Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Podatkovni list

Sveženj o krožnem gospodarstvu: vprašanja in odgovori

Bruselj, 2. decembra 2015

Evropska komisija je danes sprejela ambiciozen nov sveženj o krožnem gospodarstvu, s katerim želi spodbuditi prehod Evrope na krožno gospodarstvo, kar bo okrepilo njeno konkurenčnost v svetu, spodbudilo trajnostno gospodarsko rast in ustvarilo nova delovna mesta.

Kaj je krožno gospodarstvo?

Da bi zagotovili trajnostno rast EU, moramo svoje vire uporabljati pametneje in bolj trajnostno. Očitno je, da linearni model gospodarske rasti, na katerega smo se zanašali v preteklosti, dandanes ne ustreza več potrebam modernih družb v globaliziranem svetu. Svoje prihodnosti ne moremo graditi na modelu „vzemi, naredi, odvrzi“. Številni naravni viri so končni, zato moramo najti okoljsko in gospodarsko trajnosten način njihove rabe. Prav tako je v gospodarskem interesu podjetij, da čim bolje izkoristijo svoje vire.

V krožnem gospodarstvu se čim dlje ohranja vrednost proizvodov in materialov, čim bolj se zmanjšata količina odpadkov in raba virov, viri pa ostanejo v gospodarstvu tudi po koncu življenjske dobe proizvoda in se vedno znova uporabljajo, da se ustvarja dodatna vrednost. Ta model lahko v Evropi ustvari varna delovna mesta, spodbuja inovacije, ki dajejo konkurenčno prednost, ter posameznikom in okolju nudi raven zaščite, ki bo Evropi v ponos. Poleg tega lahko potrošnikom zagotovi trajnejše in inovativne proizvode, ki omogočajo denarne prihranke in višjo kakovost življenja.

Kaj vključuje sveženj Komisije o krožnem gospodarstvu?

Za lažji prehod na bolj krožno gospodarstvo Komisija predlaga sveženj o krožnem gospodarstvu, ki vključuje spremenjen zakonodajni predlog o odpadkih in celovit akcijski načrt s konkretnimi nalogami Komisije v tem mandatu. Predlog o odpadkih določa jasno in ambiciozno dolgoročno vizijo za več recikliranja in manj odlaganja odpadkov na odlagališčih, hkrati pa ponuja konkretne ukrepe za odpravo ovir v praksi v smislu izboljšanja ravnanja z odpadki in ob upoštevanju različnih razmer v državah članicah.

Akcijski načrt o krožnem gospodarstvu ta predlog dopolnjuje z določitvijo ukrepov za „zapiranje zanke“ krožnega gospodarstva in obravnavo vseh faz v življenjskem ciklu proizvoda: od proizvodnje in potrošnje do ravnanja z odpadki in trga za sekundarne surovine. Poleg tega akcijski načrt vključuje številne ukrepe za odpravo tržnih ovir v določenih sektorjih ali materialnih tokovih, kot so plastika, živilski odpadki, kritične surovine, gradbeni odpadki ali odpadki pri rušenju, biomasa in proizvodi na biološki osnovi. Vsebuje tudi horizontalne ukrepe na področjih, kot sta inovacije in naložbe.

Načrt se želi osredotočiti na vprašanja, pri katerih lahko ukrepanje na ravni EU ustvari pravo dodano vrednost in privede do otipljivih rezultatov.

Kako bo prehod na krožno gospodarstvo zmanjšal stroške in ustvaril delovna mesta?

Preprečevanje nastajanja odpadkov, okoljsko primerna zasnova, ponovna uporaba in podobni ukrepi bi lahko podjetjem v EU omogočili neto prihranke v višini 600 milijard evrov ali 8 % njihovega letnega prometa, medtem ko bi se skupne letne emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 2–4 %. V sektorjih ponovne uporabe, ponovne izdelave in popravil bi se na primer lahko stroški ponovne izdelave mobilnih telefonov prepolovili, če bi jih bilo lažje razstaviti. Če bi zbrali 95 % mobilnih telefonov, bi pri materialnih stroških izdelave lahko prihranili več kot milijardo evrov.

Premik od recikliranja k obnovi lahkih gospodarskih vozil, pri katerih je stopnja zbiranja že zdaj visoka, bi lahko pomenil 6,4 milijarde evrov prihrankov na leto pri vhodnih materialih (približno 15 % proračuna za material) in 140 milijonov evrov prihrankov pri stroških za energijo, emisije toplogrednih plinov pa bi se zmanjšale za 6,3 milijona ton.

Kakšni ukrepi so predvideni v fazi proizvodnje?

Boljša zasnova proizvodov je ključna za lažje recikliranje in izdelavo proizvodov, ki jih je lažje popraviti ali so trajnejši, s tem pa se prihranijo dragoceni viri, spodbujajo inovacije in potrošnikom zagotavljajo boljši proizvodi, katerih uporaba je cenejša. Hkrati pa trenutni tržni signali ne zadostujejo vedno, da bi se to zgodilo, zato so potrebne spodbude.

Komisija:

  • bo na podlagi prihodnjih delovnih načrtov za izvajanje direktive o okoljsko primerni zasnovi podpirala popravljivost, trajnost in možnost recikliranja v zahtevah za proizvode, ob upoštevanju posebnih zahtev za različne proizvode;
  • bo pripravila neodvisen program testiranja v okviru pobude Obzorje 2020, ki bo prispeval k opredelitvi problemov v zvezi z morebitnim načrtovanim zastaranjem;
  • bo predlagala zahteve, zaradi katerih bo elektronske zaslone lažje razstaviti, ponovno uporabiti in reciklirati;
  • bo predlagala diferenciacijo finančnih prispevkov proizvajalcev v okviru sheme razširjene odgovornosti proizvajalca na podlagi stroškov, povezanih s koncem življenjske dobe njihovih proizvodov. Ta določba v okviru spremenjenega zakonodajnega predloga o odpadkih ustvarja gospodarske spodbude za zasnovo proizvodov, ki jih je lažje reciklirati ali ponovno uporabiti;
  • bo preučila možnosti za bolj usklajen politični okvir za različna področja delovanja v zvezi s sektorskimi politikami EU o proizvodih in njihov prispevek krožnemu gospodarstvu;
  • bo preučila sorazmerne zahteve po razpoložljivosti informacij o popravilu in nadomestnih delov pri svojem delu na področju okoljsko primerne zasnove;
  • bo v spremenjenem predlogu o odpadkih predlagala nagrade za spodbujanje nekaterih nacionalnih dejavnosti za pripravo na ponovno uporabo;
  • si bo prizadevala za boljše izvrševanje garancij za fizične proizvode in preučila možnosti za izboljšave, prav tako pa bo obravnavala neresnične ekološke trditve;
  • bo ukrepala v zvezi z zelenimi javnimi naročili tako, da bo v novih ali spremenjenih merilih poudarjala vidike krožnega gospodarstva, podpirala večje število zelenih javnih naročil ter dajala zgled z javnimi naročili Komisije in sredstvi EU.

Kaj predlaga Komisija v zvezi s proizvodnim procesom?

Proizvodni procesi se lahko izboljšajo v smeri učinkovitejše rabe virov in proizvajanja manjše količine odpadkov. To lahko ustvari poslovne priložnosti in spodbudi inovacije, hkrati pa varuje okolje.

Komisija bo:

  • v referenčne dokumente o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BREF) vključila smernice za dobre prakse na področju ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov v industrijskih sektorjih;
  • izdala smernice in spodbujala dobre prakse v zvezi z rudarskimi odpadki, da bi se izboljšala predelava surovin;
  • v spremenjenem predlogu o odpadkih pojasnila pravila o stranskih proizvodih, da bi omogočila industrijsko simbiozo in v celotni EU zagotovila enake konkurenčne pogoje.

Kako bo Komisija zagotovila odgovorno pridobivanje primarnih surovin?

Trajnostna proizvodnja surovin, tako v Evropi kot po svetu, je izjemno pomembna. Poleg regulativnih ukrepov, ki jih je Komisija že sprejela – npr. o nezakoniti sečnji, pridobivanju mineralov na konfliktnih območjih ali preglednosti plačil rudarskih in gozdarskih podjetij vladam –, bomo v dialogih o politikah in partnerstvih z državami zunaj EU ter prek trgovinske in razvojne politike EU še naprej spodbujali trajnostno nabavo. Industrija ima prav tako ključno vlogo pri sprejemanju zavez za trajnostno nabavo in sodelovanju v vseh vrednostnih verigah.

S čim spodbujate popravljivost proizvodov in se borite proti načrtovanemu zastaranju?

Komisija bo na številnih področjih uvedla pobude, ki bodo podpirale popravljivejše proizvode:

  • pri nadaljnjem delu v zvezi s spremenjenimi ali novimi izvedbenimi ukrepi na področju okoljsko primerne zasnove bo sistematično upoštevana popravljivost proizvodov (od leta 2016);
  • zahteva za standardizacijo na področju učinkovitosti materialov v okviru okoljsko primerne zasnove vključuje pripravo standardov, ki olajšujejo popravilo (do leta 2019);
  • Komisija bo v okviru direktive o okoljsko primerni zasnovi preučila tudi možnost horizontalnih zahtev za informacije o popravilu;
  • poleg tega bo Komisija pripravila tudi neodvisen program testiranja glede vprašanj v zvezi z morebitnimi praksami načrtovanega zastaranja.

Kakšni ukrepi so predvideni na področju ravnanja z odpadki?

Evropa trenutno vsako leto s smetmi izgubi približno 600 milijonov ton materialov, ki bi se potencialno lahko reciklirali ali ponovno uporabili. Samo približno 40 % odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvih EU, se reciklira, pri čemer pa je stopnja recikliranja na nekaterih območjih celo 80 %, na drugih pa manj kot 5 %. Spreminjanje odpadkov v vir je bistvenega pomena za učinkovitejšo rabo virov in prehod na bolj krožno gospodarstvo.

Komisija bo:

  • določila skupni cilj EU za recikliranje 65 % komunalnih odpadkov do leta 2030;
  • določila skupni cilj EU za recikliranje 75 % odpadne embalaže do leta 2030;
  • določila zavezujoč cilj za odlaganje do največ 10 % vseh odpadkov na odlagališčih do leta 2030;
  • okrepila sodelovanje z državami članicami, da bi se ravnanje z odpadki izboljšalo v praksi;
  • poenostavila in izboljšala opredelitve odpadkov in uskladila metode izračunavanja;
  • zagotovila, da se strukturna sklada uporabita za podporo ciljev zakonodaje EU o odpadkih in sledita hierarhiji EU ravnanja z odpadki, ki določa prednostni vrstni red v skladu z najboljšim okoljskim izidom, ki sega od preprečevanja, priprave za ponovno uporabo, recikliranja in energijske predelave do odlaganja odpadkov, na primer na odlagališčih;
  • predlagala minimalna merila za sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, zaradi katerih bodo nagrajeni proizvajalci, ki tržijo okolju prijaznejše proizvode in spodbujajo njihovo predelavo in recikliranje ob koncu njihovega življenjskega cikla.

Kaj se bo zgodilo z merili za prenehanje statusa odpadka?

Komisija bo s spremembo zakonodaje omogočila prenehanje statusa odpadka recikliranih materialov, kadar izpolnjujejo niz splošnih pogojev, ki so enaki po vsej EU. Namen te spremembe je poenostavitev zakonodajnega okvira za izvajalce dejavnosti na področju recikliranja in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev. Obstoječa merila za prenehanje statusa odpadka, ki veljajo po vsej EU (npr. za steklo in odpadni baker), bodo veljala še naprej.

Zakonodajni predlog o odpadkih zadeva le komunalne odpadke. Kaj pa ostali odpadki?

Spremenjeni predlog o odpadkih vključuje tudi strožje cilje za recikliranje pakirnih materialov, ki bodo okrepili cilje za komunalne odpadke. Za industrijske odpadke se zakonodajni pristop zdi neustrezen, saj je ta tok odpadkov zelo raznolik. Zato je industrijsko naravnan pristop z uporabo referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BEST), ki obravnavajo posebne vidike, povezane z ravnanjem z določeno vrsto odpadkov, ustreznejša rešitev. Poleg tega odpadno embalažo iz industrijskega in komercialnega okolja še naprej zajemata direktivi 94/62/ES in 2008/98/ES.

Kaj bo Komisija storila za zaustavitev nezakonitih pošiljk odpadkov v države, ki niso članice EU?

Nedavno okrepljena uredba EU o pošiljkah odpadkov daje inšpektorjem večja pooblastila. Poleg tega morajo države članice do januarja 2017 pripraviti načrte inšpekcijskih pregledov, v katerih bo določeno najmanjše število inšpekcijskih pregledov, ki jih je treba izvesti. Komisija sodeluje z mrežo okoljskih inšpektorjev EU, Interpolom in Europolom. Vzporedno potekajo tudi druge pobude glede posebnih tokov odpadkov, kot so odpadna električna in elektronska oprema ter izrabljena motorna vozila.

Kako Komisija spodbuja pretvorbo odpadkov v vire (sekundarne surovine)?

Sekundarne surovine še vedno predstavljajo le manjši del proizvodnih materialov, ki se uporabljajo v EU. Obstajajo pomembne ovire za njihovo širšo uporabo v gospodarstvu, na primer zaradi negotovosti glede njihove sestave. Za vzpostavitev zaupanja so potrebni standardi.

Komisija bo:

  • začela pripravljati standarde kakovosti za sekundarne surovine, kjer je to potrebno – zlasti za plastiko;
  • sprejela ukrepe za poenostavitev zakonitih premikov odpadkov med državami članicami, hkrati pa bo sprejela nadaljnje ukrepe za zmanjšanje števila nezakonitih pošiljk;
  • revidirala uredbo EU o gnojilih, da bi poenostavila priznavanje organskih gnojil in gnojil iz odpadkov ter tako razvila vseevropski trg;
  • sprejela ukrepe za poenostavitev ponovne uporabe vode, vključno z zakonodajnim predlogom o minimalnih zahtevah glede ponovno uporabljene vode, na primer za namakanje in obnavljanje podzemne vode;
  • pripravila analizo in predlagala možnosti za povezavo zakonodaje na področju kemikalij, proizvodov in odpadkov, vključno s predlogi za izboljšanje sledenja skrb vzbujajočih kemikalij v proizvodih. To bo industriji pomagalo pri zagotavljanju nemotene oskrbe s surovinami z uporabo recikliranih materialov.

Ali bodo vaši predlogi državam članicam dovolili pošiljati odpadke na odlagališča v drugih državah?

Obstoječe omejitve čezmejnega prenosa odpadkov bodo veljale še naprej. Med državami članicami ni mogoča nobena pošiljka brez „vnaprejšnje prijave in soglasja“. Poleg tega bi morale v skladu s cilji zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki jih predlaga Komisija, vse države članice do leta 2030 znatno zmanjšati stopnje odlaganja na odlagališčih, s tem pa bi se zmanjšale možnosti za čezmejne premike odpadkov za odlaganje na odlagališčih.

Je v okviru vaših predlogov sežiganje odpadkov še naprej dovoljeno?

Če odpadkov ni mogoče preprečiti ali reciklirati, je predelava njihove energijske vrednosti večinoma vseeno boljša možnost kot odlaganje na odlagališčih, tako z okoljskega kot gospodarskega stališča. Proizvodnja energije iz odpadkov ima zato lahko svoje mesto in ustvarja sinergije z energetsko in podnebno politiko EU, voditi pa jo morajo načela hierarhije ravnanja z odpadki EU. Komisija bo preučila, kako se lahko ta vloga čim bolj izboljša, ne da bi hkrati ogrožala doseganje višjih stopenj ponovne uporabe in recikliranja, ter kako se lahko čim bolje izkoristi ustrezni energijski potencial. Zato bo Komisija sprejela pobudo za proizvodnjo energije iz odpadkov v okviru energetske unije.

Kako spodbujate inovacije in naložbe ter obravnavate horizontalna vprašanja?

V krožnem gospodarstvu je potrebnih več raziskav in inovacij za okrepitev konkurenčnosti industrije EU. Za izpolnitev tega cilja bodo potrebne javne in zasebne naložbe. Pobuda Obzorje 2020, Program za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME), strukturni in investicijski skladi, Sklad za strateške naložbe in drugi programi EU bodo pomembni podporni instrumenti. Na področjih, kot so recikliranje, popravila in inovacije, so posebej aktivna mala in srednja podjetja, vključno s socialnimi podjetji. Ta bodo imela ključno vlogo pri razvoju bolj krožnega gospodarstva.

Komisija bo:

  • z ustanovitvijo Evropskega centra odličnosti učinkovitosti virov malim in srednjim podjetjem pomagala izkoristiti poslovne priložnosti učinkovitejše rabe virov;
  • v celoti izkoristila delovni program pobude Obzorje 2020 za leto 2016–2017, ki vključuje pomembno pobudo „Industrija 2020 v krožnem gospodarstvu“, podprto s sredstvi v višini prek 650 milijonov evrov;
  • skupaj z Evropsko investicijsko banko in Evropskim svetovalnim vozliščem za naložbe spodbujala prijave za sredstva in podpirala razvoj projektov, pomembnih za krožno gospodarstvo.

Kako bo zasebno financiranje prispevalo k naložbam v krožno gospodarstvo? Se Evropski sklad za strateške naložbe lahko uporabi za povečanje naložb v krožno gospodarstvo?

Krožno gospodarstvo bo ustvarilo poslovne priložnosti, ki bodo privabile zasebno financiranje. Videli smo že, kako je označevanje ustvarilo povpraševanje po energetsko učinkovitejših proizvodih. Ozaveščanje javnosti o izzivih, s katerimi se soočamo, bo pomagalo spodbuditi izbiro odgovorno proizvedenih proizvodov. Evropski sklad za strateške naložbe prek orodij Evropske investicijske banke za svetovanje in financiranje v okviru programa InnovFin dopolnjuje obstoječo podporo za projekte krožnega gospodarstva. Poleg tega Komisija preučuje možnost vzpostavitve platforme za podporo financiranju krožnega gospodarstva skupaj z Evropsko investicijsko banko in nacionalnimi bankami.

Kako se spopadate z posebnimi izzivi industrije plastike?

Za prehod na krožno gospodarstvo je treba reciklirati več plastike. Uporaba plastike narašča, učinkovitost njenega recikliranja pa zaostaja – manj kot 25 % zbranih plastičnih odpadkov se reciklira, približno 50 % pa jih konča na odlagališčih. V tem sektorju so pomemben vidik tudi inovacije, ki lahko prispevajo h krožnemu gospodarstvu z boljšim konzerviranjem hrane, boljšimi možnostmi recikliranja plastike ali z zmanjšanjem teže materialov, ki se uporabljajo v vozilih.

Komisija bo:

  • sprejela strategijo o plastiki v krožnem gospodarstvu in s tem obravnavala vprašanja, kot so možnosti recikliranja, biorazgradljivost, prisotnost nevarnih snovi v nekaterih vrstah plastike in morski odpadki;
  • v spremenjenem zakonodajnem predlogu o odpadkih predlagala ambicioznejši cilj za recikliranje plastične embalaže.

Kako sveženj o krožnem gospodarstvu obravnava vprašanje morskih odpadkov?

Cilj Komisije je preprečiti in znatno zmanjšati vse vrste onesnaževanja morja, vključno z morskimi odpadki. Ocenjuje se, da bo izvajanje zakonodaje o odpadkih zmanjšalo količino morskih odpadkov vsaj za 25 %. V svežnju se predlagajo tudi posebni ukrepi za zmanjšanje količine morskih odpadkov z izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 in obstoječega krovnega cilja EU o morskih odpadkih. To vprašanje bo obravnavala tudi strategija o plastiki v krožnem gospodarstvu.

Kakšni so vaši predlogi za obravnavanje živilskih odpadkov?

Živilski odpadki so v Evropi razlog za veliko zaskrbljenost: ocenjuje se, da se v EU letno zavrže okoli 100 milijonov ton hrane. Hrana se izgubi ali zavrže v celi prehranski verigi: na kmetijah, pri obdelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in doma. Poleg povezanih gospodarskih in okoljskih vplivov imajo živilski odpadki tudi pomemben družbeni vidik – treba bi bilo olajšati darovanje presežkov hrane, tako da bi varna in užitna hrana prišla do tistih, ki jo najbolj potrebujejo.

Septembra 2015 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela cilje trajnostnega razvoja do leta 2030, ki vključujejo cilj, da se na ravni prodaje na drobno in potrošnikov prepolovi količina živilskih odpadkov na osebo ter zmanjša izguba hrane v proizvodni in dobavni verigi. EU in njene države članice so zavezane k doseganju tega cilja. Novi zakonodajni predlog o odpadkih države članice poziva, naj zmanjšajo količino živilskih odpadkov v vseh fazah prehranske verige, spremljajo ravni živilskih odpadkov in o tem poročajo, da bi se olajšala izmenjava informacij o doseženem napredku med akterji.

Komisija bo:

  • razvila skupno metodologijo EU za merjenje živilskih odpadkov in opredelila relevantne kazalnike;
  • vzpostavila platformo, na kateri bodo sodelovali države članice in vsi akterji v prehranski verigi in ki bo pomagala opredeliti potrebne ukrepe za dosego ciljev trajnostnega razvoja v zvezi z živilskimi odpadki ter omogočila izmenjavo dobrih praks in doseženih rezultatov;
  • sprejela ukrepe, s katerimi bo pojasnila zakonodajo EU v zvezi z odpadki, hrano in krmo ter poenostavila darovanje hrane pa tudi varno uporabo nekdanjih živil in stranskih proizvodov v proizvodnji krme;
  • preučila, kako bi akterji v prehranski verigi lahko bolje uporabljali označevanje datuma, potrošniki pa ga bolje razumeli, zlasti kar zadeva označbo „minimalni rok trajanja“.

Kaj bo Komisija storila za preprečevanje zavržkov užitne hrane?

Komisija bo skupaj z državami članicami sprejela ukrepe, s katerimi bo pojasnila zakonodajo EU v zvezi z odpadki, hrano in krmo, da bi poenostavila prerazporeditev varne in užitne hrane ljudem v stiski ter uporabo nekdanjih živil kot vira za živalsko krmo, kadar je to varno. Posamična krmila so na primer jasno izključena iz področja uporabe zakonodajnega predloga o odpadkih. S tem se bo zagotovilo, da nekdanja živila (na primer zdrobljeni piškoti ali star kruh), ki so varna, a iz marketinških razlogov ne morejo vstopiti v prehransko verigo, nikjer v EU ne bodo veljala za „odpadke“ in se bodo lahko uporabljala kot vir za proizvodnjo živalske krme. Komisija bo v sodelovanju z državami članicami in deležniki pripravila tudi smernice EU za darovanje hrane, namenjene darovalcem in bankam hrane, v katerih bo razloženo, kako spoštovati ustrezno zakonodajo EU (varnost hrane, sledljivost, pravna odgovornost, davek na dodano vrednost itd.).

Kako ukrepate v zvezi s kritičnimi surovinami?

Kritične surovine imajo velik gospodarski pomen za EU, hkrati pa je za njih značilno visoko tveganje v zvezi z nabavo. Uporabljajo se v številnih elektronskih napravah za vsakdanjo uporabo – pametni telefon, na primer, lahko vsebuje do 50 različnih vrst kovin, vključno s kritičnimi surovinami. Zelo nizka stopnja recikliranja teh materialov pomeni izgubo dobrih gospodarskih priložnosti. Ob prehodu na bolj krožno gospodarstvo je treba povečati predelavo kritičnih surovin.

Komisija bo:

  • sprejela ukrepe za spodbujanje predelave kritičnih surovin in pripravila poročilo o dobrih praksah ter možnostih za nadaljnje ukrepanje na ravni EU;
  • v svojem spremenjenem predlogu o odpadkih spodbujala države članice, naj ukrepajo na tem področju;
  • preučila možnost zahtev za proizvode v okviru direktive o okoljsko primerni zasnovi, da bi izboljšala možnosti recikliranja elektronskih naprav in pripravo standardov za visokoučinkovito recikliranje.

Kakšni so predlogi za gradbeni sektor in sektor rušenja?

Gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja so ena najobsežnejših vrst odpadkov v Evropi. Na osebo se letno proizvede ena tona gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja, kar na leto pomeni 500 milijonov ton v celotni EU. Dragoceni materiali se včasih ne prepoznajo in predelajo. Boljše ravnanje z odpadki v tem sektorju lahko znatno vpliva na krožno gospodarstvo.

Komisija bo:

  • sprejela vrsto ukrepov za zagotavljanje predelave dragocenih virov in ustreznega ravnanja z odpadki v gradbenem sektorju in sektorju rušenja pa tudi za poenostavitev ocenjevanja okoljske učinkovitosti stavb;
  • razvila smernice pred rušenjem, s katerimi bo okrepila recikliranje z visoko vrednostjo v zadevnem sektorju, pa tudi prostovoljne protokole o recikliranju, katerih cilj je izboljšati kakovost recikliranih materialov za gradnjo in ustvariti zaupanje vanje.

Kakšni so predlogi v zvezi zbiomaso in proizvodi na biološki osnovi?

Materiali na biološki osnovi, kot so les, kmetijske rastline ali vlakna, se lahko uporabljajo za širok nabor proizvodov in energijskih namenov. Materiali na biološki osnovi ne le zagotavljajo alternativo proizvodom na fosilni osnovi, temveč so tudi obnovljivi, biorazgradljivi in primerni za kompostiranje. Hkrati je pri uporabi bioloških virov treba nameniti pozornost njihovemu življenjskemu ciklu, vplivom na okolje in trajnostni nabavi. V krožnem gospodarstvu bi bilo treba spodbujati kaskadno uporabo obnovljivih virov skupaj z njenim inovacijskim potencialom za nove materiale, kemikalije in procese.

Komisija bo:

  • z vrsto ukrepov, kot so smernice in razširjanje dobrih praks pri kaskadni uporabi biomase in podpora inovacijam v biogospodarstvu, spodbujala učinkovito rabo virov na biološki osnovi;
  • v spremenjeni zakonodajni predlog o odpadkih vključila cilj za recikliranje lesene embalaže in določbo, ki bo zagotavljala ločeno zbiranje bioloških odpadkov.

Kako boste spremljali izvajanje akcijskega načrta za krožno gospodarstvo?

Komisija bo predlagala enostaven in učinkovit okvir za spremljanje osrednjih elementov akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Vključeval bo kazalnike na področjih, kot so zanesljiva oskrba s ključnimi surovinami, popravila in ponovna uporaba, nastajanje odpadkov, ravnanje z odpadki, trgovanje s sekundarnimi surovinami v EU in s tretjimi državami ter uporaba recikliranih materialov v proizvodih. Komisija bo razvila tudi skupno metodologijo EU za merjenje živilskih odpadkov in opredelila relevantne kazalnike.

Kako so bili upoštevani izidi javnega posvetovanja?

V okviru javnega posvetovanja o krožnem gospodarstvu je bilo zbranih približno 1 500 odgovorov, ki odražajo stališča glavnih deležniških skupin: 45 % iz zasebnega sektorja, 25 % od posameznikov, 10 % od organizacij civilne družbe in 6 % od javnih organov. Prispevki so bili upoštevani v pripravljalnem delu v zvezi z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo in se odražajo, na primer, v izbiri prednostnih sektorjev.

Več informacij

Sporočilo za medije: Zaprtje zanke: Komisija sprejela ambiciozen nov sveženj o krožnem gospodarstvu za spodbujanje konkurenčnosti, ustvarjanje delovnih mest in trajnostno rast

Splošni informativni list: Zaprtje zanke: ambiciozen sveženj o krožnem gospodarstvu EU

Informativni list: Zaprtje zanke: pomoč potrošnikom pri izbiri trajnostnih proizvodov in storitev

Informativni list: Zaprtje zanke: proizvodna faza krožnega gospodarstva

Informativni list: Zaprtje zanke: jasni cilji in orodja za boljše ravnanje z odpadki

Informativni list: Zaprtje zanke: od odpadkov do virov

Sporočilo: Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo

Priloga k sporočilu o krožnem gospodarstvu

Predlagana direktiva o odpadkih

Predlagana direktiva o odpadni embalaži

Predlagana direktiva o odlaganju odpadkov na odlagališčih

Predlagana direktiva o odpadni električni in elektronski opremi

Analitično obvestilo o ciljih ravnanja z odpadki

Delovni dokument služb Komisije – Načrt izvajanja                  

Rezultati javnega posvetovanja

MEMO/15/6204

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar