisija še vedno meni, da je nova zakonodaja v nasprotju s pravico do akademske svobode, pravico do izobraževanja in svobodo gospodarske pobude, kot je določeno v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in v pravnih obveznostih Unije v okviru mednarodnega trgovinskega prava. Po temeljiti analizi odgovora Madžarske na uradni opomin Komisije z dne 27. aprila Komisija vztraja pri ugotovitvah poglobljene pravne presoje in razprav kolegija z dne 12. in 26. aprila 2017, ki so privedle do začetka postopka za ugotavljanje kršitev. Madžarska ima zdaj na voljo en mesec, da Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih za odpravo neskladnosti. V nasprotnem primeru se lahko Komisija odloči, da zadevo predloži Sodišču EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

Maloprodaja: Komisija poziva MADŽARSKO k odpravi omejitev za trgovce na drobno

Komisija se je danes odločila, da Madžarski pošlje obrazloženo mnenje in od nje zahteva odpravo omejitev za podjetja v maloprodajnem sektorju, ki poslujejo z izgubo. Madžarska zakonodaja trgovcem na drobno, ki prodajajo blago hitre menjave, kot so na primer živila, prepoveduje, da nadaljujejo svoje dejavnosti na Madžarskem, če dve zaporedni leti poslujejo z izgubo. Komisija meni, da je tak ukrep v nasprotju s svobodo ustanavljanja in načelom nediskriminacije (člen 49 PDEU) ter prostim pretokom kapitala (člen 63 PDEU) in da ga ni mogoče upravičiti z nujnimi razlogi v splošnem interesu. Madžarska ima zdaj na voljo dva meseca, da Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih za odpravo neskladnosti. V nasprotnem primeru se lahko Komisija odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Prosti pretok blaga: Komisija poziva ŠPANIJO k zagotovitvi prostega pretoka prehranskih dopolnil

Komisija se je danes odločila, da Španiji pošlje obrazloženo mnenje in od nje zahteva, da odpravi diskriminatorne prakse, ki vplivajo na trženje prehranskih dopolnil. V skladu s špansko zakonodajo morajo podjetja s sedežem v Španiji, ko prvič dajo prehransko dopolnilo na španski trg, o tem obvestiti lokalne organe, medtem ko morajo podjetja iz drugih držav EU za to zaprositi špansko agencijo za varnost hrane in prehrano (AECOSAN), kar pomeni višje stroške. Komisija zato meni, da španske zahteve omejujejo prosti pretok blaga (člen 34 PDEU), saj diskriminirajo podjetja s sedežem v drugi državi EU. Španija ima zdaj na voljo dva meseca, da Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih za odpravo neskladnosti, sicer se lahko Komisija odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Radijska oprema: Komisija poziva tri države članice k prenosu pravil o radijski opremi

Komisija se je danes odločila, da Cipru, Grčiji in Združenemu kraljestvu pošlje obrazložena mnenja in jih pozove k prenosu direktive o radijski opremi (Direktiva 2014/53/EU). Direktiva o radijski opremi določa bistvene zahteve glede zdravja in varnosti, elektromagnetne združljivosti in učinkovite izrabe radijskega spektra ter je podlaga za nadaljnjo regulacijo klicev v sili, interoperabilnosti in zaščitnih ukrepov za varstvo zasebnosti in osebnih podatkov. Prav tako določa postopke, ki jih je treba uporabljati, in obveznosti, ki jih je treba izpolniti, preden se lahko radijska oprema da na notranji trg EU, ter krepi nadzor trga. Države članice bi morale Direktivo v celoti prenesti v nacionalno zakonodajo do 12. junija 2016. Grčija in Združeno kraljestvo Komisije še nista obvestila o prenosu te direktive v nacionalno zakonodajo, Ciper pa je sporočil le delni prenos. Vse tri države članice imajo zdaj na voljo dva meseca, da Komisijo obvestijo o popolnem prenosu Direktive, sicer se lahko Komisija odloči, da proti njim začne postopek pred Sodiščem EU.

 

10. Pravosodje, potrošniki in enakost spolov

(Več informacij: Christian Wigand – telefon: +32 22962253, Melanie Voin – telefon: +32 22958659)

Uradni opomin

MADŽARSKA: Komisija sproža postopek za ugotavljanje kršitve zaradi zakona o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine

Komisija se je danes odločila, da Madžarski pošlje uradni opomin zaradi novega zakona o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine, sprejetega 13. junija. Madžarski zakon za nekatere kategorije nevladnih organizacij, ki letno iz tujine prejemajo več kot 7,2 milijona madžarskih forintov finančnih sredstev (približno 24 000 evrov), uvaja nove obveznosti, in sicer, da se registrirajo in se v vseh svojih publikacijah, na spletnih mestih in v gradivih za medije označujejo kot „organizacije s podporo iz tujine“ ter da posebne informacije o prejetih finančnih sredstvih iz tujine sporočajo madžarskim organom. Če ne izpolnijo novih obveznosti glede poročanja in preglednosti, lahko te organizacije doletijo kazni. Komisija je ugotovila, da ta zakon ni v skladu s pravom EU iz naslednjih razlogov: 1) Zakon neupravičeno posega v temeljne pravice, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do svobode združevanja. Novi zakon bi lahko nevladnim organizacijam preprečeval zbiranje sredstev in omejeval njihovo zmožnost delovanja. 2) Zakon prav tako uvaja neupravičene in nesorazmerne omejitve za prosti pretok kapitala, kot ga določa Pogodba o delovanju Evropske unije. Zakonske zahteve po ponovni registraciji, poročanju in oglaševanju so diskriminatorne in tem organizacijam povzročajo upravno breme ter otežujejo njihovo samopredstavitev. Ti ukrepi lahko odvračilno vplivajo na dodeljevanje finančnih sredstev iz tujine in zadevnim nevladnim organizacijam otežijo njihovo prejemanje. 3) Zakon tudi vzbuja pomisleke glede spoštovanja pravice do varstva zasebnosti in osebnih podatkov. Ne uravnotežuje pravično preglednosti in pravice donatorjev ter upravičencev do varstva njihovih osebnih podatkov. To se zlasti nanaša na zahtevo po sporočanju natančnih zneskov transakcij ter podrobnih informacij o donatorjih madžarskim organom, ki jih nato organi javno objavijo. Komisija je zato ugotovila, da Madžarska ne izpolnjuje svojih obveznosti na podlagi Pogodb EU in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato se je Komisija danes odločila, da Madžarski pošlje uradni opomin, madžarski organi pa imajo na voljo za odgovor mesec dni. Komisija je pripravljena madžarske organe podpreti in jim pomagati pri reševanju te zadeve. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

 

11. Pomorske zadeve in ribištvo

(Več informacij: Enrico Brivio – telefon: +32 22956172, Iris Petsa – telefon: +32 22993321)

Obrazložena mnenja:

Pomorsko prostorsko načrtovanje: Komisija poziva pet držav članic, naj sporočijo nacionalne ukrepe za prenos direktive o pomorskem prostorskem načrtovanju

Komisija se je danes odločila, da pošlje obrazložena mnenja Bolgariji, Cipru, Finski, Grčiji in Hrvaški, ker je niso obvestile o popolnem prenosu predpisov EU o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (Direktiva 2014/89/EU) v svojo zakonodajo. Države članice so morale Direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo in Komisijo obvestiti o zadevnih ukrepih do 18. septembra 2016. Konkurenca za pomorski prostor – za opremo za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ribolov in akvakulturo, turizem, pridobivanje surovin, pomorske poti in druge rabe – izpostavlja potrebo po bolj usklajenem upravljanju evropskih voda. Namen pomorskega prostorskega načrtovanja je delovati čezmejno in medsektorsko, da bi zagotovili, da človekove dejavnosti na morju potekajo na učinkovit, varen in trajnosten način ter izpolnjujejo različne ekološke, gospodarske in družbene cilje. Navedena direktiva določa skupni pristop držav EU in minimalne zahteve za prostorsko načrtovanje pomorskih območij. Zadevne države članice imajo zdaj dva meseca časa, da izpolnijo svoje obveznosti. Po tem obdobju se Komisija lahko odloči, da proti državam sproži postopek pred Sodiščem EU.

 

12. Migracije, notranje zadeve in državljanstvo

(Več informacij: Natasha Bertaud – telefon: +32 22967456; Tove Ernst – telefon: +32 22986764; Markus Lammert – telefon: +32 22958602)

 

Predložitev zadeve Sodišču Evropske unije

Zakonite migracije: Komisija je proti BELGIJI začela postopek pred Sodiščem, ker Belgija ni zagotovila skupnih pravil za delavce iz tretjih držav

Komisija se je danes odločila, da proti Belgiji začne postopek pred Sodiščem EU, ker Belgija direktive o enotnem dovoljenju (Direktiva 2011/98/EU) ne izvaja v celoti. Direktiva zaradi olajšanja zakonitih migracij uvaja poenostavljene postopke in skupen niz pravic za delavce iz tretjih držav. Belgija te direktive ni prenesla do roka 25. decembra 2013 in je še vedno ne izvaja v celoti. Komisija se je zato odločila, da proti Belgiji začne postopek pred Sodiščem EU. Države članice so morale to direktivo v celoti prenesti v nacionalno zakonodajo do 25. decembra 2013. Belgija je do navedenega datuma le delno prenesla nova pravila. Komisija je zato Belgiji marca 2014 poslala uradni opomin, aprila 2015 pa še obrazloženo mnenje. Novembra 2015 je proti Belgiji začela postopek pred Sodiščem EU. Predložitev zadeve Sodišču je bila zaustavljena aprila 2016, ko so belgijski organi predložili dodatne informacije. Vendar Belgija do danes Komisije še ni obvestila o popolnem prenosu navedene direktive v svojo nacionalno zakonodajo. Komisija se je zato odločila, da zadevo ponovno predloži Sodišču EU. Pri tem je predlagala dnevno denarno kazen v višini 70 828,80 evrov. Višina kazni je bila izračunana ob upoštevanju resnosti in trajanja kršitve ter odvračilnega učinka, ki se odraža v zmožnosti plačila zadevne države članice. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za medije.

 

Obrazložena mnenja in zaključki zadev

Zakonite migracije: Komisija poziva BELGIJO, FINSKO, HRVAŠKO in ŠVEDSKO, naj zagotovijo celovito izvajanje direktive o sezonskih delavcih, in zaključuje postopke proti ESTONIJI, LUKSEMBURGU in ROMUNIJI

Komisija je danes obravnavala pomanjkljivosti pri prenosu direktive o sezonskih delavcih (Direktiva 2014/36/EU). Direktiva o sezonskih delavcih, ki je bila sprejeta 26. februarja 2014, določa pogoje za vstop in bivanje sezonskih delavcev iz tretjih držav in opredeljuje njihove pravice. Države članice bi jo morale v nacionalno zakonodajo prenesti do 30. septembra 2016. Komisija je danes Finski in Hrvaški poslala obrazloženo mnenje, ker nista sporočili nacionalnih ukrepov, sprejetih za prenos Direktive o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev. Komisija je obrazloženo mnenje poslala tudi Belgiji in Švedski zaradi nepopolnega sporočanja nacionalnih ukrepov, sprejetih za prenos te direktive. Komisija je 24. novembra 2016 Belgiji, Estoniji, Finski, Hrvaški, Luksemburgu, Romuniji in Švedski poslala uradni opomin zaradi nepopolnega prenosa direktive o sezonskih delavcih. Finska in Hrvaška Komisiji še vedno nista sporočili nobenega ukrepa za prenos direktive, z ukrepi, ki sta jih sporočili Belgija in Švedska, pa se po mnenju Komisije vse določbe direktive ne prenesejo v celoti v nacionalno zakonodajo. Belgija, Finska, Hrvaška in Švedska imajo zdaj na voljo dva meseca, da Komisiji sporočijo ukrepe, sprejete za zagotovitev celovitega izvajanja direktive, v nasprotnem primeru pa se lahko Komisija odloči, da proti njim začne postopek pred Sodiščem EU. Po proučitvi ukrepov, ki so jih sporočili Estonija, Luksemburg in Romunija, se je Komisija odločila, da zaključi postopke proti tem državam članicam.

 

13. Mobilnost in promet

(Več informacij: Enrico Brivio – telefon: +32 22956172, Alexis Perier – telefon: +32 22969143)

Uradni opomin in obrazložena mnenja:

Trajnostni promet: Komisija poziva sedem držav članic k popolnemu prenosu predpisov o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva*

Komisija je danes poslala obrazložena mnenja Grčiji, Irski, Malti, Romuniji, Sloveniji in Združenemu kraljestvu, z zahtevo, da jo uradno obvestijo o nacionalnem okviru politike za pravila EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (Direktiva 2014/94/EU). Nacionalni okvir politike je glavni instrument direktive za izgradnjo zadostne infrastrukture za alternativna goriva, vključno s polnilnimi mesti za električna vozila ter oskrbovalnimi mesti za zemeljski plin in vodik, in za preprečevanje drobljenja notranjega trga. Pospešena vzpostavitev takšne infrastrukture je dejansko ključnega pomena za dosego čiste in konkurenčne mobilnosti za vse Evropejce, kot je določila Komisija v svežnju Evropa v gibanju, sprejetem maja 2017. Teh sedem držav članic ima zdaj na voljo dva meseca, da izpolnijo svoje obveznosti, ki izhajajo iz direktive, sicer se lahko Komisija odloči, da zadevo predloži Sodišču EU. Poleg tega se je Komisija odločila, da bo poslala uradni opomin Švedski, saj je priglasila nacionalni okvir politike, ki ne vsebuje minimalnih elementov, kot jih zahteva direktiva.

* Posodobljeno 14. julija 2017 (črtano nepravilno sklicevanje na Poljsko).

 

Obrazloženo mnenje:

Pravice potnikov: Komisija poziva GRČIJO, naj v celoti začne uporabljati predpise za potnike, ki potujejo po morju ali celinskih plovnih poteh

Danes je Komisija od Grčije zahtevala, da naj v celoti uporablja predpise EU o pravicah potnikov, ki potujejo po morju ali celinskih plovnih poteh v EU (Uredba 1177/2010). Trenutno grška zakonodaja potnikom preprečuje, da bi v celoti uživali pravice, ki jim jih zagotavlja ta uredba, ko je njihova pomorska potniška storitev odpovedana ali pa zamuja. Grčija ima zdaj na voljo dva meseca, da Komisijo obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za pravilno izvajanje uredbe, v nasprotnem primeru lahko Komisija proti njej začne postopek pred Sodiščem EU.

 

14. Zdravje in varnost hrane

(Več informacij: Anca Paduraru – telefon: +32 22991269, Aikaterini Apostola – telefon: +32 22987624)

Obrazloženo mnenje

Komisija poziva Italijo k izvajanju ukrepov za ustavitev širjenja bakterije Xylella fastidiosa

Komisija se je danes odločila, da Italiji pošlje obrazloženo mnenje, ker njeni organi ne zaustavljajo širjenja škodljivega organizma Xylella fastidiosa. Po izbruhu te bakterije v Apuliji bi morali italijanski organi v celoti upoštevati pravila EU o organizmih, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, in preprečevanju njihovega širjenja v EU (Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/789 in Direktiva Sveta 2000/29/ES).To je vključevalo odstranitev okuženih rastlin na njenem ozemlju takoj po prvi potrditvi prisotnosti bakterije Xylella fastidiosa. Vendar so bili v Italiji sporočeni novi izbruhi, časovni razpored, ki ga je sporočila država, pa je bil neučinkovit za zagotovitev takojšnje odstranitve okuženih dreves, kot se zahteva v zakonodaji EU. Xylella fastidiosa je ena od najnevarnejših rastlinskih bakterij na svetu in povzroča različne bolezni, ki imajo izjemno velik ekonomski učinek na kmetijstvo. Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za izkoreninjenje te bakterije in preprečitev njenega širjenja v vseh državah članicah. Komisija svojo zahtevo pošilja v obliki obrazloženega mnenja, ki sledi uradnemu opominu iz decembra 2015. Po tem opominu je Komisija julija 2016 italijanskim organom poslala dodaten uradni opomin. Italija ima na voljo dva meseca, da izpolni svoje obveznosti, sicer se lahko Komisija odloči, da proti njej začne postopek pred Sodiščem EU.

 

15. Obdavčenje in carinska unija

(Več informacij: Vanessa Mock – telefon: +32 22956194, Patrick McCullough – telefon: +32 22987183)

Obrazloženo mnenje

Obdavčenje: Komisija poziva FRANCIJO, naj odpravi neugodno obravnavanje davčnih zavezancev, ki prejemajo dohodke iz tujih virov

Komisija je Francijo pozvala, naj spremeni nekatere določbe o načinu izračuna dohodnine. Sedanja pravila v Franciji določajo, da davčni zavezanci rezidenti v Franciji, ki del svojega dohodka zaslužijo v drugi državi članici Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ne morejo imeti enakih osebnih in družinskih davčnih ugodnosti, kot veljajo za dohodek, zaslužen v Franciji. V skladu s francoskimi predpisi davčni zavezanec tudi ni upravičen do koriščenja povračil ali odlogov davčnih odbitkov za dohodke iz tujih virov, kadar ima posameznik primanjkljaj. Francija z ohranitvijo teh določb krši obveznosti na podlagi členov Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Sporazuma EGP o prostem gibanju delavcev, svobodi ustanavljanja in prostem pretoku kapitala. Če francoski organi v dveh mesecih ne bodo ukrepali, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču EU.

 

Obrazložena mnenja in zaključki zadev

Obdavčenje: Komisija poziva BOLGARIJO, CIPER in PORTUGALSKO, naj prenesejo nova pravila o preglednosti glede izmenjave davčnih stališč

Komisija se je odločila poslati obrazložena mnenja Bolgariji, Cipru in Portugalski, ker je te države članice niso obvestile o prenosu novih ukrepov na področju avtomatične izmenjave davčnih stališč med davčnimi organi EU (Direktiva Sveta (EU) 2015/2376). Države članice bi morale te ukrepe prenesti do 31. decembra 2016. Nova pravila so zasnovana tako, da bi zatrli čezmejno izogibanje davkom, agresivno davčno načrtovanje in škodljivo davčno konkurenco, prva izmenjava informacij med davčnimi organi EU pa naj bi potekala do septembra. Vse tri države imajo za odgovor na voljo dva meseca. Če zadovoljivega odgovora ne bo, se lahko Komisija odloči, da zadevo predloži Sodišču EU. Komisija je pozdravila prenos istih ukrepov na Češkem, v Grčiji, na Madžarskem in Poljskem ter se je danes odločila zaključiti zadevne postopke za ugotavljanje kršitev. V drugi fazi bo ocenila, ali je zakonodaja vseh držav članic skladna z vsemi zahtevami novih pravil.

 

MEMO/17/1935

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar