Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Vprašanja in odgovori o evropski solidarnostni enoti

Bruselj, 7. decembra 2016

Evropska komisija danes ustanavlja evropsko solidarnostno enoto

Glej IP/16/4165 in MEMO/16/4166.

 

Kakšna je osnovna ideja evropske solidarnostne enote?

Evropska unija temelji na solidarnosti: solidarnosti med njenimi državljani, čezmejni solidarnosti med njenimi državami članicami in solidarnosti pri njenem delovanju znotraj in zunaj njenih meja. Solidarnost je ena od skupnih vrednot, ki je ljudem po vsej Evropi zelo pomembna.

Predsednik Juncker je v govoru o stanju v Uniji leta 2016 predstavil zamisel o ustanovitvi evropske solidarnostne enote: „Pogosto smo najbolj pripravljeni biti solidarni, ko se soočamo z izrednimi razmerami. Ko je gorelo portugalsko hribovje, so plamene gasila italijanska letala. Ko so poplave v Romuniji prekinile oskrbo z električno energijo, so luči spet zasvetile zaradi švedskih generatorjev. Ko se je na grških obalah izkrcalo na tisoče beguncev, so zavetje našli v slovaških šotorih. V tem duhu Komisija danes predlaga ustanovitev evropske enote za solidarnost.

Cilj evropske solidarnostne enote je dati mladim možnost za sodelovanje v različnih solidarnostnih dejavnostih, ki izboljšujejo težke razmere po vsej EU. Sodelovanje ne bo koristilo samo mladim, temveč bo pomagalo tudi nacionalnim in lokalnim organom, nevladnim organizacijam ter podjetjem pri njihovih prizadevanjih za spopadanje z različnimi izzivi in krizami.

Kaj je evropska solidarnostna enota?

Ob financiranju Komisije bodo lahko organizacije, ki bodo sodelovale pri dejavnostih, povezanih s solidarnostjo, na primer lokalni organi, nevladne organizacije ali podjetja, pritegnile mlade, ki bodo pri njih opravljali prostovoljno delo ali delovno prakso, pripravništvo, vajeništvo ali usposabljanje, pod pogojem, da bodo izpolnjevale merila za pridobitev statusa organizacije gostiteljice in spoštovale določbe listine evropske solidarnostne enote.

Komisija v okviru solidarnostne enote pripravlja dve vrsti napotitve mladih. Mladi med 18. in 30. letom lahko sodelujejo za obdobje od dveh do dvanajstih mesecev v enem od sklopov:

  • napotitev na prostovoljno delo – možnost prostovoljnega dela za polni delovni čas, ki se financira z nepovratnimi sredstvi, ali
  • napotitev na opravljanje poklicne dejavnosti – zagotavlja možnosti za iskanje zaposlitve, pripravništva ali vajeništva v najrazličnejših sektorjih.

Kakšne vrste dejavnosti bo izvajala enota?

Udeleženci evropske solidarnostne enote bodo lahko sodelovali v širokem naboru dejavnosti na področjih, kot so izobraževanje, zdravstvo, socialno vključevanje, pomoč pri oskrbi s hrano, gradnja zavetišč, sprejem, podpora in vključevanje migrantov in beguncev, varstvo okolja ali preprečevanje naravnih nesreč (razen takojšnjega odziva na nesreče, pri katerem so potrebna bolj specializirana znanja in usposobljenost).

Evropska solidarnostna enota bo udeležence povezala z nevladnimi organizacijami, lokalnimi in nacionalnimi organi ali zasebnimi podjetji, ki bodo potrebovali podporo pri svojih dejavnostih.

Udeleženec se lahko v okviru projekta napoti na prostovoljne dejavnosti (prostovoljski sklop) ali na pripravništvo, vajeništvo ali zaposlitev (sklop poklicnih dejavnosti). V obeh primerih napotitev traja od dveh do dvanajst mesecev.

Kdo se lahko prijavi v evropsko solidarnostno enoto?

V evropsko solidarnostno enoto se lahko prijavijo vsi, ki so stari med 17 in 30 let in so državljani EU ali zakonito prebivajo v EU. Najnižja starost za sodelovanje v solidarnostnem projektu je 18 let.

Za sodelovanje v okviru sklopa poklicnih dejavnosti se lahko prijavijo samo mladi, ki so državljani EU, Norveške ali Islandije. V okviru sklopa prostovoljstva se lahko mladi v tej prvi fazi evropske solidarnostne enote prijavijo, če zakonito prebivajo v državi EU ali na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem, v Turčiji ali v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji oziroma če so državljani teh držav.

Evropska solidarnostna enota je odprta za vse mlade, ne glede na to, ali se izobražujejo ali usposabljajo, ali so zaposleni ali ne. Ključna je njihova motivacija.

Mladi, ki se bodo prijavili za sodelovanje v evropski solidarnostni enoti, bodo morali sprejeti izjavo o poslanstvu evropske solidarnostne enote in njena načela. Ta temeljijo na osnovnih vrednotah EU, kot so solidarnost, spoštovanje človekovega dostojanstva in človekovih pravic ter uveljavljanje pravične in enakopravne družbe, v kateri vladajo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravica, solidarnost in enakopravnost. Udeleženci bodo prispevali h krepitvi solidarnosti med ljudmi ob spoštovanju njihove kulture in tradicij.

Kako bo to potekalo?

Prijava je preprosta in se lahko opravi na posebni spletni strani na Evropskem mladinskem portalu: www.europa.eu/solidarity-corps

Ob prijavi bodo morali udeleženci navesti osebne podatke in interesna področja ter se odločiti, ali se prijavljajo za sklop prostovoljstva, sklop poklicnih dejavnosti ali oboje.

Ali prijava zagotavlja napotitev na projekt?

Ne, prijava ne zagotavlja napotitve na projekt, saj bo to neizogibno odvisno od razpoložljivosti projektov in interesa kandidatov. Kot splošno načelo velja, da imajo osebe, ki so bolj odprte za različne vrste dejavnosti in različne države, večjo možnost, da bodo dejansko napotene.

Čeprav se lahko državljani držav, ki niso članice EU, prijavijo v okviru sklopa prostovoljstva, ni nujno, da bodo imeli vse pravice ali dovoljenja, ki so za namene napotitve potrebna za prebivanje v drugi državi EU. Za to, da osebe, ki jih želijo napotiti na projekt, dejansko imajo te pravice in dovoljenja, so dolžne poskrbeti sodelujoče organizacije.

Ali lahko udeleženci sami izberejo organizacijo, v kateri bi želeli delati?

Ko se bodo udeleženci prijavili, bodo lahko organizacije med iskanjem kandidatov za solidarnostne projekte poiskale njihove profile. Udeleženci lahko ponudbo organizacije tudi zavrnejo.

Ali lahko organizacije udeležencem zaračunavajo za vključitev v projekt?

Ne. Niti sodelujoče niti posredniške organizacije od članov evropske solidarnostne enote ne smejo zahtevati nobenih finančnih prispevkov ali provizij v zvezi z udeležbo v projektu.

Kateri stroški se krijejo?

Za napotitev na prostovoljno delo bodo običajno kriti življenjski stroški, kot so hrana, stanovanje in žepnina ter potni stroški in zavarovanje.

Za poklicne dejavnosti (zaposlitev, pripravništvo ali vajeništvo) se bo podpisala pogodba o zaposlitvi in zagotovila finančna podpora za potne stroške (stroški potovanja in nastanitve za razgovor, nadomestilo za premestitev in potni stroški za vrnitev). Poleg tega se lahko odobri prispevek k stroškom priznanja kvalifikacij, če je to potrebno za zaposlitev v drugi državi. Dejanski stroški, ki se krijejo, se lahko od primera do primera razlikujejo.

V primeru zaposlitve bodo plačilni pogoji določeni v skladu z zakonodajo, predpisi in kolektivnimi pogodbami, ki veljajo v državi zaposlitve.

Za pripravništva in vajeništva bodo odobrene dnevnice. V primeru napotitev, za katere bo podpisana pogodba o zaposlitvi, bodo udeleženci zavarovani v okviru sistema javnega zdravstvenega zavarovanja države napotitve.

Kaj pa socialna varnost in zavarovanje udeležencev?

Za poklicne dejavnosti (zaposlitev, vajeništvo ali pripravništvo) se bo podpisala pogodba o zaposlitvi, zato bosta veljali nacionalna delovnopravna zakonodaja in zakonodaja o socialni varnosti, ki bosta zagotavljali dostop do nacionalnega javnega zdravstvenega zavarovanja. Za dodatno zavarovanje, npr. za kritje odgovornosti do tretjih oseb in nesreč, bodo morali poskrbeti udeleženci.

Udeležencem v prostovoljnih dejavnostih bo zagotovljeno zavarovanje za kritje zdravstvenih stroškov, življenjsko zavarovanje, zavarovanje za evakuacijo in vračanje, zavarovanje odgovornosti do tretjih oseb ter zavarovanje za izgubo ali krajo dokumentov in vozovnic.

Pri kakšnih dejavnostih bodo sodelovali udeleženci evropske solidarnostne enote?

Udeležencem evropske solidarnostne enote bo lahko ponujeno sodelovanje v široki paleti dejavnosti. Te bodo lahko povezane s storitvami splošnega pomena in bodo lahko med drugim zajemale naslednja področja:

  • državljanstvo in demokratična udeležba,
  • okolje in varstvo narave,
  • zdravje in dobro počutje,
  • izobraževanje in usposabljanje,
  • zaposlovanje in podjetništvo,
  • ustvarjalnost in kultura,
  • telesna vzgoja in šport,
  • socialna pomoč in varstvo,
  • sprejem in vključevanje beguncev in migrantov,
  • preprečevanje nesreč in odprava posledic nesreč.

Izključeno je vsakršno takojšnje ukrepanje ob nesrečah, denimo gašenje gozdnih požarov ali iskanje in reševanje v mestnih območjih, saj te dejavnosti zahtevajo dobro usposobljene strokovnjake. Nekaj drugega je denimo primer, ko podeželski kraj želi zmanjšati nevarnost gozdnega požara z odstranjevanjem podrastja – pomoč članov solidarnostne enote bi bila tu dragocena.

Kam so lahko napoteni člani evropske solidarnostne enote?

Napoteni so lahko v vseh 28 držav članic EU, odvisno od tega, iz katerega programa EU se financira določen projekt, pa bi lahko prišle v poštev tudi druge države (na primer Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Turčija in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija).

Kakšna potrdila boste izdajali?

Udeleženci evropske solidarnostne enote bodo po zaključku napotitve upravičeni do potrdila evropske solidarnostne enote, ki bo dokazovalo njihovo sodelovanje v vseevropskem projektu za spoprijemanje z družbenimi izzivi ter njihovo prizadevanje za izboljšanje družbe. To prizadevanje, odprtost do drugih ljudi in kultur ter spretnosti, pridobljene med sodelovanjem v dejavnostih evropske solidarnostne enote, bodo med drugim pritegnili pozornost delodajalcev, ki iščejo mlade s takšnimi lastnostmi.

Katere organizacije lahko sodelujejo?

Sodelovalo bo lahko veliko različnih organizacij, kot so nevladne organizacije, organizacije civilne družbe, nacionalni in lokalni organi. Vse organizacije bodo morale izpolnjevati visoke standarde kakovosti in spoštovati določbe listine evropske solidarnostne enote.

Organizacije, ki so že registrirane pri evropski prostovoljski službi, bodo načeloma samodejno akreditirane.

V okviru sklopa poklicnih dejavnosti bi se lahko organizacije in podjetja odločili za uporabo posrednika, na primer javnega zavoda za zaposlovanje.

Ko bodo sodelujoče organizacije odobrene v skladu s posameznimi programi financiranja EU, bodo lahko iskale potencialne zaposlene, pripravnike, vajence ali prostovoljce za svoje solidarnostne dejavnosti.

Vse sodelujoče organizacije bodo morale sprejeti izjavo o poslanstvu evropske solidarnostne enote in njena načela ter spoštovati listino evropske solidarnostne enote, ki določa pravice in odgovornosti na vseh stopnjah solidarnostnega dela.

Kako se bo financirala evropska solidarnostna enota?

Evropska solidarnostna enota se bo financirala iz obstoječih programov financiranja EU prek razpisov za zbiranje predlogov, in sicer z uporabo obstoječih finančnih sredstev programov, kot so Erasmus+, program EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), LIFE, Sklad za azil, migracije in vključevanje, program Zdravje, Evropa za državljane, Evropski sklad za regionalni razvoj ter Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Sodelujoče organizacije bodo lahko zaprosile za financiranje iz programov, dodelitev nepovratnih sredstev pa bo potekala v skladu s pravili ocenjevanja vsakega programa.

Kdaj se bodo začele izvajati dejavnosti evropske solidarnostne enote in kakšni rezultati se pričakujejo?

Zainteresirani mladi se lahko prijavijo od 7. decembra 2016 na Evropskem mladinskem portalu: www.europa.eu/solidarity-corps

Povezovanje udeležencev in organizacij, ki sodelujejo pri napotitvah, naj bi se začelo spomladi 2017, prve napotitve pa naj bi se začele junija 2017.

Cilj je, da bi se do konca leta 2020 evropski solidarnostni enoti pridružilo 100 000 mladih.

 

 

MEMO/16/4168

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar