Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Vzpostavitev platforme EU za dobrobit živali: Vprašanja in odgovori o politiki za dobrobit živali

Bruselj, 6. junija 2017

Evropski komisar Vytenis Andriukaitis danes uradno odpira uvodni sestanek platforme EU za dobrobit živali (v nadaljnjem besedilu: platforma).

Platforma bo združevala 75 predstavnikov deležnikov, nevladnih organizacij, znanstvenikov, držav članic, držav Evropskega gospodarskega prostora, mednarodnih organizacij in Evropske agencije za varnost hrane. To bo prvo srečanje vseh ključnih evropskih akterjev, da bi si izmenjali izkušnje in prispevali k izboljšanju dobrobiti živali.

Zakaj Komisija vzpostavlja to platformo?

Raziskava Eurobarometer, objavljena marca 2016, je pokazala, da je za veliko večino Evropejcev zaščita dobrobiti živali zelo pomembna in da si želijo izboljšanja na tem področju.

Pri izboljšanju dobrobiti živali pa ne gre le za vprašanje zakonodaje in platforma ni forum za razvoj nove zakonodaje. Slogan strategije EU za dobrobit živali, sprejete leta 2012, se glasi: „vsak je odgovoren“. Da bi dosegli konkretne rezultate, sta za začetek ključna vzajemno razumevanje in zaupanje med vsemi akterji, vključno s konkretnimi prizadevanji vsakega od njih. To je tudi eden izmed glavnih ciljev platforme.

Namen platforme je tudi spodbujati dialog med pristojnimi organi, podjetji, civilno družbo in znanstveniki glede vprašanj o dobrobiti živali, ki so pomembna za državljane EU.

Platforma bo Komisiji pomagala pri razvoju in izmenjavi usklajenih ukrepov o dobrobiti živali s poudarkom na:

  1. boljši uporabi pravil EU o dobrobiti živali z izmenjavo informacij, najboljšimi praksami in neposrednim vključevanjem deležnikov,
  2. razvoju in uporabi prostovoljnih zavez s strani podjetij,
  3. spodbujanju standardov EU za dobrobit živali na globalni ravni.

 

Kdo so člani platforme?

Platformo sestavlja 75 članov.

Generalni direktor za zdravje in varnost hrane je imenoval štirideset (40) članov na podlagi razpisa za zastopanje poslovnih in poklicnih organizacij, organizacij civilne družbe in neodvisnih strokovnjakov iz raziskovalnih inštitutov. Organizacije in strokovnjaki so morali dokazati relevantnost svojih dejavnosti in strokovnega znanja za naloge platforme. Njihovo delo mora biti namreč relevantno za dobrobit živali v okviru EU in mora pokrivati več držav članic.

Kako poteka izbor članov platforme?

Različni člani so bili izbrani na način, ki naj bi zagotovil tako pravično zastopanost med različnimi sektorji in dejavnostmi kot tudi uravnoteženo geografsko zastopanost in uravnoteženo zastopanost spolov.

Petintrideset (35) članov zastopa javne institucije, kot so pristojni organi (28 držav članic in 3 države Evropskega gospodarskega prostora: Islandija, Lihtenštajn in Norveška), mednarodne organizacije za dobrobit živali (Svetovna organizacija za zdravje živali, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter Svetovna banka) in Evropska agencija za varnost hrane.

Platforma lahko imenuje največ pet opazovalcev. Švica je v okviru platforme dobila status opazovalke.

Kako bo platforma delovala v praksi?

Platforma se bo sestajala dvakrat letno. Komisija namerava na prvem sestanku določiti prednostna delovna področja za člane, poleg tega pa tudi sredstva, ki so jih člani pripravljeni deliti. Komisija bo nato na podlagi rezultatov prvega sestanka predlagala posebna delovna področja in po potrebi ustanovila podskupine.

Platforma bo redno pozivala druge forume ali deležnike k predstavitvi njihovih pobud in dejavnosti. To bo obogatilo razprave in tudi olajšalo širjenje znanja, pobud in izkušenj, ki bi lahko koristili članom, ter olajšalo usklajevanje in dopolnjevanje med pobudami na različnih forumih.

Katere teme bodo najprej obravnavane?

Komisija bo na uvodnem sestanku platforme v treh sejah spodbudila razprave o prednostnih področjih:

– Kako lahko platforma prispeva k boljši uporabi in razumevanju zakonodaje EU o dobrobiti živali?

– Kako lahko platforma prispeva k spodbujanju standardov EU za dobrobit živali na globalni ravni?

– Kako lahko platforma olajša uporabo prostovoljnih zavez in spodbuja tržno vrednost živalim prijaznih proizvodov?

Komisija bo na podlagi razprav in zavez članov opredelila konkretna ter uresničljiva relevantna področja dela, ki so v skupnem interesu EU.

 

Kakšen rezultat je mogoče pričakovati od dela platforme?

Platforma je odlična priložnost za vse deležnike, da s sodelovanjem in mreženjem prispevajo k boljši dobrobiti živali. Zaradi tega bo rezultat platforme v veliki meri odvisen od aktivne in konstruktivne udeležbe vsakega člana.

Platforma je v prvi vrsti forum za izmenjavo informacij in izkušenj. Prav tako je priložnost za izboljšanje razumevanja ter okrepitev zaupanja in sodelovanja med člani.

Platforma bo tudi idealen kraj za vse specializirane forume in skupine, povezane z dobrobitjo živali, ki bodo lahko predstavili svoje dejavnosti in projekte ter se dogovorili o posebnih prostovoljnih zavezah. Danes se o dobrobiti živali razpravlja na različnih področjih na mednarodni ravni, kot so Evropska agencija za varnost hrane, organizacija EuroFAWC in Svetovna organizacija za zdravje živali. Platforma bi posledično lahko imela glavno vlogo pri povezovanju teh različnih forumov in skupin ter tako prispevala k izboljšanju splošnih rezultatov.

Po mnenju Komisije bi si platforma morala prizadevati za konkretne in dosegljive cilje z dolgoročnim učinkom na način reševanja vprašanj o dobrobiti živali.

Platforma bi se lahko posvečala posebnim projektom in s tem Komisiji pomagala pri uresničevanju ciljev, ki vključujejo boljše izvajanje zakonodaje EU o dobrobiti živali ali spodbujanje standardov EU na globalni ravni. Medtem ko so ta vprašanja predvsem v pristojnosti držav članic in institucij EU, pa lahko deležniki delijo svoje izkušnje in znanje, da bi tako podprli ter dopolnjevali te dejavnosti z različnih vidikov in na različne načine (uporabne raziskave, izobraževanje, poklicno usposabljanje, konference itd.).

Platforma bi lahko prav tako razvila dejavnosti, za katere ne obstaja nobena posebna zakonodaja EU, ali dejavnosti za spodbujanje dobre prakse na področju dobrobiti živali. To bi bilo mogoče storiti z oblikovanjem smernic o posebnih vprašanjih (npr. postopna ukinitev kastracije pujskov) ali bolj splošnih temah (npr. označevanje dobrobiti živali).

Kako se vprašanje o dobrobiti živali obravnava na ravni EU? Kakšna je obstoječa zakonodaja?

Prva zakonodaja EU o dobrobiti živali, ki je bila sprejeta leta 1974 [1], se nanaša na zaščito živali v klavnicah. EU je od takrat sprejela pravna besedila z namenom zaščite rejnih in laboratorijskih živali. Obstajajo tudi določbe EU o reji živali v živalskih vrtovih s sklicevanjem na dobrobit živali. EU je prav tako prepovedala uporabo pasti stopalk za lovljenje prostoživečih živali.

Rejne živali so zaščitene s splošnimi pravili EU o kmetijstvu ter posebnimi določbami o prevozu in zakolu ali usmrtitvi. Poleg tega obstajajo tudi posebna dodatna pravila za rejo kokoši nesnic, piščancev za proizvodnjo mesa, prašičev in telet.

Zahteve glede dobrobiti živali so prav tako vključene v pravila EU za kmetijske subvencije (navzkrižna skladnost in programi za razvoj podeželja) in za ekološko kmetovanje.

Člen 13 Pogodbe o delovanju EU zahteva, da Unija in države članice pri pripravi ali izvajanju nekaterih politik Unije v celoti upoštevajo zahteve glede dobrobiti živali, saj so živali čuteča bitja.

Vendar Ta obveznost pa kljub temu ne predstavlja pravne podlage za Unijo pri sprejemanju zakonodaje v zvezi z vsemi vprašanji o dobrobiti živali. Za nekatera so še vedno izključno pristojne države članice (glej vprašanje o prostoživečih živalih v nadaljevanju).

Dejavnosti Komisije na področju dobrobiti živali niso omejene na zakonodajo. Medtem ko so za izvajanje pravil EU odgovorne predvsem države članice, pa Komisija redno izvaja revizije, da preveri, ali pristojni organi ustrezno izvajajo uradni nadzor.

Poleg tega Komisija aktivno sodeluje pri spodbujanju standardov EU za dobrobit živali na mednarodni ravni prek globalnih standardov Svetovne organizacije za zdravje živali in dvostranskih sporazumov ali sodelovanja z državami nečlanicami.

Komisija organizira tudi redne dejavnosti usposabljanja na področju dobrobiti živali za uradnike iz držav članic in držav nečlanic. Komisija bo kmalu tudi določila referenčne centre za dobrobit živali (glej spodaj).

Kdo je odgovoren za uporabo teh pravil?

Države članice imajo pomembno vlogo v vseh primerih, saj so odgovorne za izvajanje pravil EU. To nalogo opravljajo na različne načine, ki poleg uradnega nadzora vključujejo tudi razvoj in izvajanje navodil, smernic ter informacijskih kampanj za uradnike in deležnike. Tak razvoj lahko vključuje tudi financiranje raziskovalnih programov na nacionalni ravni.

Številni zakonodajni akti EU o dobrobiti živali namreč od držav članic zahtevajo zagotavljanje in potrjevanje usposabljanja za osebe, ki delajo z živalmi. Države članice morajo zato zbrati ustrezna sredstva za zagotovitev, da so izvajalci dejavnosti usposobljeni za ravnanje z živalmi in skrb zanje.

Kako pa je z živalmi, ki niso zajete v zakonodajo EU, in prostoživečimi živalmi?

V pogodbah EU dobrobit živali predstavlja problem, ki ga je treba obravnavati v okviru nekaterih politik EU, kot sta kmetijska politika in politika notranjega trga. EU ni pristojna za reševanje vseh vprašanj, povezanih z dobrobitjo živali (glej zgoraj).

To na primer velja za dobrobit potepuških psov in mačk ali za uporabo živali na prireditvah ali tekmovanjih (bikoborbe, rodei, cirkusi, dirkalni psi ali konji itd.). Komisija je bila že večkrat zaprošena za reševanje teh vprašanj, vendar nima pravnih pooblastil za posredovanje.

Unija ima tudi zelo omejene pristojnosti na področju dobrobiti prostoživečih živali.

Kar zadeva dobrobit prostoživečih živali, ki se gojijo v ujetništvu, direktiva o živalskih vrtovih in akvarijih vsebuje sklicevanja na zahteve glede dobrobiti živali. Za druge prostoživeče živali, ki se gojijo v ujetništvu, pravila EU o dobrobiti živali ne veljajo (npr. živali v cirkusih ali trgovinah s hišnimi živalmi).

Z izjemo prepovedi uporabe pasti stopalk Unija nima zakonodaje za zaščito živali, ki živijo v divjini.

Ali bodo v bližnji prihodnosti sprejeta nova pravila?

Trenutno je prednostna naloga Komisije zagotoviti, da se obstoječa pravila EU v celoti izvajajo. Dejansko ni smiselno sprejeti novih zahtev, saj bi bilo že sedanje treba bolje uporabiti.

To pa ne pomeni, da se Komisija ne ukvarja z vprašanji glede dobrobiti živali, ki so v pristojnosti Unije.

Komisija se trenutno posveča različnim nezakonodajnim dejavnostim, s katerimi je dobrobit živali mogoče znatno izboljšati (glej naslednje vprašanje).

Ali bo Komisija sprejela novo strategijo za dobrobit živali? Če ne, kaj bo Komisija naredila za dobrobit živali?

Komisija je leta 2012 sprejela strategijo EU za dobrobit živali, ki vključuje vrsto potrebnih ukrepov.

Komisija želi najprej izvesti še neizvedene ukrepe, ki vključujejo šest študij in poročil. Nekateri od njih so tehnični, drugi bolj strateški, vendar so vsi pomembni za naše prihodnje razprave o dobrobiti živali. Nekateri ukrepi bodo prispevali tudi k izboljšanju izvajanja z oblikovanjem smernic (najboljše prakse o prevozu živali, najboljša praksa o zakolu ali usmrtitvi živali).

Komisija mora zato najprej poskrbeti, da bodo do konca leta 2017 vsi ti ukrepi izvedeni, saj bi tako razpolagala z vsemi potrebnimi informacijami za prihodnost.

Zato Komisija za zdaj ne pripravlja druge strategije.

Komisija se poleg dokončanja strategije iz leta 2012 posveča štirim prednostnim nalogam:

  1. boljši uporabi pravil EU o dobrobiti živali,
  2. oblikovanju dialoga z deležniki,
  3. spodbujanju standardov EU na globalni ravni,
  4. določitvi referenčnih centrov EU za dobrobit živali.

Glede boljše uporabe pravil EU je Komisija na podlagi rezultatov prejšnjih revizij svoje delovanje usmerila v posamezne projekte. Prednost je dala zlasti dobrobiti prašičev, saj je na tem področju še vedno razširjeno neupoštevanje prepovedi rutinskega krajšanja repov in zagotavljanja manipulativnega materiala za prašiče. Komisija tudi aktivno podpira države članice pri izboljšanju izvajanja zakonodaje glede prevoza, s posebnim poudarkom na izvozu živih živali v države nečlanice.

Dialog z deležniki se bo razvijal prek dejavnosti platforme. Komisija je januarja 2017 sprejela sklep o ustanovitvi platforme in za vsako leto sta predvidena vsaj dva sestanka.

Spodbujanje standardov EU na globalni ravni se uresničuje z različnimi dolgoročnimi dejavnostmi, kot so pogajanja o mednarodnih standardih pri Svetovni organizaciji za zdravje živali (po zaslugi spodbude s strani EU danes obstaja trinajst mednarodnih standardov za dobrobit živali) in vključitev vprašanja o dobrobiti živali v dvostranske sporazume o prosti trgovini.

Referenčni centri EU bodo določeni v roku enega leta po začetku veljavnosti nove uredbe o uradnem nadzoru (glej spodaj).

Kako bo dobrobit živali obravnavana v novi uredbi o uradnem nadzoru?

Uredba od Unije zahteva določitev referenčnih centrov za dobrobit živali. Ti centri bodo državam EU pomagali pri njihovem uradnem nadzoru, tako da bodo opravljali znanstvene in tehnične študije, izvajali programe usposabljanja ter razširjali ugotovitve raziskav in informacije o tehničnih inovacijah. Referenčni centri EU bodo prav tako zagotavljali znanstveno in tehnično strokovno znanje o metodah za ocenjevanje in izboljšanje dobrobiti živali.

Uredba se uporablja tudi za uradni nadzor v zvezi s pravili o dobrobiti živali (npr. glede prevoza, zakola in kmetijstva) in omogoča sprejetje zakonodaje Komisije, da se zahteve glede uradnega nadzora prilagodijo posebnim potrebam za dobrobit živali, kot je uvedba kazalnikov o dobrobiti živali.

Uredba (EU) 2017/265 je začela veljati 27. aprila 2017, določitev referenčnih centrov EU pa bo treba zaključiti najpozneje eno leto po tem datumu.

 

Več informacij:

https://ec.europa.eu/food/animals/welfare_en

 

[1]     Direktiva Sveta 74/577/EGS z dne 18. novembra 1974 o omamljanju živali pred zakolom, UL L 316, 26.11.1974, str. 10.

MEMO/17/1426

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar