Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Nadaljnji razvoj evropskih solidarnostnih enot: vprašanja in odgovori

Bruselj, 30. maja 2017

Evropska komisija je danes sprejela predlog za posebno pravno podlago in proračun za evropske solidarnostne enote.

IP/17/1383

Kakšna je osnovna ideja evropskih solidarnostnih enot?

Solidarnost je vrednota, ki je v Evropski uniji skupna vsem – njenim državljanom, državam članicam ter ukrepom znotraj in zunaj Unije.

Predsednik Jean-Claude Juncker je v govoru o stanju v Uniji leta 2016 predstavil zamisel o ustanovitvi evropskih solidarnostnih enot: „Pogosto smo najbolj pripravljeni biti solidarni, ko se soočamo z izrednimi razmerami. Ko je gorelo portugalsko hribovje, so plamene gasila italijanska letala. Ko so poplave v Romuniji prekinile oskrbo z električno energijo, so luči spet zasvetile zaradi švedskih generatorjev. Ko se je na grških obalah izkrcalo na tisoče beguncev, so zavetje našli v slovaških šotorih. V tem duhu Komisija danes predlaga ustanovitev evropske enote za solidarnost.“

Cilj evropskih solidarnostnih enot je dati mladim priložnost za sodelovanje v različnih solidarnostnih aktivnostih, ki izboljšujejo težke razmere po vsej EU. Sodelovanje ne bo koristilo samo mladim pri njihovem osebnem razvoju, dejavni udeležbi v družbi in zaposljivosti, temveč bo pomagalo tudi nevladnim organizacijam, javnim organom in podjetjem pri njihovih prizadevanjih za spopadanje z družbenimi in drugimi izzivi.

Zakaj morajo imeti evropske solidarnostne enote pravno podlago?

Evropske solidarnostne enote se trenutno izvajajo v okviru osmih različnih programov, od katerih ima vsak svojo pravno podlago, cilje in proračun (program Erasmus+, Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), program LIFE, Sklad za azil, migracije in vključevanje, program Zdravje, program Evropa za državljane, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja; več informacij je na voljo v tem informativnem pregledu).

Samostojna pravna podlaga bo zagotovila en celovit instrument financiranja z jasno zastavljenimi cilji. To bo pomagalo utrditi evropske solidarnostne enote, saj bodo tako bolj usklajene, vplivne in bolj stroškovno učinkovite ter ustvarile še več priložnosti za mlade. Komisija se je ob vzpostavitvi evropskih solidarnostnih enot decembra 2016 zavezala, da bo zakonodajni predlog predstavila do spomladi leta 2017.

Kakšen bo proračun evropskih solidarnostnih enot?

Evropska komisija predlaga, da se celotni proračun, ki bo na voljo za izvajanje evropskih solidarnostnih enot, določi v višini 341 500 000 evrov v tekočih cenah za obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020. To je zapisano v pravni podlagi, s čimer bodo zajamčena zadostna proračunska sredstva za pobudo za naslednja tri leta.

Stroški aktivnosti se razlikujejo glede na njihovo trajanje in državo gostiteljico, za 6-mesečno prostovoljsko delo bo EU na primer namenila med 3 400 evrov in 6 500 evrov.

UPRAVLJANJE

Katera organizacijska struktura bo vodilna?

Evropske solidarnostne enote se v trenutni prvi fazi financirajo in upravljajo v okviru osmih različnih programov EU. Na podlagi novega predloga bodo evropske solidarnostne enote izvajale Evropska komisija, nacionalne agencije Erasmus+ v državah članicah in Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

Nacionalne agencije Erasmus+, ki so že odgovorne za upravljanje mladinskega dela programa Erasmus+, bodo zadolžene za izvajanje večine ukrepov evropskih solidarnostnih enot: ocenjevanje prijav organizacij za znak kakovosti evropskih solidarnostnih enot, dodeljevanje nepovratnih sredstev EU za aktivnosti in projekte, zagotavljanje usposabljanja in podpore, organiziranje aktivnosti mreženja in spodbujanje evropskih solidarnostnih enot na nacionalni ravni.

Evropska komisija bo ob podpori Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo upravljala horizontalne storitve za udeležence evropskih solidarnostnih enot, kot so spletno usposabljanje, spletna jezikovna podpora in zavarovanje. Agencija bo znak kakovosti dodeljevala tudi določenim vrstam zainteresiranih strani (npr. vseevropskim mrežam, mednarodnim organizacijam ali organom, ki so odgovorni za izvajanje nacionalnih programov ali skladov EU z deljenim upravljanjem itd.), ki lahko prav tako zaprosijo za financiranje Agencije.

Poleg tega bo novo ustanovljeno središče za vire evropskih solidarnostnih enot nudilo podporo izvajalskim organom in sodelujočim organizacijam, zlasti pri izdajanju potrdil in popisu spretnosti, ki jih mladi pridobijo s sodelovanjem v aktivnostih.

Kakšna bo vloga služb za zaposlovanje?

Akterji na trgu dela, kot so javne in zasebne službe za zaposlovanje ter tudi gospodarske zbornice, bodo prav tako lahko prispevali k evropskim solidarnostnim enotam s pomočjo pri zapolnitvi prostih mest za zaposlitev ali pripravništvo, in sicer z usklajevanjem prostih mest z ustreznimi kandidati. Njihova podpora bo temeljila na obstoječih strukturah.

Zlasti javne službe za zaposlovanje imajo izčrpne informacije o trgu dela, tj. dostop do prostih delovnih mest znotraj matične države (prek lastnih zbirk podatkov) in v tujini (prek portala EURES). Poleg tega bi lahko pomagale pri vzpostavljanju stikov z delodajalci, da se seznanijo s pobudo evropskih solidarnostnih enot, ter mladimi, da se jih spodbudi k registraciji. Udeležencem evropskih solidarnostnih enot lahko nudijo tudi podporo po zaključku sodelovanja in tako zagotovijo, da ima udejstvovanje v aktivnostih vlogo odskočne deske na trg dela.

Akterji na trgu dela, vključno z javnimi in zasebnimi službami za zaposlovanje, se bodo lahko posamično ali skupaj prijavili za nepovratna sredstva prek nacionalnih agencij Erasmus+.

AKTIVNOSTI

Ali bodo podprte aktivnosti ostale enake?

Evropske solidarnostne enote trenutno ponujajo sodelovanje v aktivnostih prostovoljstva in pripravništva ali zaposlitev za posamezne udeležence. Poleg tega, da bodo evropske solidarnostne enote mladim nudile podporo pri sodelovanju v prostovoljskih aktivnostih za največ 12 mesecev, opravljanju pripravništva za dva do šest mesecev ali zaposlitvi v skladu z nacionalnimi zakonodajami za dva do dvanajst mesecev, bodo z novo pravno podlago udeležencem prav tako omogočile, da pripravijo lastne solidarnostne projekte ali se prijavijo kot skupina prostovoljcev. Posebno pozornost je treba nameniti udeležencem iz okolij z manj možnostmi. Za vse vrste teh aktivnosti in projektov bodo na voljo različni podporni ukrepi (npr. usposabljanje, zavarovanje, izdajanje potrdil).

Kaj je prostovoljska skupina?

S tem predlogom se uvaja nova vrsta sodelovanja v evropskih solidarnostnih enotah, in sicer prek prostovoljskih skupin. Te bodo omogočile, da bodo skupine 10 do 40 mladih iz različnih sodelujočih držav skupaj opravljale prostovoljsko delo v okviru projektov, koristnih za skupnost, v obdobju od dveh tednov do dveh mesecev. Primeri med drugim vključujejo obnavljanje kulturne dediščine, ki je bila poškodovana zaradi naravnih nesreč, skrb za vrste, ki jim grozi izumrtje, in organiziranje izobraževalnih dejavnosti v begunskih taboriščih. Kljub temu da se bodo te dejavnosti izvajale krajši čas, bodo koristne tako za udeležence kot za skupnosti.

Kaj je solidarnostni projekt?

Solidarnostni projekti so lokalne pobude, ki jih vzpostavijo in izvajajo skupine udeležencev evropskih solidarnostnih enot ter trajajo od dveh do dvanajst mesecev. Gre za prostovoljske aktivnosti, ki jih vodijo mladi in v katerih udeleženci evropskih solidarnostnih enot prevzamejo aktivno vlogo pri snovanju in uresničevanju lastnih zamisli v korist lokalnih skupnosti na vseh področjih, povezanih s solidarnostjo.

V nasprotju s prostovoljskimi aktivnosti so te pobude običajno organizirane kot projekt, pri katerem udeleženci evropskih solidarnostnih enot samostojno določijo čas, ki ga bodo namenili izvajanju nalog glede na cilje in pričakovane rezultate projekta.

Solidarnostni projekti se običajno izvajajo v državi prebivališča udeležencev evropskih solidarnostnih enot. Podobno kot pri prostovoljskih aktivnostih znotraj države ti projekti spodbujajo udeležbo mladih z manj možnostmi, katerim je morda težje sodelovati v čezmejnih aktivnostih, vendar še vedno želijo prispevati k družbi.

Kaj so aktivnosti mreženja?

Aktivnosti mreženja so namenjene ustvarjanju občutka pripadnosti evropskim solidarnostnim enotam. Spremljajo izvajanje aktivnosti evropskih solidarnostnih enot ter krepijo njihovo učinkovitost, vpliv in prepoznavnost. Te aktivnosti so lahko na primer povezane z obveščanjem novih udeležencev o evropskih solidarnostnih enotah, posvetovalnimi forumi, izmenjavo dobrih praks, dogodki za podporo po sodelovanju v aktivnostih ali vzpostavitvijo mreže alumnov.

USKLAJEVANJE IN SODELOVANJE

Kdo se lahko registrira za sodelovanje v evropskih solidarnostnih enotah?

Za sodelovanje v evropskih solidarnostnih enotah se lahko registrirajo vsi, ki so stari med 17 in 30 let in so državljani sodelujoče države ali v njej zakonito prebivajo. Najnižja starost za sodelovanje v solidarnostnem projektu je 18 let. V osnutku uredbe je predvideno sodelovanje držav članic EU, druge države pa se lahko vključijo na podlagi dvostranskih sporazumov.

V trenutni prvi fazi evropske solidarnostne enote vključujejo geografsko območje vseh 28 držav članic EU, odvisno od tega, iz katerega programa EU pa je določen projekt financiran, so lahko vključene tudi druge države (več informacij je na voljo v tem informativnem pregledu).

Državljani držav, ki niso članice EU, morda nimajo vseh pravic ali dovoljenj, ki so za namene sodelovanja v aktivnostih potrebna za prebivanje v drugi državi EU. Sodelujoča organizacija je tista, ki mora poskrbeti, da ima oseba, ki jo želijo vključiti v projekt, te pravice in dovoljenja.

Mladi, ki se bodo registrirali za sodelovanje v evropskih solidarnostnih enotah, bodo morali sprejeti izjavo o poslanstvu evropskih solidarnostnih enot in njihovih načelih. Registracija je preprosta in se lahko opravi na posebni spletni strani na Evropskem mladinskem portalu: https://europa.eu/youth/SOLIDARITy_sl.

Ali je z registracijo sodelovanje v aktivnostih zajamčeno?

Vsi mladi, ki se registrirajo, lahko sodelujejo v splošnem spletnem usposabljanju ter aktivnostih krepitve skupnosti, ki potekajo v njihovih lokalnih skupnostih. Vendar registracija ne zagotavlja sodelovanja v projektu. To je odvisno od proračuna, razpoložljivosti projektov in posebnih interesov kandidatov.

V okviru predloga pa so predvideni solidarnostni projekti, prek katerih lahko mladi, ki so se registrirali, sami ukrepajo in uresničijo svoje zamisli za solidarnost na lokalni ravni, namesto da čakajo na vključitev v projekt.

Kakšne so zahteve za organizacije?

Sodelujoče organizacije bodo skrbno ocenjene (s strani nacionalnih agencij Erasmus+ ali Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, odvisno od njihovega profila) in se morajo zavezati k spoštovanju listine evropskih solidarnostnih enot, s katero se zavežejo, da bodo spodbujale osebni in poklicni razvoj udeležencev evropskih solidarnostnih enot, zagotavljale varne in dostojne delovne pogoje ter nudile ustrezno usposabljanje in podporo, da bodo udeleženci pridobili spretnosti, ki jih potrebujejo za sodelovanje v aktivnostih. Predviden je nov znak kakovosti za organizacije, ki izvajajo evropske solidarnostne enote.

Kako poteka postopek usklajevanja?

Ko se mladi registrirajo za sodelovanje v evropskih solidarnostnih enotah na Evropskem mladinskem portalu, vnesejo podatke o izobrazbi, delovnih izkušnjah in osebnih interesih, poleg tega pa lahko tudi navedejo, v katerih vrstah projektov bi radi sodelovali, v katerih državah bi želeli te aktivnosti opravljati in kdaj so na voljo za sodelovanje. Lahko izbirajo med različnimi vrstami aktivnostmi in izrazijo svoj interes za sodelovanje na posebnih področjih solidarnosti.

Pri registraciji lahko mladi prav tako izpostavijo posebne izkušnje in znanja, ki bi jih lahko doprinesli k evropskim solidarnostnim enotam, npr. pri delu z begunci, otroci, starejšimi ali invalidi, pri poučevanju, prvi pomoči, sodelovanju z mediji, na področju glasbe, umetnosti, gradbeništva, inženirstva, vodenja projektov ali drugih področjih.

Organizacije bodo imele možnost, da izberejo med kandidati, katerih motivacija, interesi in spretnosti najbolj ustrezajo njihovim potrebam. Udeleženci lahko ponudbo organizacije sprejmejo ali zavrnejo.

Kateri stroški so kriti pri različnih vrstah aktivnosti?

Za prostovoljstvo bodo običajno kriti življenjski stroški, kot so hrana, nastanitev in žepnina v višini do 155 evrov na mesec, ter potni stroški in zavarovanje.

Zaposlitev bo temeljila na pogodbi o zaposlitvi, plačilo pa bo določeno v skladu z nacionalno zakonodajo, predpisi in kolektivnimi pogodbami, ki veljajo v državi, v kateri se delo izvaja.

Pripravništvo bo temeljilo na pisnem sporazumu, za plačilo pa bo odgovorna organizacija gostiteljica. Načela, opredeljena v okviru za kakovost pripravništev, bodo usmerjala pripravniška mesta, ki so na voljo v okviru enot.

Poleg plačila je za zaposlitve in pripravništva predvidena tudi finančna podpora za potne stroške. Za mlade z manj možnostmi je predviden finančni dodatek, da se krijejo kakršni koli potrebni dodatni stroški. Enote bodo prav tako krile tudi nekatere stroške sodelujočih organizacij. To lahko vključuje finančni prispevek za stroške, povezane z osebjem, ali posebno usposabljanje in mentorstvo.

Ali lahko organizacije udeležencem zaračunavajo za sodelovanje v projektu?

Ne. Nobena fizična ali pravna oseba ne sme od udeleženca zahtevati kakršnega koli finančnega prispevka ali prijavnine, ki bi bili povezani z izborom za sodelovanje pri projektu.

Kaj pa kritje stroškov zavarovanja in socialne varnosti?

Predlog predvideva, da udeleženci prejmejo dopolnilno zdravstveno in nezgodno zavarovanje za stroške, povezane z zavarovanjem, ki niso kriti že z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja ali drugimi zavarovalnimi shemami, v katere so udeleženci vključeni.

Za zaposlitve in pripravništva ter z njimi povezano socialno varnostjo veljajo glede na državo aktivnosti posebne ureditve, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo, predpisi in kolektivnimi pogodbami države.

Ali bo na voljo jezikovna podpora?

Da. Udeleženci evropskih solidarnostnih enot, ki sprejmejo ponudbo za sodelovanje v drugi državi, bodo imeli dostop do spletnega jezikovnega tečaja, ki jim bo omogočil, da ocenijo in izboljšajo svoje znanje tujega jezika, ki ga bodo uporabljali med delom v tujini.

Kakšno potrdilo bodo dobili udeleženci?

Udeleženci evropskih solidarnostnih enot bodo po zaključku aktivnosti prejeli potrdilo evropskih solidarnostnih enot, v katerem bodo opredeljeni in dokumentirani znanja, spretnosti in kompetence, ki so bili pridobljeni med sodelovanjem v aktivnosti.

Kdaj bo uredba o evropskih solidarnostnih enotah predvidoma začela veljati?

Osnutek uredbe morata zdaj sprejeti Evropski parlament in Svet, preden lahko začne veljati. Predlog Komisije je, da uredba začne veljati s 1. januarjem 2018. Institucije EU so se v skupni izjavi zavezale, da bodo predlog uresničile do konca tega leta.

MEMO/17/1370

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar