Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Podatkovni list

Naložbeni načrt za Evropo – vprašanja in odgovori

Bruselj, 20. julija 2015

.

1.            Kaj je naložbeni načrt za Evropo? Zakaj ga potrebujemo?

Od začetka svetovne gospodarske in finančne krize EU pesti nizka raven naložb. Na ravni EU so potrebna skupna in usklajena prizadevanja, da bi obrnili ta negativni trend in Evropo postavili trdno na pot gospodarskega okrevanja, kar je tudi prednostna naloga Junckerjeve Komisije. V primerjavi z vrhuncem leta 2007 so naložbe v EU upadle za približno 15 %. Nezadostne naložbe kratkoročno upočasnjujejo okrevanje gospodarstva. Na dolgi rok pa pomanjkanje naložb prizadene rast in konkurenčnost. Nezadostno vlaganje v evrskem območju ima precejšen vpliv na delniški kapital, kar zavira evropski potencial za rast, produktivnost, zaposlovanje in ustvarjanje delovnih mest.

Naložbeni načrt za Evropo ima tri cilje: odpravo ovir za naložbe s poglobitvijo enotnega trga, zagotavljanje prepoznavnosti in tehnične pomoči za naložbene projekte ter pametnejšo uporabo novih in obstoječih virov financiranja. Po ocenah Evropske komisije bi lahko z izvajanjem naložbenega načrta v prihodnjih letih prispevali od 330 do 410 milijard EUR k BDP EU in ustvarili od 1 do 1,3 milijona novih delovnih mest. V EU je dovolj likvidnih sredstev, vendar zasebni vlagatelji ne vlagajo v zadostni meri, tudi zaradi pomanjkanja zaupanja in negotovosti na trgu. Z naložbenim načrtom za Evropo se bo ta problem poskušal razrešiti. Več informacij je na voljo v informativnem gradivu.

2.            Kaj je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI)? Kako se financira? Kako se bo zbral ciljni znesek 315 milijard EUR?

Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) je v osrčju naložbenega načrta. Izziv za EFSI je prekiniti začarani krog okrnjenega zaupanja in nizkih naložb ter uporabiti likvidna sredstva, ki jih hranijo finančne institucije, korporacije in posamezniki v času, ko primanjkuje javnih sredstev.

EFSI se ustanavlja v okviru Evropske investicijske banke (EIB). Spodbudil bo dodatne naložbe v realni sektor gospodarstva na področjih, kot so infrastruktura, izobraževanje, raziskave, inovacije, obnovljiva energija in energijska učinkovitost. Osredotočal se bo tudi na mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko kapitalizacijo (podjetja med 250 in 3 000 zaposlenimi). Sredstva iz EFSI bodo namenjena za projekte, ki bodo med drugim spodbujali ustvarjanje delovnih mest, dolgoročno rast in konkurenčnost.

Za vzpostavitev EFSI bo zagotovljeno jamstvo v višini 16 milijard EUR. Jamstvo EU bo podprl jamstveni sklad v višini 8 milijard EUR (polovica zneska) iz proračuna EU. EIB bo namenila 5 milijard EUR, pri čemer je EFSI sposoben absorbirati tveganja v znesku 21 milijard EUR. Izkušnje EIB in Evropske komisije kažejo na to, da 1 EUR podrejenega dolga spodbudi za 5 EUR skupnih naložb: 1 EUR v podrejenem dolgu, povrh tega pa 4 EUR v nadrejenem dolgu. To pomeni da 1 EUR jamstva, ki ga zagotovi sklad, ustvari 15 EUR zasebnih naložb v realno gospodarstvo, kar v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče. Ta multiplikacijski učinek, ki dosega razmerje 1:15, je previdna ocena povprečja, ki temelji na preteklih izkušnjah s programi EU in EIB. Več informacij je na voljo v informativnem gradivu.

3.            Kateri so naslednji koraki za naložbeni načrt? Kdaj bo EFSI začel delovati?

Zakonodajalci EU so 28. maja 2015 dosegli politični sporazum o uredbi o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI). To je le štiri in pol mesece po tem, ko je Komisija 13. januarja sprejela zakonodajni predlog. Države članice so ga soglasno podprle 10. marca, Evropski parlament pa je o njem 20. aprila glasoval v odboru. Evropski parlament je na plenarnem zasedanju 24. junija dokončno odobril predlog ter tako omogočil, da lahko EFSI začne delovati v začetku jeseni, kot je bilo načrtovano.

Evropski svet je v sklepih iz decembra 2014 pozval EIB, „naj že januarja 2015 začne izvajati dejavnosti s svojimi sredstvi“. EIB je že najavila več projektov za predhodno financiranje (ali „zadržani projekti“) v okviru naložbenega načrta za Evropo, v katerem je strateška partnerica Komisije.

Komisija se je 22. julija odločila, da jamstva EU razširi na projekte, ki jih predhodno financirata EIB in Evropski investicijski sklad (EIS), ter skupaj z EIB imenovala člane usmerjevalnega odbora. Člani naložbenega odbora morajo biti izbrani do septembra 2015, in sicer na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur. Evropski parlament bo septembra organiziral zaslišanje za odobritev kandidatov za mesti izvršnega direktorja EFSI in njegovega namestnika. Komisija načrtuje, da bo Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH) lahko začelo delovati jeseni 2015, Evropski portal naložbenih projektov pa konec leta 2015.

4.            Kaj je Evropski portal naložbenih projektov? Kdo ga vodi?

Evropski portal naložbenih projektov (EIPP) bo izboljšal znanje vlagateljev o tekočih in prihodnjih projektih po vsej Evropi v prizadevanju za povečanje preglednosti in čim večjo udeležbo vlagateljev pri financiranju (brez jamstva, da bodo te projekte financirali javni organi). Portal projektov bo nosilcem projektov s sedežem v EU, ki iščejo zunanje financiranje, omogočil, da svoje naložbene projekte in zamisli predstavijo potencialnim vlagateljem. Upravljala ga bo Evropska komisija in bi moral začeti delovati do konca leta 2015.

5.            Kaj je Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe? Kakšno podporo ponuja?

Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe(EIAH) zagotavlja dostop na enem mestu do številnih svetovalnih storitev za pomoč pri izbiri, pripravi in izvajanju projektov, dostopu do financiranja, uporabi finančnih instrumentov in vzpostavljanju zmogljivosti. Vozlišče bo javnim in zasebnim akterjem iz vse Unije izboljšalo možnosti za pripravo finančno zdravih projektov, da se zagotovi njihovo dokončanje. Vozlišče bi moralo začeti delovati do jeseni 2015.

6.            Kakšna je struktura upravljanja EFSI?

EFSI bo imel usmerjevalni odbor, ki bo zagotavljal splošne politične smernice, sestavljali ga bodo trije strokovnjaki iz Komisije in en strokovnjak iz EIB. Poleg tega bo imel tudi naložbeni odbor za sprejemanje posameznih odločitev o naložbah na podlagi splošne politike glede uporabe jamstva EU za dejavnosti EIB v okviru EFSI. Naložbeni odbor bo sestavljalo osem članov, predsedoval pa mu bo izvršni direktor EFSI. Profili za člane naložbenega odbora so določeni v uredbi o EFSI.

Usmerjevalni odbor bo predlagal kandidata za izvršnega direktorja EFSI in njegovega namestnika. Evropski parlament bo kandidata odobril po zaslišanju. Predsednik EIB bo nato uradno imenoval izvršnega direktorja in njegovega namestnika. Njuna mandata trajata tri leta in ju je mogoče podaljšati enkrat.

7.            Kako bo struktura upravljanja EFSI zagotovila neodvisnost od javnih in zasebnih vplačnikov? Kakšni bodo ukrepi glede odgovornosti?     

Člani naložbenega odbora bodo neodvisni strokovnjaki s številnimi izkušnjami s trga. To bo zagotovilo, da ne bo prihajalo do političnega vmešavanja pri izbiri projektov.

Za zagotovitev visoke ravni odgovornosti bosta tako predsednik usmerjevalnega odbora kot izvršni direktor Evropskemu parlamentu in Svetu na zahtevo poročala o delovanju EFSI, to vključuje tudi udeležbo na zaslišanjih.

Predsednik EIB bo Evropskemu parlamentu odgovarjal tudi glede vprašanj o financiranju in naložbenih dejavnostih EIB v okviru EFSI. Od predsednika EIB se lahko zahteva, da sodeluje na zaslišanju, če ima Evropski parlament pomisleke o teh vprašanjih.

8.            Kakšno vlogo ima pri odločanju EIB?

Kot vplačnik v EFSI bo imela EIB predstavnike v usmerjevalnem odboru. Ker EFSI deluje v okviru EIB, bo za vsak projekt, ki prejme podporo EFSI, potrebna odobritev po rednih postopkih EIB. Tudi za financiranje malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko kapitalizacijo iz EFSI prek Evropskega investicijskega sklada (EIS) bo potrebna odobritev po rednih postopkih EIS.

9.            Kakšna je vloga Evropskega parlamenta in Računskega sodišča pri nadzoru EFSI?

Uredba o EFSI določa obsežna pravila za zagotovitev, da EFSI odgovarja Evropskemu parlamentu. Nadzor temelji na dveh ključnih načelih:

(a)          Poročanje: EIB bo v skladu z uredbo (i) Komisiji vsaki dve leti, (ii) Evropskemu parlamentu in Svetu pa enkrat letno predložila poročilo o finančnih in naložbenih dejavnostih EIB. Poročilo bo objavljeno. Komisija bo prav tako Evropskemu parlamentu in Svetu poročala o izvajanju uredbe.

(b)          Odgovornost: Evropski parlament lahko predsednika usmerjevalnega odbora in izvršnega direktorja EFSI kadar koli pokliče na zaslišanje glede delovanja Sklada. Predsednik usmerjevalnega odbora in izvršni direktor bosta imela tudi pravno obveznost, da v ustni ali pisni obliki hitro odgovorita na vprašanja, ki jima jih postavi Evropski parlament. Evropski parlament in Svet lahko zahtevata tudi poročilo Komisije. Predsednik EIB je lahko pozvan na zaslišanje pred Evropskim parlamentom in je obvezan hitro ustno ali pisno odgovoriti na vprašanja, ki mu jih zastavijo poslanci v Evropskem parlamentu.

Računsko sodišče bo za revizijo jamstva EU ter plačil in izterjav, ki se knjižijo v splošni proračun Unije, upoštevalo običajna pravila. Njegova obstoječa vloga v zvezi z revizijo dejavnosti EIB (podrobno opisana v tristranskem sporazumu med EIB, Evropskim računskim sodiščem in Komisijo) ostaja nespremenjena. EIB bo Komisiji in računskemu sodišču vsako leto predložila oceno tveganja operacij financiranja iz EFSI v okviru EIB in EIS.

10.          Kako lahko države članice prispevajo k naložbenemu načrtu?   

EFSI je zasnovan na kar najbolj prožen način, da se omogoči sodelovanje držav članic. Države članice lahko neposredno ali prek svojih nacionalnih spodbujevalnih bank prispevajo na ravni zmogljivosti za odzivanje na tveganja (dopolnitev prispevkov iz proračuna EU in EIB), prek naložbenih platform ali neposredno s sofinanciranjem nekaterih projektov in dejavnosti.

11.          Ali se bodo nacionalni prispevki za naložbeni načrt upoštevali pri izračunu primanjkljaja ali dolga držav ter pri izvajanju Pakta za stabilnost in rast?

Uredba o EFSI vključuje izjavo Komisije glede obravnave prispevkov držav članic v okviru Pakta za stabilnost in rast. Obravnava naložbenih platform v okviru Pakta za stabilnost in rast je v prvi vrsti odvisna od tega, kako Eurostat statistično klasificira te platforme. Za statistično obravnavo, znotraj ali zunaj vladne bilance stanja, veljajo enaka pravila Eurostata, kot se uporabljajo za nacionalne spodbujevalne banke same. Naložbene platforme, ki so pravne osebe, bi se v ta namen lahko obravnavale kot subjekti s posebnim namenom.

Na splošno so subjekti s posebnim namenom uvrščeni v sektor država, če jih ustanovi država in služijo kot enota v sektorju država. V primeru naložbene platforme z več delničarji ali sponzorji je status platforme odvisen od subjekta ali subjektov, ki jo obvladujejo po nacionalnih računovodskih pravilih. Če so nacionalne spodbujevalne banke uvrščene v sektor država ali če je njihovo poslovanje preusmerjeno prek države, glavno vprašanje postane, kateri subjekt je ustanovil in obvladuje subjekt s posebnim namenom.

Enkratna vplačila držav članic – s strani države ali nacionalne spodbujevalne banke, razvrščene v sektor država ali ki deluje v imenu države – v tematske ali večdržavne naložbene platforme EFSI, bi bilo treba načeloma obravnavati kot enkratne ukrepe. V tem primeru se stroški takšnih enkratnih ukrepov ne bi upoštevali pri izračunu strukturnega primanjkljaja v okviru Pakta za stabilnost in rast. Še vedno bi jih bilo treba registrirati v javnih računih.

Izjava ne zagotavlja nobene spremembe pravil. Preprosto opozarja na izvajanje obstoječih pravil. Seveda to ostaja ocena posameznega primera, ki jo opravi Komisija.

12.          Če država članica vplačuje v naložbeni načrt, ali bo ta denar porabljen le za projekte v tej državi?

Ne, ni nujno, da prispevki države članice ostanejo v tej državi članici. Nekatere nacionalne spodbujevalne banke lahko financirajo naložbe v drugih državah članicah. Prav tako lahko skupaj s sosednjimi državami ustanovijo sovlagateljske platforme in vlagajo v čezmejne projekte.

13.          Na kakšen način lahko nacionalne spodbujevalne banke prispevajo denar in osebje?

Kar zadeva finančne prispevke lahko nacionalne spodbujevalne banke prispevajo na ravni Sklada, prek sovlagateljske platforme ali na ravni projektov. Uslužbenci nacionalnih spodbujevalnih bank že tesno sodelujejo z EIB na področju usklajevanja dela in izmenjave strokovnih znanj. To se bo spodbujalo tudi v prihodnje, saj lahko nacionalne spodbujevalne banke prispevajo k ciljem in izvajanju naložbenega načrta z dragocenim praktičnim strokovnim znanjem.

14.          Kaj so naložbene platforme? Kako delujejo?

Pri naložbah je obseg pomemben, zato je smiselno, da zasebni ali javni nosilci projektov ustvarijo tematske naložbene platforme (ki so podobne subjektom s posebnim namenom), tako da je projekte mogoče združevati, na primer na področjih, kot sta energetska učinkovitost ali širokopasovno omrežje. To bi EFSI in drugim stranem omogočilo, da projekte financirajo skupaj. Za EFSI bo tehnično enostavneje in učinkoviteje, da vlaga v namenske nosilce velikega nacionalnega ali večnacionalnega obsega kot v manjše posle s posameznimi vlagatelji.

Naložbene platforme so lahko tudi geografske, vključno z regionalnimi, nacionalnimi ali čezmejnimi platformami. Pri nekaterih projektih, na primer na področju energetskih povezovalnih vodov, je morda potrebno sodelovanje in sofinanciranje več regij ali držav. Pravila za organizacijo teh platform niso zavezujoča.

15.          Ali lahko države, ki niso članice EU, sodelujejo pri naložbenem načrtu? Kako lahko prispevajo?

Da bi dosegli čim boljši učinek EFSI je pomembno, da je ta odprt za prispevke tretjih strani, vključno s subjekti zunaj EU. Države, ki niso članice EU, lahko sovlagajo v projekte EFSI, bodisi neposredno bodisi prek sovlagateljskih platform. Na podlagi sporazuma o usmerjevalnem odboru lahko tudi države, ki niso članice EU, vplačujejo v EFSI, vendar s tem ne pridobijo pravice do odločanja ali glasovanja v usmerjevalnem odboru.

Sredstva EFSI lahko prejemajo subjekti, ki nimajo sedeža v državi članici EU, vendar le za čezmejne projekte, v katerih sodelujejo države članice EU. To velja za države, ki so predmet evropske sosedske politike, vključno s strateškim partnerstvom, politike širitve oziroma so del Evropskega gospodarskega prostora ali članice Evropskega združenja za prosto trgovino ali pa so čezmorska država ali ozemlje.

16.          Kakšne vrste projektov bo podpiral EFSI?            

Stiki z zasebnim sektorjem so pokazali, da sta za vlagatelje posebej pomembni kakovost in neodvisna izbira projektov, ki bi se lahko financirali v okviru naložbenega načrta. Projekti morajo (1) biti ekonomsko upravičeni s podporo v okviru pobude, (2) biti dovolj zreli, da se jih lahko presoja na globalni in lokalni podlagi, (3) imeti evropsko dodano vrednost ter biti skladni s prednostnimi nalogami politike EU. (4) Nazadnje, kjer je le mogoče, morajo pritegniti čim več financiranja zasebnega sektorja. Ni treba, da so projekti čezmejni.

Zaradi jamstva EU bo EIB lahko presegla svoje običajne okvire poslovanja in izvajala bolj tvegane naložbe. Na ta način bo lahko EIB skupaj z zasebnimi vlagatelji vlagala v bolj tvegane projekte, ne da bi pri tem ogrozila svoj bonitetno oceno AAA.

17.          Katera merila se bodo uporabljala pri izbiri projektov? Kateri projekti bodo financirani? Kdo bo odgovoren za odločanje, ali projekti izpolnjujejo merila?

Projekti ne bodo izbrani zaradi političnih razlogov. Obstajajo stroga merila glede upravičenosti, ni pa nobenih kvot po državah ali sektorjih. To je pomembno, da se bo k sodelovanju v EFSI privabilo zasebne vlagatelje. Zasebni akterji bodo vsakršno vmešavanje države dojemali kot odvračilni dejavnik. Naložbeni odbor, sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov (opisano zgoraj), bo na podlagi naložbenih smernic in preglednice kazalnikov odločal, ali je določene projekte mogoče podpreti z jamstvi EU.

Projekti bodo izbrani na podlagi njihove „dodatnosti“ (tj. da jih ni mogoče uresničiti brez podpore jamstva EU), ekonomske upravičenosti, zanesljivosti in verodostojnosti in njihovega prispevka h ključnim področjem za spodbujanje rasti v skladu s politikami EU. Ta vključujejo izobraževanje in znanje, inovacije in digitalno gospodarstvo; energetsko unijo; prometno infrastrukturo; socialno infrastrukturo ter naravne vire in okolje. Poleg tega morajo, kjer je to le mogoče, pritegniti financiranje zasebnega sektorja.

18.          Kdo lahko zaprosi za financiranje EFSI in kako? Ali obstaja najnižji prag?

Za financiranje iz EFSI lahko zaprosijo naslednji subjekti: subjekti vseh velikosti, tudi javne službe, subjekti s posebnim namenom ali projektna podjetja; MSP (z največ 250 zaposlenimi) in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo (do 3 000 zaposlenih); subjekti javnega sektorja (razen držav članic); nacionalne spodbujevalne banke ali druge banke za vmesna posojila; skladi in druge oblike kolektivnih naložbenih subjektov; posebne naložbene platforme.

Na splošno obstajata dva načina za pridobitev financiranja iz EFSI. Vsak nosilec projekta lahko kadarkoli stopi v stik neposredno z EIB in ji predstavi svoj projekt, tako da sledi običajnemu postopku vloge na spletni strani EIB v oddelku za strateške naložbe. Vlade držav članic v tem procesu ne nadzorujejo sprejemanja predlogov projektov. Projekti se lahko predložijo kadar koli, gre za dinamičen proces. Ko EIB prejme predlog projekta, analizira predlog in se odloči, ali je primeren za financiranje EIB ali EFSI (ob podpori jamstva EU). MSP, ki se zanimajo za financiranje iz EFSI prek Evropskega investicijskega sklada (EIS) – del za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo – pa lahko poiščejo informacije o finančnih posrednikih EIS na spletni strani EIS.

19.          Kako bo EFSI v praksi posredoval pri dolgoročnih naložbenih projektih, zlasti tistih, ki zahtevajo velik delež javnih naložb (50 % ali več)?   

Projekti s področja energijske učinkovitosti, infrastrukture in digitalne agende (npr. širokopasovna omrežja na odmaknjenih območjih), so pogosto izvedljivi le z visokim deležem javnih naložb. EFSI bo praviloma prevzel bolj tvegane tranše naložb, da bi se z zmanjšanjem tveganja („varovanje pred prvo izgubo“) čim bolj povečal prispevek iz zasebnih virov. Države članice in nacionalne spodbujevalne banke lahko zagotovijo sofinanciranje na ravni različnih projektov. Tako lahko zagotovijo višjo raven javnega financiranja za določen projekt. Nekateri projekti bodo bolj donosni od drugih, odvisno od sektorja in področja. To ni problematično, saj bo imel EFSI obsežen portfelj različnih projektov na različnih področjih, od prometa in izobraževanja do energije in inovacij.

Poleg tega lahko države članice za financiranje projektov, ki potrebujejo visoko raven javnih naložb in pri katerih je zaradi omejene donosnosti težje privabiti zasebne vlagatelje, uporabijo strukturne sklade.

20.          Kako bo EFSI pomagal MSP?

EFSI bo zagotovil financiranje (z uporabo instrumentov, kot so lastniški kapital, navidezni lastniški kapital in drugih) za projekte, ki se štejejo za zelo tvegane, čemur se vlagatelji v trenutnem gospodarskem okolju pogosto izogibajo. To bi lahko koristilo tudi malim, inovativnim zagonskim podjetjem, za katere vlagatelji pogosto menijo, da predstavljajo večje tveganje kot bolj uveljavljena ali večja podjetja. Četrtina vseh naložb, ki jih bo spodbudil EFSI, ali 75 milijard EUR v treh letih, bo namenjenih MSP in podjetjem s srednje veliko kapitalizacijo prek evropskega investicijskega sklada (EIF), ki je del skupine EIB. MSP običajno prejmejo sredstva prek namenskih skladov, kot so subjekti s posebnim namenom, ali posrednikov, kot so banke.

EIS je že začel sofinanciranje MSP: maja 2015 je podpisal prvi sporazums francosko banko, da bi zagotovil več posojil inovativnim podjetjem; temu so sledili podobni sporazumi z bankami v drugih državah.

Del EFSI, namenjen za MSP, bo podpiral obstoječe financiranje iz Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) ter bo okrepil izvajanje jamstvene sheme za posojila programa COSME, po kateri je veliko povpraševanja na trgu, vendar ima na voljo omejena proračunska sredstva. Po zaslugi jamstva v okviru EFSI bo Evropski investicijski sklad (EIS) lahko podpisal pogodbe s finančnimi posredniki prej, kot bi to bilo mogoče zgolj s proračunom COSME. To bo ustvarilo številne pozitivne učinke, ki bodo vodili do novih naložb, rasti in hitrejšega gospodarskega okrevanja.

21.          Kakšna je razlika med projekti, ki jih sedaj financira EIB, in projekti, ki bodo financirani iz EFSI? Kaj je t. i. „dodatnost“?

„Dodatnost“ pomeni, da projekta ne bi bilo mogoče uresničiti brez podpore jamstva EU ter da zaradi profila tveganja za projekt ni bilo na voljo drugih oblik financiranja.

Dejavnosti EFSI dopolnjujejo tradicionalne dejavnosti EIB, saj so načeloma namenjene drugačnim profilom tveganja. EFSI bo na primer prisoten v sektorju vrhunskih novih tehnologij in inovacij ter bo financiral projekte, ki zaradi deželnega tveganja in nenaklonjenosti tveganjem v zasebnem sektorju veljajo za bolj tvegane.

EIS bo še naprej financiral MSP in podjetja s srednje veliko kapitalizacijo, kot je to počel do sedaj, vendar bo EFSI omogočil, da se bo to financiranje izvajalo v precej večjem obsegu, in sicer se bodo lahko financirala podjetja z večjim tveganjem ali bolj inovativnim profilom ter prej, kot bi to omogočil EIS.

22.          Kako bo Komisija zagotovila, da bo Sklad, ki bo v glavnem odvisen od prispevkov iz zasebnega sektorja, vlagal v projekte za spodbujanje trajnostne in okolju prijazne gospodarske rasti?

Sklad bo na podlagi naložbenih smernic odločil, v katere projekte bo vlagal. Naložbeni odbor bo odločal o posameznih projektih na podlagi njihove primernosti. Merila za ekonomsko upravičenost se razlikujejo glede na vrsto sektorja: energija iz obnovljivih virov se razlikuje od prometa, ki se razlikuje od izobraževanja. Spodbujanje trajnostne in okolju prijazne gospodarske rasti ter ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, vključno v smislu konkurence, so dejavniki, ki se bodo verjetno pri tem upoštevali, zlasti pri pripravi preglednice kazalnikov, ki so bo uporabljala pri ocenjevanju projektov.

23.          Kako bo Komisija zagotovila, da bo EFSI pripomogel k zmanjšanju makroekonomskih neravnotežij med državami članicami EU ter da bodo imela zlasti najbolj ranljiva gospodarstva koristi od teh naložb?

Ranljiva gospodarstva na splošno predstavljajo večje tveganje za vlagatelje. EFSI bo prav tako spodbudil naložbe v regije, ki jih je najbolj prizadela kriza, s tem ko bo EIB omogočal, da prevzema večja tveganja.

Države članice se spodbuja, naj za regionalne in lokalne projekte, ki prispevajo k ekonomski in socialni koheziji, še naprej izkoriščajo sredstva iz strukturnih skladov. EFSI ne bo imel namenskih sredstev za določene sektorje ali regije. Vendar pa se bodo merila za ekonomsko upravičenost razlikovala glede na sektor in družbene koristi, ki bodo v zvezi s tem upoštevane. V vsakem primeru bo EFSI financiral projekte po vsej EU, prav tako pa se bo okrepila tehnična pomoč, da se zagotovi, da bodo vse države lahko pripravile dobro premišljene in ekonomsko upravičene projekte, v katere je smiselno vlagati.

24.          Ali bodo za projekte EFSI veljala pravila o državni pomoči?        

Financiranje EFSI ni državna pomoč v smislu pogodb EU, prav tako ni treba, da Evropska komisija odobri financiranje EFSI v okviru pravil EU o državni pomoči. Operacije EFSI bodo namenjene odpravljanju nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, česar brez posega EFSI ne bi bilo mogoče izvesti oziroma ne v enakem obsegu. Poleg tega bodo imeli projekti, ki jih financira EFSI, navadno višji profil tveganja kot projekti, ki se financirajo z običajnimi operacijami EIB.

Projekti, ki jih financira EFSI, lahko prejmejo tudi finančno podporo (sofinanciranje) držav članic EU. Takšno sofinanciranje je, razen če je dodeljeno pod tržnimi pogoji, državna pomoč in ga mora odobriti Komisija.

Komisija je v preteklih dveh letih temeljito posodobila pravila o državni pomoči. Posodobila je sklop pravil, ki veljajo za ključne gospodarske sektorje, kot so širokopasovna omrežja, letalstvo ali energetika, da bi zagotovila, da je denar davkoplačevalcev dobro porabljen za pametne ukrepe pomoči, ki prispevajo k gospodarski rasti in ne škodijo pošteni konkurenci. Komisija bo na podlagi svojega posodobljenega okvira o državni pomoči ocenila projekte EFSI, ki jih sofinancirajo države članice.

Za podporo EFSI bo Komisija prednostno ocenila sofinanciranje držav članic ter ga obravnavala po hitrem postopku. Komisija bo oceno zaključila v šestih tednih po prejemu potrebnih informacij od držav članic. V podporo hitremu postopku bo Komisija ustanovila notranjo projektno skupino, namensko delovno skupino, v kateri bodo države članice izmenjavale najboljše prakse, ter bo državam članicam nudila takojšnje svetovanje, kako pripraviti projekte v skladu s pravili EU o državni pomoči.

Hitri postopek je odgovor na izrazito potrebo po premostitvi trenutne naložbene vrzeli v EU in večjemu financiranju s tveganim kapitalom za ekonomsko upravičene projekte. S temi izzivi se namerava EFSI spopasti s spodbujanjem zasebnih naložb, ter s specifično obliko financiranja, ki jo zagotavlja EFSI.

Pravila EU o državni pomoči sledijo ciljem naložbenega načrta glede odprave nedelovanja trga in spodbujanja zasebnih naložb. Zagotavljajo, da naložbeni projekti obravnavajo resnične potrebe, da so njihovi stroški pod nadzorom ter da so za zagon projekta resnično potrebna javna sredstva.

25.          Od kje izhajajo sredstva za jamstveni sklad EIB v višini 8 milijard EUR? Kdo to financira?

Od 16 milijard EUR, ki jih EU ponuja kot jamstvo, bo ustanovljen jamstveni sklad EU v višini 8 milijard EUR (50 % celotne vrednosti) za blaženje vsakršnega učinka na proračun EU, ki bi ga lahko imeli zahtevki za unovčenje jamstva EU. Jamstvo je umerjeno tako, da se lahko EU na vsa morebitna tveganja odzove z zadostno varnostno rezervo. Jamstveni sklad v višini 8 milijard EUR je vzpostavljen samo za lažje plačevanje morebitnih unovčitev jamstva, saj preprečuje potrebo po nenadnem zmanjšanju odhodkov iz proračuna ali njegovem reprogramiranju. Tako zagotavlja preglednost in predvidljivost proračunskega okvira, za uspešnost jamstva pa ni nujen.

Za ustanovitev jamstvenega sklada EU bo v proračunu EU prerazporejenih 8 milijard EU. Od tega zneska bo 5 milijard EUR prerazporejenih iz obstoječih programov financiranja (2,2 milijardi EUR iz programa Obzorja 2020 in 2,8 milijarde EUR iz instrumenta za povezovanje Evrope), 3 milijarde EUR pa bodo vzete iz rezerv v proračunu EU.

26.          Zakaj je Komisija oklestila proračune za program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope? Ali Komisija ne verjame, da so raziskave prednostna naloga?

Naložbe v raziskave so – in bodo ostale – prednostna naloga EU, naložbeni načrt za Evropo pa bo ključnega pomena pri podpiranju raziskovalnih projektov po vsej Evropi. Z naložbenim načrtom bo skupni znesek naložb v raziskave in inovacije, vzet iz proračuna EU, v prihodnjih letih višji, kot bi bil zgolj v okviru programa Obzorje 2020.

Cilj Komisije je z uporabo pravih finančnih instrumentov zagotoviti, da uspešna nova podjetja dajejo na trg evropske inovacije. EFSI bo financiral bolj tvegane – in s tem bolj inovativne – projekte, ki so navadno prvi korak k oblikovanju novih in večjih podjetij, ki so osredotočena na raziskave.

Prerazporeditev sredstev v višini 2,2 milijardi EUR iz programa Obzorje 2020 predstavlja 2,9 % proračuna za program Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020. Po tej prerazporeditvi ostaja proračun za program Obzorje 2020 za 39 % višji v tekočih cenah, kot je bil v času 7. okvirnega programa za obdobje 2007–2013 (26 % v stalnih cenah). V okviru programa Obzorje 2020 se iz proračunskih vrstic za Evropski raziskovalni svet, dejavnosti Marie Curie ter Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe ne bo prispevalo k financiranju EFSI.

27.          Zakaj se sredstva jemljejo inovacijam, ne pa drugim področjem politike, na primer kmetijstvu?

Leta 2013 je EU po težavnih pogajanjih sprejela večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 v višini 1 bilijona EUR. Večletni finančni okvir je razdeljen na razdelke (npr. konkurenčnost, kohezija, kmetijstvo, zunanji ukrepi). Prerazporeditev sredstev med postavkami zahteva spremembo večletnega finančnega okvira, o kateri lahko odločijo le države članice soglasno. Taka sprememba bi zahtevala zapletena in dolgotrajna pogajanja, izid pa bi bil negotov.

Poleg tega, ker so naložbe v projekte in podjetja z večjim tveganjem ena od prednostnih nalog EFSI, bodo prerazporejena sredstva še vedno podpirala inovacije, vendar prek drugačnih instrumentov.

28.          Kako se bo teh 8 milijard EUR razporejalo skozi čas?

Prvi prispevki za EFSI bodo na voljo v letih 2015 in 2016. Preostala proračunska sredstva se bodo razdelila v prihodnjih letih. Na primer, v osnutku proračuna za leto 2016 so za EFSI predvidena plačila v višini 500 milijonov EUR in odobritve v višini 2 milijard EUR, od tega 707 milijonov EUR prihaja iz programa Obzorje 2020, 620 milijonov EUR iz instrumenta za povezovanje Evrope in 703 milijonov EUR iz rezerv. Zneski so bili dokončno določeni v dopolnilnem pismu, pripravljenem za uskladitev proračuna za leto 2016 s sporazumom, ki je bil dosežen 28. maja 2015.

29.     Ali je za uporabo rezerv za leto 2015 potrebna sprememba proračuna?

Proračun za leto 2015 je bil že spremenjen s predlogom spremembe proračuna 1(PSP 1), da so se EFSI lahko dodelila potrebna začetna sredstva.

30.          Ali ne bo EFSI z zagotavljanjem jamstva za prvo izgubo morda še desetletja obremenjen z nekaterimi projekti, ki ustvarjajo izgubo? Bo EFSI omogočil financiranje projektov, ki bi bili preveč tvegani za EIB?

EIB je javna banka, katere dejavnosti ne usmerja ustvarjanje dobička. Njene zmožnosti ukrepanja so omejene, saj gre za banko, ki mora poplačati sredstva za zagotavljanje posojil in obvladovanje tveganj svojega portfelja. Vloga EFSI bo, da bo prevzel nekatera tveganja in tako banki omogočil, da odobri posojila dodatnim projektom z večjim profilom tveganja.

EFSI ne bi smel postati edini vir financiranja. Cilj je, da EFSI druge vlagatelje varuje pred prvo izgubo in tako poveča privlačnost naložb. Projekti bodo izbrani le, če bo s pomočjo EFSI mogoče doseči primeren multiplikacijski učinek v smislu privabljanja zasebnih vlagateljev in če bodo projekti ekonomsko upravičeni. Jasno je, da bodo nekateri projekti bolj donosni od drugih.

Razširitev jamstva za projekt bo odobril neodvisni odbor strokovnjakov (naložbeni odbor) na podlagi njegove kakovosti. Nekateri projekti lahko prinesejo izgube, vendar naj bi bil Sklad dovolj učinkovit, da bo zagotovil dolgoročno donosnost za javne in zasebne vlagatelje ter s tem tudi pozitiven donos na denar davkoplačevalcev.

31.          Zakaj imajo posojila, lastniški kapital in jamstva večji učinek finančnega vzvoda kot nepovratna sredstva?

Dodaten učinek finančnega vzvoda nastane s tem, ko EIB uporabi sredstva EISF za zavarovanje pri posojilih, ki jih najame, denar pa ne gre neposredno končnemu prejemniku. 21 milijard EUR iz EFSI omogoča EIB, da si sposodi približno trikrat več ter nato vlaga v/financira končnega prejemnika, namesto da bi se 21 milijard EUR razdelilo neposredno kot nepovratna sredstva.

32.          Premalo je kapitala, premalo denarnih sredstev, zagotavlja se samo finančni inženiring

Gre za pametno uporabo javnega denarja za pomoč pri usmerjanju zasebnih sredstev v naložbe. Za vzpostavitev EFSI bo v proračunu EU zagotovljeno jamstvo v višini 16 milijard EUR. Ta denar bo EIB zagotovil sposobnost prevzemanja tveganja. Jamstvo bo skupaj s sredstvi EIB v višini 5 milijard EUR omogočilo prevzemanje večjega tveganja v strateških naložbah in tako mobiliziralo zasebna sredstva, ki se zdaj ne vlagajo v realno gospodarstvo. Tako bo imel Sklad ob vzpostavitvi precejšnjo zagonsko moč, sčasoma pa bo lahko še razširil svoje dejavnosti. Komisija in EIB sta ocenjeno razmerje finančnega vzvoda 1:15 opredelila za razumno in izvedljivo. EIB ima na tem področju številne izkušnje.

Prav tako bo treba poleg 315 milijard EUR, ki jih bo mobiliziral EFSI, začeti učinkoviteje izkoriščati evropske strukturne in investicijske sklade, kar bo pomnožilo učinek Sklada. Nazadnje lahko tudi države članice in zasebni vlagatelji neposredno prispevajo na ravni platforme ali projekta.

33.          Denar bo namenjen za razmeroma varne projekte, ki bi v vsakem primeru našli finančna sredstva. Ali naložbeni načrt ne izriva zasebnih vlagateljev?     

EFSI je usmerjen v projekte z večjim tveganjem, ki jih zasebni sektor brez jamstva EU sam ne bi financiral. Prispeva k financiranju projektov, ki jih javni ali zasebni sektor sama ne bi zmogla financirati. Cilj EFSI ni financiranje projektov, ki imajo dostop do sredstev iz zasebnega sektorja, na nacionalni ravni ali iz drugih programov EU. EFSI bo financiral v povprečju le 20 % celotne naložbe, preostalih 80 % bo treba pridobiti iz drugih virov.

34.          Komisija in EIB štejeta multiplikacijski učinek 1:15 za „previdno oceno povprečja, ki temelji na preteklih izkušnjah s programi EU in EIB“. Konkretno katere izkušnje so to?

Kot so večkrat povedali predstavniki EIB, je glede na njihove izkušnje multiplikacijski učinek določen „konzervativno“. Oddelek EIB za tveganja ima dolgoletne izkušnje s posojilnimi dejavnostmi v različnih sektorjih. Povečanje kapitala EIB v letih 2012–2013 je na primer ustvarilo multiplikacijski učinek v razmerju 1:18. Izkušnje Komisije iz programa CIP-SMEG (financiranje MSP) pa kažejo na multiplikacijski učinek v razmerju približno 1:30.

35.          Kateri konkretni podatki so na voljo? So te pretekle izkušnje relevantne za sedanje razmere, ko so nacionalni proračuni skrčeni?

Multiplikacijski učinek je ocenjeno povprečje, pri čemer ni neposredne povezave s stanjem nacionalnih proračunov. Pomemben element multiplikacijskega dejavnika je privabljanje zasebnih vlagateljev. V nasprotju s preteklimi leti danes v Evropi obstaja visoka stopnja likvidnosti, kar pomeni, da imajo zasebni vlagatelji na voljo likvidnost, ki jo lahko uporabijo za naložbe.

36.          Na katere finančne instrumente se bodo zanašale dejavnosti EFSI, da bi k financiranju projekta pritegnili zasebne/javne vlagatelje?         

EFSI bo delal z različnimi finančnimi instrumenti ter bo prožen glede izbire instrumenta za uporabo, odvisno od zadevnega projekta, da bi zagotovil najbolj učinkovite rešitve za financiranje. EFSI lahko na primer uporabi dolžniške instrumente, jamstva, lastniški kapital, instrumente navideznega lastniškega kapitala, instrumente za izboljšanje kreditne kakovosti ali tvegani kapital. Lahko bo neposredno financiral projekte ali prispeval k skladom, ki financirajo različne projekte.

37.          Kako dolgo bo EFSI deloval? Kakšna je življenjska doba Sklada?

EFSI ima začetno naložbeno obdobje štirih let. Po treh letih se bo izvedla neodvisna ocena sklada. Komisija bo objavila poročilo, v katerem bo ocenila njegov učinek po vsej EU na naložbe, ustvarjanje delovnih mest in dostop MSP in podjetij s srednje veliko kapitalizacijo do financiranja. Na podlagi tega poročila bo Komisija sozakonodajalcem predlagala, naj določijo novo naložbeno obdobje z ustreznim financiranjem, če:

  • se v poročilu sklene, da EFSI dosega zadane cilje ter da je vzdrževanje sheme za podporo naložb zagotovljeno; ali
  • se v poročilu sklene, da EFSI ne dosega zadanih ciljev, vendar je vzdrževanje sheme za podporo naložb vseeno zagotovljeno. V tem primeru bi Komisija sprejela predlog o spremembi EFSI, da bi odpravila ugotovljene pomanjkljivosti.

38.          Številni naložbeni načrti segajo dlje v prihodnost, kot je življenjska doba EFSI. Kako se bodo upravljali taki primeri?

Projekti, ki se izvajajo s podporo EFSI, so projekti EIB in EIS in EIB ter EIS jih bosta spremljala ne glede na trajanje naložbenega obdobja.

39.          Ali se lahko dolžniški finančni instrumenti in instrumenti za financiranje tveganj v okviru EFSI združujejo s strukturnimi skladi?

Države članice lahko uporabljajo strukturne sklade, da vzporedno z EFSI vlagajo v upravičene projekte. Države članice in regionalni organi so pozvani, da za podpiranje naložb čim učinkoviteje koristijo razpoložljiva sredstva EU ter se osredotočijo na ključna področja in povečajo multiplikacijski učinek za vsak vložen evro. To pomeni večjo uporabo finančnih instrumentov v obliki posojil, lastniškega kapitala in jamstev namesto tradicionalnih nepovratnih sredstev.

V okviru naložbenega načrta je predviden cilj, da se uporaba inovativnih finančnih instrumentov iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020 vsaj podvoji. Povečana uporaba inovativnih finančnih instrumentov namesto nepovratnih sredstev bi morala dodatno povečati učinek vsakega vloženega evra.

S podvojitvijo zneskov iz inovativnih instrumentov in multiplikacijskim učinkom bi se lahko med letoma 2015 in 2017 prek strukturnih skladov mobiliziralo najmanj 20 milijard EUR dodatnih naložb v realno gospodarstvo.

Države članice so pozvane, naj čim učinkoviteje izkoristijo finančna sredstva EU, ki so še na voljo v okviru programskega obdobja 2007–2013, in zagotovijo, da se ta v celoti uporabijo za podporo tega naložbenega načrta.

40.          Ali se EFSI ter evropski strukturni in investicijski skladi prekrivajo?        

Ne. Namen uredbe o EFSI je popolna komplementarnost med možnostmi za financiranje tveganja EFSI ter tistimi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Oba vira imata različne namene in se izvajata s pomočjo različnih finančnih instrumentov. Medtem ko je EFSI osredotočen na privabljanje zasebnih vlagateljev k ekonomsko upravičenim projektom, večji del sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov predstavljajo nepovratna sredstva.

Komisija za organe upravljanja pripravlja praktične smernice o tem, kako bolje združevati te možnosti. Poleg tega spodbuja države članice, naj vsaj podvojijo uporabo inovativnih finančnih instrumentov za optimizacijo učinka strukturnih skladov v prihodnosti.

Vzemimo izmišljen primer: gradnja ceste v industrijskem središču, za katero se bo plačevala cestnina, bi lahko privabila vlagatelje in bi jo bilo zato lažje financirati iz EFSI. Gradnja ceste brez cestnine na podeželju pa verjetno ne bo pritegnila zasebnih vlagateljev, zanjo bi torej prišlo v poštev financiranje iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

MEMO/15/5419


Side Bar