Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Julijski sveženj kršitev: glavne odločitve

Bruselj, 22. julija 2016

Pregled po področjih

Evropska komisija v mesečnem svežnju odločitev o kršitvah začenja oziroma nadaljuje postopke zoper države članice, ki niso izpolnile obveznosti iz zakonodaje EU. Namen teh odločitev, ki se nanašajo na različne sektorje in področja politike EU (glej prilogi I in II), je zagotoviti pravilno uporabo prava EU v korist državljanov in podjetij.

Glavne odločitve Komisije (ki vključujejo en uradni opomin, 20 obrazloženih mnenj in osem zadev, predloženih Sodišču Evropske unije) so predstavljene v nadaljevanju in razvrščene po področjih. Komisija poleg tega zaključuje 86 zadev, pri katerih je z zadevnimi državami članicami razrešila težave, tako da postopka ni treba nadaljevati.

Več informacij o postopku EU za ugotavljanje kršitev je na voljo v celotnem sporočilu za javnost na povezavi MEMO/12/12, več informacij o vseh sprejetih odločitvah pa v registru odločitev o kršitvah.

 

1. Kmetijstvo in razvoj podeželja

(Več informacij: Daniel Rosario – tel.: +32 22956185, Clémence Robin – tel.: +32 22952509)

 

Obrazloženo mnenje

Kmetijstvo: Komisija poziva GRČIJO, naj spoštuje skupno ureditev kmetijskih trgov v vinskem sektorju 

Komisija poziva Grčijo, naj spoštuje pravila skupne ureditve kmetijskih trgov v vinskem sektorju ter svobodo združevanja, poklica in gospodarske pobude iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Za posamezne vinogradnike na otoku Samos v Grčiji trenutno velja obveznost, da postanejo člani lokalnih zadrug, te pa morajo vso proizvodnjo mošta in grozdja predati vinogradniški zadružni zvezi Samosa (EOSS; Samos UVC), ki ima izključno pravico do proizvodnje in prodaje samoškega vina. Posamezni vinogradniki se prav tako ne morejo registrirati kot proizvajalci vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP). Komisija meni, da obveznost posameznih vinogradnikov, da vso proizvodnjo mošta in grozdja predajo organizaciji proizvajalcev, dejansko pomeni prepoved, da sami proizvajajo vino. Grški organi kršijo tudi člen 103(1) uredbe o SUT (Uredba (EU) št. 1308/2013), v skladu s katerim „[z]aščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo lahko uporablja vsak izvajalec, ki trži vino, ki je bilo pridelano v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.“ Komisija je po prejemu izčrpne pritožbe grškim organom 26. februarja 2016 poslala uradni opomin. Grčija je nanj odgovorila 27. aprila 2016, vendar Komisija meni, da njen odgovor ne zadostuje za odpravo pomislekov, zato ji zdaj pošilja še obrazloženo mnenje. Grčija ima na voljo dva meseca, da sprejme ustrezne ukrepe za odpravo neskladnosti, v nasprotnem primeru se Komisija lahko odloči, da proti njej začne postopek pred Sodiščem EU.

2. Konkurenca

(Več informacij: Ricardo Cardoso – tel.: +32 22980100, Yizhou Ren – tel.: +32 22994889)

Predložitev zadeve Sodišču Evropske unije

Državna pomoč: Komisija proti GRČIJI začenja postopek pred Sodiščem EU, ker od podjetja Hellenic Shipyards ni izterjala nezdružljive državne pomoči

Komisija se je odločila, da proti Grčiji ponovno začne postopek pred Sodiščem EU, ker ni izvršila odločbe Komisije iz leta 2008, ki določa povrnitev nezdružljive državne pomoči za podjetje Hellenic Shipyards. To sledi odločbi Sodišča iz leta 2012, s katero je bila Grčija obsojena zaradi neizvršitve navedene odločbe. Komisija je zdaj od Sodišča zahtevala, da Grčiji naloži pavšalno denarno kazen v višini približno 6 milijonov evrov in tudi dnevno denarno kazen v višini 34 974 evrov od dneva izdaje sodbe do dneva, ko bo Grčija sprejela vse potrebne ukrepe za izvršitev odločbe Komisije iz leta 2008. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za javnost.

 

3. Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

(Več informacij: Christian Wigand – tel.: +32 22962253, Sara Soumillion – tel.: +32 22967094)

Predložitev zadeve Sodišču Evropske unije

Zdravje in varnost: Komisija proti LUKSEMBURGU začenja postopek pred Sodiščem EU, ker v nacionalno zakonodajo ni prenesel direktive o označevanju in pakiranju

Komisija proti Luksemburgu začenja postopek pred Sodiščem EU, ker je več kot eno leto po roku za prenos direktive o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (Direktiva 2014/27/EU) še ni obvestil o prenosu te direktive v nacionalno zakonodajo. Ta direktiva je nadomestila več direktiv o notranjem trgu s področja razvrščanja, označevanja in pakiranja kemičnih snovi ter jih uskladila z uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju (Uredba (ES) št. 1272/2008), ki je začela veljati 20. januarja 2009 in usklajuje sistem Unije za razvrščanje, označevanje in pakiranje kemičnih snovi ter zmesi z globalno usklajenim sistemom Združenih narodov (Globally Harmonised System – GHS). Zakoni in drugi predpisi držav članic, potrebni za uskladitev z navedeno direktivo, bi morali začeti veljati 1. junija 2015, Komisija pa bi morala biti o tem nemudoma obveščena. Komisija je Luksemburgu poslala uradni opomin in dve obrazloženi mnenji, v katerih je zahtevala pojasnitev stanja, vendar so podrobnosti o naslednjih korakih v nacionalnem zakonodajnem postopku za prenos direktive še vedno nejasni. Zato bo v skladu s postopkom iz člena 260(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) od Sodišča EU zahtevala, da Luksemburgu naloži dnevno denarno kazen v višini 8 710 evrov do popolnega prenosa te direktive v v njegovo nacionalno zakonodajo. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za javnost.

 

4. Energetika

(Več informacij: Anna-Kaisa Itkonen – tel.: +32 22956186, Nicole Bockstaller – tel.: +32 22952589)

Obrazloženi mnenji

Energijska učinkovitost: Komisija poziva BOLGARIJO k skladnosti z določbami EU za zmanjšanje porabe energije v stavbah

Komisija je Bolgariji poslala obrazloženo mnenje, v katerem zahteva pravilen prenos vseh zahtev iz direktive o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva 2010/31/EU) v njeno nacionalno zakonodajo. V skladu s to direktivo morajo države članice določiti in uporabljati minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti novih in obstoječih stavb ter zagotoviti certificiranje energijske učinkovitosti stavb in izvajanje rednih pregledov ogrevalnih in klimatskih sistemov. Podroben pregled nacionalne zakonodaje, ki prenaša to direktivo, je razkril, da Bolgarija ni zagotovila, da se energetske izkaznice vedno izdajo in izročijo morebitnemu kupcu ali najemniku stavbe ali stavbne enote, ki se zgradi, proda ali odda. Poleg tega nacionalna zakonodaja vsebuje izvzetja od zahtev glede energijske učinkovitosti, ki niso predvidena v tej direktivi, in neskladja v zvezi z zahtevami o pogostosti pregledov ogrevalnih sistemov. Zato Komisija poziva bolgarske organe, naj svojo zakonodajo uskladijo z vsemi zahtevami direktive o energetski učinkovitosti stavb. Bolgarija ima na voljo dva meseca, da Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih za odpravo teh pomanjkljivosti, v nasprotnem primeru se Komisija lahko odloči, da proti njej začne postopek pred Sodiščem EU.

Notranji energetski trg: Komisija poziva FRANCIJO, naj svojo zakonodajo v celoti uskladi s tretjim energetskim svežnjem

Komisija je uradno pozvala Francijo, naj zagotovi pravilno izvajanje in uporabo direktive o električni energiji (Direktiva 2009/72/ES). Ta direktiva je del tretjega energetskega svežnja in vključuje ključne določbe za pravilno delovanje energetskih trgov, vključno s pravili o ločevanju operaterjev prenosnih sistemov od dobaviteljev in proizvajalcev energije, o krepitvi neodvisnosti in pooblastil nacionalnih regulatorjev ter o boljšem delovanju maloprodajnih trgov v korist odjemalcev. Komisija je ugotovila, da francoska zakonodaja vsem podjetjem z izjemo uveljavljenega nacionalnega sistemskega operaterja za električno energijo preprečuje, da bi gradila in uporabljala povezovalne daljnovode do drugih držav članic EU, zato je Franciji februarja 2015 poslala uradni opomin. Ker skladnost s pravom EU še ni bila dosežena, ji zdaj pošilja še obrazloženo mnenje. Francija ima na voljo dva meseca, da Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih za odpravo te pomanjkljivosti, v nasprotnem primeru se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

 

5. Okolje

(Več informacij: Enrico Brivio – tel.: +32 22956172, Iris Petsa – tel.: +32 22993321)

Predložitev zadev Sodišču Evropske unije

Komisija proti BOLGARIJI začenja postopek pred Sodiščem EU, ker ne zagotavlja zadostnega varstva ogroženih vrst ptic

Komisija se je odločila, da proti Bolgariji začne postopek pred Sodiščem EU, ker ne varuje edinstvenih habitatov in pomembnih vrst ptic v Rilskem gorovju. Bolgarski organi niso razširili območja, razvrščenega kot posebno območje varstva, da bi zagotovili ustrezno varovanje ogroženih vrst prostoživečih ptic. Rilsko gorovje, ki je najvišje gorovje Bolgarije in Balkanskega polotoka, spada med najdragocenejša območja Bolgarije in EU za ohranjanje 20 ranljivih vrst ptic. V skladu z zakonodajo EU o ohranjanju prostoživečih ptic (Direktiva 2009/147/ES) morajo države članice določiti posebna območja varstva za ohranjanje vrst, ki jim grozi izumrtje, vrst, ki so občutljive na določene spremembe v svojih habitatih, ali vrst, ki so redke ali potrebujejo posebno pozornost. Bolgarija je do zdaj 72 % tega območja ustrezno opredelila za posebno območje varstva, vendar vanj niso zajeti pomembni deli habitatov 17 ogroženih vrst ptic, navedenih v Prilogi I k direktivi o pticah, zaradi česar je ogroženo ohranjanje vrst, kot so koconogi čuk (Aegolius funereus), mali skovik (Glaucidium passerinum), belohrbti detel (Dendrocopos leucotos), triprsti detel (Picoudes tridactilus), gozdni jereb (Bonasa bonasia) in črna žolna (Dryocopus martius). Bolgarija kljub obrazloženemu mnenju Komisije glede potrebne razširitve območij varstva v Rilskem gorovju, poslanemu oktobra 2014, ni izpolnila te obveznosti, zato Komisija proti njej začenja postopek pred Sodiščem EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za javnost.

 

Komisija proti ČEŠKI REPUBLIKI začenja postopek pred Sodiščem EU zaradi pošiljke strupenih odpadkov na Poljsko

Komisija se je odločila, da proti Češki republiki začne postopek pred Sodiščem EU, ker ni ponovno prevzela 20 000 ton nevarnih odpadkov, ki jih je češki izvajalec dejavnosti konec leta 2010 in na začetku leta 2011 poslal v Katowice, na Poljskem. Ta zadeva je povezana s sporom med Poljsko in Češko republiko glede razvrstitve pošiljke odpadkov, ki so jo poljski organi zavrnili z utemeljitvijo, da gre za kršitev uredbe o pošiljkah odpadkov (Uredba (ES) št. 1013/2006). Za pošiljanje teh odpadkov bi bilo namreč treba uporabiti postopek predhodne pisne prijave in soglasja. Ker taka prijava ni bila poslana, se pošiljka šteje za „nezakonito pošiljko“ in češki organi bi morali sprejeti potrebne ukrepe za njeno vrnitev, saj bi država sicer kršila pravila EU. Vendar češki organi pošiljke niso želeli ponovno prevzeti z utemeljitvijo, da se zadevni material (mešanica kislega katrana iz rafinacije nafte, premogovega prahu in kalcijevega oksida) ne šteje za odpadke, temveč za proizvod, registriran v skladu z uredbo REACH (Uredba (ES) št. 1907/2006). Komisija se je po pritožbi odločila posredovati v tem sporu med državama članicama. Češki republiki je novembra 2015 poslala obrazloženo mnenje, v katerem je zavrnila njene argumente za razvrstitev pošiljke kot proizvoda in od nje zahtevala, naj jo ponovno prevzame. Ker je češki organi odpadkov še vedno nočejo ponovno prevzeti, je Komisija zdaj zadevo predložila Sodišču EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za javnost.

 

Obrazloženi mnenji

Informacije o okolju: Komisija poziva FINSKO, naj prenese pravila EU o dostopu do informacij o okolju

Komisija poziva Finsko, naj svojo nacionalno zakonodajo v celoti uskladi s pravili EU o dostopu državljanov do kakršne koli informacije o okolju v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali katerikoli drugi materialni obliki, kar bi morala storiti do 14. februarja 2005. Direktiva o dostopu javnosti do informacij o okolju (Direktiva 2003/4/ES) državljanom daje pravico vedeti, v kakšnem stanju je okolje, ter jim omogoča, da sodelujejo pri sprejemanju odločitev, ki bodo vplivale na njihovo zdravje in kakovost življenja. Ta zadeva se nanaša na dejstvo, da javnost nima dostopa do informacij o okolju v zvezi z gozdovi, evidentiranih v podatkovni zbirki o gozdovih, ki jo upravlja finski gozdarski center, če prej ne utemelji zahteve za informacije. Direktiva pa določa, da morajo biti okoljske informacije javno dostopne, ne da bi bilo treba utemeljiti take zahteve. Čeprav so finski organi privolili v spremembo svoje zakonodaje, je prišlo pri njenem sprejetju do velike zamude, zato se je Komisija odločila, da Finski pošlje obrazloženo mnenje. Če država v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču EU.

 

Odpadki:  Komisija poziva HRVAŠKO k prenosu pravil EU o odpadkih

Komisija od Hrvaške zahteva, da svojo nacionalno zakonodajo v celoti uskladi s pravili EU o odpadkih. Namen okvirne direktive o odpadkih (Direktiva 2008/98/ES) je zmanjšanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na zdravje ljudi in okolje. Usmerjena je tudi v zmanjšanje uporabe virov ter preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo ponovno uporabo in recikliranje, kar prispeva k bolj krožnemu gospodarstvu. Komisija je pri prenosu direktive v hrvaško zakonodajo ugotovila številne pomanjkljivosti in je zato hrvaškim organom oktobra 2015 poslala uradni opomin. Pri uzakonitvi še vedno obstajajo številne neskladnosti, ki so med drugim povezane z določbami o področju uporabe direktive, z zahtevami glede dovoljenj za ravnanje z odpadki, z vsebino načrta ravnanja z odpadki in programa preprečevanja nastajanja odpadkov ter s podrobnimi pravili o inšpekcijskih pregledih. Zato Komisija Hrvaški pošilja obrazloženo mnenje, ta pa ima zdaj na voljo dva meseca, da Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih za odpravo teh pomanjkljivosti. V nasprotnem primeru lahko Komisija proti njej začne postopek pred Sodiščem EU.

 

6. Notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja

(Več informacij: Lucia Caudet – tel.: +32 22956182, Maria Sarantopoulou – tel.: +32 22913740)

Predložitev zadeve Sodišču Evropske unije

Svoboda opravljanja storitev: Komisija proti AVSTRIJI začenja postopek pred Sodiščem EU zaradi omejitev za tuje smučarske učitelje

Komisija se je odločila, da proti Avstriji začne postopek pred Sodiščem EU zaradi omejitev, ki se v nekaterih avstrijskih deželah uporabljajo za smučarske učitelje iz drugih držav EU. Komisija se sicer strinja, da so za poklic smučarskega učitelja potrebni ustrezno usposabljanje in kvalifikacije, vendar je ugotovila, da nekatere zahteve v Avstriji neupravičeno diskriminirajo neavstrijske smučarske učitelje. Na Tirolskem zakonodaja tujim smučarskim učiteljem preprečuje, da bi sprejemali stranke, ki so že prisotne v Avstriji, in njihovo pravico do zagotavljanja storitev omejuje na stranke, ki jih spremljajo iz države, v kateri ima zadevna smučarska šola ali smučarski učitelj sedež. Zaradi te omejitve so tuji smučarski učitelji v slabšem položaju kot tirolski, ki lahko sprejemajo stranke brez kakršnih koli omejitev. Take zahteve so v nasprotju s pravom EU in ne spoštujejo svobode opravljanja storitev, kot je določena v členu 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Komisija prav tako meni, da regionalna zakonodaja o smučarskih šolah v deželi Štajerski ni v skladu s pravili EU o prostem gibanju delavcev, pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev, kot so določeni v členih 45, 49 in 56 PDEU, ter s sodno prakso EU. Ta dežela ne priznava nekaterih kvalifikacij za poučevanje alpskega smučanja, ki jih imajo tuji učitelji (na primer telemark, prilagodljivo ali nordijsko smučanje). Komisija je v preteklosti že izrazila svojo zaskrbljenost, in sicer v obrazloženem mnenju julija 2014 in v dodatnem obrazloženem mnenju junija 2015. Ker Avstrija teh pomislekov ni ustrezno obravnavala in ni sprejela ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, se je Komisija odločila, da proti avstrijskim organom začne postopek pred Sodiščem EU. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za javnost.

 

Vračanje protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine: Komisija poziva države članice, naj prenesejo nova pravila

Komisija je danes v obrazloženem mnenju pozvala osem držav članic, naj prenesejo Direktivo 2014/60/EU, ki se nanaša na predmete, ki jih določena država članica razvrsti ali opredeli kot kulturno dediščino in ki so bili protipravno odstranjeni z njenega ozemlja. Nezakonita trgovina s predmeti kulturne dediščine je prisotna v vseh državah članicah EU. Namen nove direktive, ki prenavlja Direktivo 93/7/EGS, je uskladiti temeljno načelo prostega pretoka blaga z varstvom nacionalnega bogastva. Prispeva k preprečevanju nezakonitega odliva predmetov kulturne dediščine in državam EU omogoča lažje vračanje nacionalnega bogastva, ki je pogosto pomembno za njihovo nacionalno identiteto. Države članice bi morale direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo do 19. decembra 2015. Ciper, Finska, Francija, Španija, Litva, Poljska, Portugalska in Romunija Komisiji še niso sporočile, da so jo v celoti prenesle. Zdaj imajo na voljo dva meseca, da Komisijo obvestijo o popolnem prenosu te direktive, v nasprotnem primeru se Komisija lahko odloči, da proti njim začne postopek pred Sodiščem EU.

 

7. Pravosodje, potrošniki in enakost spolov

(Več informacij: Christian Wigand – tel.: +32 22962253, Melanie Voin – tel.: +32 22958659)

Obrazloženo mnenje

Večja zaščita žrtev nasilja v družini: Komisija poziva BELGIJO k priznavanju odredb o zaščiti iz drugih držav EU

Komisija je Belgijo pozvala k izvajanju pravil EU o priznavanju odredb o zaščiti, izdanih v drugih državah članicah. Ocenjuje se, da je v EU vsaka tretja ženska vsaj enkrat v življenju izpostavljena nasilju. Od januarja 2015 se v skladu s pravili EU žrtve in potencialne žrtve kaznivih dejanj, ki imajo v domači državi odredbo o zaščiti, ki prepoveduje ali omejuje stik napadalca z njimi, lahko sklicujejo na to zaščito tudi, kadar potujejo ali se preselijo v drugo državo članico EU, ne da bi morale opraviti zapletene postopke za priznanje zaščite v drugi državi članici EU. Rok za prenos direktive o evropski odredbi o zaščiti v nacionalno zakonodajo (Direktiva 2011/99/EU) je bil 11. januar 2015. Belgija do zdaj še ni priglasila svojih nacionalnih pravil za izvajanje te zakonodaje EU, zato Komisija uradno poziva njene organe, naj sprejmejo ukrepe na nacionalni in regionalni ravni. Odločila se je, da Belgiji pošlje obrazloženo mnenje, če pa belgijski organi v dveh mesecih ne bodo ukrepali, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču EU.

 

8. Mobilnost in promet

(Več informacij: Anna-Kaisa Itkonen – tel.: +32 22956186, Alexis Perier – tel.: +32 22969143)

Predložitev zadev Sodišču Evropske unije

 

Železniški promet: Komisija proti GRČIJI, LUKSEMBURGU in ROMUNIJI začenja postopek pred Sodiščem EU, ker niso prenesli direktive o enotnem evropskem železniškem območju

Komisija se je danes odločila, da proti Grčiji, Luksemburgu in Romuniji začne postopek pred Sodiščem EU, ker v nacionalno zakonodajo niso prenesli Direktive 2012/34/EU o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja. Namen direktive je okrepitev vloge nacionalnih železniških regulatornih organov, zlasti glede njihove pristojnosti za železniške zmogljivosti, kot so terminali in postaje. Od držav članic zahteva, da svoje odnose z upravljavci železniške infrastrukture oblikujejo na podlagi večletnih pogodb, ki določajo vzajemne obveznosti glede sestave plačil in kakovosti infrastrukturnih storitev, ki se zagotavljajo prevoznikom v železniškem prometu. Direktiva vsebuje tudi zahteve za finančno preglednost, v skladu s katerimi morajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci železniške infrastrukture voditi in objavljati ločene račune ter nadzirati finančne tokove. Države članice bi morale ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, sprejeti do 16. junija 2015.  Grčija, Luksemburg in Romunija tega niso storili, zato jim je Komisija julija 2015 poslala uradni opomin, februarja 2016 pa še obrazloženo mnenje. Glede na to, da nacionalni ukrepi za prenos še niso bili sprejeti, se je Komisija odločila, da proti tem državam članicam začne postopek pred Sodiščem EU. Komisija bo v skladu s postopkom iz člena 260(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) od Sodišča EU zahtevala, da Grčiji, Luksemburgu in Romuniji naloži dnevno denarno kazen do popolnega prenosa navedenih predpisov v njihovo nacionalno zakonodajo. Predlaga dnevno denarno kazen v višini 30 310,80 evrov za Grčijo, 8 710,00 evrov za Luksemburg in 29 091,40 evrov za Romunijo. Več informacij je na voljo v celotnem sporočilu za javnost.

 

Obrazložena mnenja

Letališča: Komisija poziva BOLGARIJO, naj zagotovi ločeno računovodstvo upravljavca letališča v Sofiji

Komisija poziva Bolgarijo, naj v skladu z Direktivo 96/67/ES o storitvah zemeljske oskrbe na letališčih EU zagotovi ločeno računovodstvo upravljavca letališča v Sofiji, ki na tem letališču poleg njegovega upravljanja izvaja še vrsto podpornih dejavnosti, pri čemer je zlasti pooblaščen za upravljanje zemeljske oskrbe. Te storitve med drugim vključujejo vzdrževanje, oskrbo z gorivom in ravnanje s tovorom ter prijavljanje na lete, oskrbo s hrano in pijačo, sprejem in odpremo prtljage ter prevoz po letališču. Člen 4 Direktive 96/67/ES določa, da mora upravljavec letališča, ki zagotavlja tudi storitve zemeljske oskrbe, za te voditi računovodstvo, ki je strogo ločeno od računovodstva za druge dejavnosti, ter da med temi dejavnostmi ne sme biti nobenih finančnih tokov. To mora preverjati neodvisni revizor. Namen ločenega računovodstva in prepovedi finančnih tokov je, da se prepreči navzkrižno subvencioniranje dejavnosti storitev zemeljske oskrbe, ki jih izvaja upravljavec letališča, in s tem zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za opravljanje storitev zemeljske oskrbe za upravljavca letališča in neodvisne izvajalce storitev zemeljske oskrbe. Bolgarija ima zdaj na voljo dva meseca, da Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih za uskladitev svoje nacionalne zakonodaje s pravom EU. V nasprotnem primeru se Komisija lahko odloči, da proti njej začne postopek pred Sodiščem EU.

 

Pomorski promet: Komisija poziva PORTUGALSKO, naj poroča o svojih dejavnostih spremljanja

Komisija je pozvala Portugalsko, naj poroča o rezultatih dejavnosti spremljanja, ki jih izvaja njen pomorski organ. Direktiva 2009/15/ES določa ukrepe glede odnosov držav članic z organizacijami, ki so zadolžene za tehnični nadzor in pregled ladij ter za izdajanje spričeval za ladje, da bi se zagotovila skladnost z mednarodnimi konvencijami o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja morja. Direktiva določa, da vsaka država članica spremlja priznane organizacije, ki delujejo v njenem imenu, za zagotovitev, da zadovoljivo opravljajo naloge, za katere so zadolžene. V zvezi s tem mora vsaka država članica drugim državam članicam in Komisiji vsaki dve leti predložiti poročilo o rezultatih tega spremljanja. Portugalska do danes Komisiji še ni predložila takih poročil. Ker pa so tehnični nadzor in pregled ladij ter izdajanje spričeval za ladje bistvenega pomena za pomorsko varnost in preprečevanje onesnaževanja morja, se je Komisija odločila, da ji izda obrazloženo mnenje. Portugalski organi imajo na voljo dva meseca, da Komisijo obvestijo o ukrepih, sprejetih za polno izvajanje obveznosti poročanja in z njo povezane obveznosti nadzora iz navedene direktive. V nasprotnem primeru se Komisija lahko odloči, da proti državi začne postopek pred Sodiščem EU.

 

Promet: Komisija poziva SLOVENIJO k pravilnemu izvajanju pravil EU o vozniških dovoljenjih

Komisija poziva Slovenijo, naj pravilno prenese in izvaja evropska pravila o vozniških dovoljenjih iz Direktive 2006/126/ES. Pri njenem prenosu je namreč ugotovila več pomanjkljivosti. Te vključujejo nepravilno opredelitev več kategorij vozniških dovoljenj, pri čemer bi bilo treba zlasti zagotoviti, da se v okviru kategorij določi največje število potnikov za nekatera vozila, in neupoštevanje obveznosti, da se izdajajo le usklajena vozniška dovoljenja, določena v Direktivi 2006/126/ES. Komisija je od slovenskih organov zahtevala tudi, da pravilno prenesejo pravila o zamenjavi dovoljenj zaradi uvedbe dodatnih zdravstvenih zahtev. Slovenija bi morala prenesti pravila o priznavanju vozniških dovoljenj, ki so v drugi državi članici omejena, ter pravila o običajnem prebivališču. V dveh mesecih mora poslati svoj odgovor Komisiji, ki pa bi se po tem lahko odločila, da zadevo predloži Sodišču EU.

 

Cestni promet: Komisija pozvala LUKSEMBURG k izvajanju zakonodaje EU o elektronskem cestninjenju

Komisija je danes pozvala Luksemburg, naj svoja nacionalna pravila uskladi z Odločbo Komisije 2009/750/ES o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja (EETS) in zadevnih tehničnih elementov. EETS bo uporabnikom omogočil vožnjo skozi elektronske cestninske sisteme, vzpostavljene po vsej Evropi, z uporabo enotne naprave v vozilu in ob podpisu ene same pogodbe s ponudnikom storitev EETS, s čimer se bodo zmanjšali upravni in operativni stroški cestnih prevoznikov. V skladu z zakonodajnim okvirom EETS morajo države članice določiti postopek za registracijo ponudnikov storitev EETS na svojem ozemlju ter vzpostaviti nacionalni register ponudnikov storitev EETS. Ker Luksemburg še ni sprejel potrebnih ukrepov za učinkovito uvedbo ponudnikov storitev EETS, se je Komisija danes odločila, da luksemburškim organom pošlje obrazloženo mnenje. Država ima za odpravo pomislekov, ki jih je izrazila Komisija, na voljo dva meseca, v nasprotnem primeru lahko Komisija proti njej začne postopek pred Sodiščem EU.

 

9. Zdravje in varnost hrane

(Več informacij: Enrico Brivio – tel.: +32 22956172, Iris Petsa – tel.: +32 22993321)

Dodatni uradni opomin

Komisija poziva ITALIJO k popolnemu izvajanju sklepa o preprečevanju širjenja organizma Xylella fastidiosa

Po izbruhu organizma Xylella fastidiosa, ene najnevarnejših rastlinskih bakterij na svetu, ki povzroča vrsto bolezni in ima velik gospodarski vpliv na kmetijstvo, v Italiji, je Komisija državo pozvala k popolnemu izvajanju Sklepa (EU) 2015/789 in preprečevanju širjenja navedenega organizma v Apuliji ter drugod po Italiji in Uniji. Državi je glede njene obveznosti izvajanja ukrepov izkoreninjenja, zadrževanja in izvajanja preiskav poslala dodatni uradni opomin z namenom, da bi se upošteval novi sklep Komisije 2016/764 (Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/764) iz maja 2016, s katerim je bil spremenjen Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/789, in tako z razširitvijo območja zadrževanja zagotovilo učinkovito varstvo preostalega ozemlja Unije pred zadevnim organizmom. Italijanski organi morajo na opomin odgovoriti v enem mesecu.

 

10. Obdavčenje in carinska unija

(Več informacij: Vanessa Mock – tel.: +32 22956194, Patrick Mc Cullough – tel.: +32 22987183)

Obrazloženi mnenji

Obdavčenje: Komisija poziva AVSTRIJO, naj spremeni svoja pravila obračunavanja DDV za sledne pravice za umetniška dela

Komisija je Avstrijo pozvala, naj spremeni svoja pravila o obračunavanju davka na dodano vrednost (DDV) za sledne pravice za umetniška dela. Sledne pravice, za katere se plačujejo „licenčnine“, so pravice intelektualne lastnine, ki umetnikom omogočajo prejemanje določenega odstotka prodajne cene umetniškega dela, ki se proda. V Avstriji se pri nadaljnji prodaji umetniškega dela zaračuna DDV. Ker pa med kupcem in umetnikom ne obstaja nikakršno pogodbeno razmerje, Komisija meni, da taka določba pomeni kršitev člena 2 direktive o DDV (Direktiva Sveta 2006/112/ES). To je tudi v skladu s sodbo Sodišča EU (C-16/93, Tolsma), ki določa, da mora za obdavčljivost storitve med ponudnikom in prejemnikom storitve obstajati pravno razmerje. Komisija je Avstriji 17. oktobra 2014 poslala uradni opomin, sedanja zahteva pa je v obliki obrazloženega mnenja. Če se Avstrija v dveh mesecih nanj ne bo ustrezno odzvala, se lahko Komisija odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

 

Obdavčenje: Komisija poziva AVSTRIJO, naj spremeni nekatera pravila, v skladu s katerimi morajo davčni zavezanci nerezidenti imenovati davčne zastopnike

Komisija je pozvala Avstrijo, naj spremeni svoja pravila, v skladu s katerimi morajo davčni zavezanci nerezidenti imenovati davčne zastopnike, da v njihovem imenu upravljajo davčne zadeve. Ta zakonodaja se za osebe s stalnim prebivališčem v Avstriji ne uporablja in Komisija meni, da pravila pomenijo diskriminatorno obravnavanje na podlagi državljanstva in so v nasprotju s pravico do prostega pretoka blaga, kapitala, storitev in oseb, kot je določena v členih 18, 21, 45, 56 in 63 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členih 4, 28, 36 in 40 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP). Komisija je Avstriji 31. marca 2014 poslala uradni opomin, zdaj pa ji pošilja obrazloženo mnenje. Če se Avstrija v dveh mesecih nanj ne bo ustrezno odzvala, se lahko Komisija odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

MEMO/16/2490

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar