Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Kako deluje boj proti gozdnim požarom v Evropi?

Bruselj, 17. julija 2015

Vsako leto po Evropi divjajo uničujoči gozdni požari, ki so uničili že na tisoče hektarov gozdov. Čeprav obstaja v južnoevropskih državah večje tveganje za nastanek požarov, se jim nobena evropska država ne more v celoti izogniti.

(Zadnja posodobitev: 10/08/2017)

Ko postane gozdni požar preobsežen, da bi ga država uspela sama pogasiti, je za zagotovitev usklajenega odziva mogoče uporabiti mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite.

Skupen in usklajen odziv

Kadar nacionalne zmogljivosti za odzivanje na gozdne požare ne zadostujejo, evropske države pogosto pokažejo solidarnost in priskočijo na pomoč z letali, helikopterji in opremo za gašenje požarov ter osebjem. Na evropski ravni obstaja strukturiran način, kako si lahko države medsebojno pomagajo.

Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) deluje kot odzivno vozlišče Evropske komisije v nujnih primerih. Center usklajuje vseevropsko pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite in zagotavlja, da so vse države, ki so vključene v mehanizem, hitro obveščene o potrebah prizadete države med krizo. Odločitve za sprožitev mehanizma na področju civilne zaščite ne sprejme Komisija, temveč jo morajo sprejeti nacionalni organi prizadete države.

Mehanizem EU na področju civilne zaščite omogoča tudi enostavnejši prevoz pomoči na prizadeto območje in ga sofinancira.

Pripravljenost na sezono gozdnih požarov

ERCC dejavno spremlja tveganje za nastanek gozdnih požarov in njihov dejanski nastanek v Evropi ter povezuje evropske organe za civilno zaščito.

To se uresničuje na naslednje načine:

  • z uporabo nacionalnih storitev in orodij za spremljanje, kot so Evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS), ki ponuja pregled podatkov, ki jih evropske države zbirajo s pomočjo svojih nacionalnih programov za spremljanje gozdnih požarov;
  • z organizacijo rednih sestankov z vsemi državami, ki so vključene v mehanizem EU na področju civilne zaščite, pred sezono gozdnih požarov z namenom izmenjave informacij o stanju pripravljenosti;
  • ERCC v poletnem obdobju organizira tedenske videokonference z državami z visokim tveganjem nastanka požarov, kot so Hrvaška, Francija, Grčija, Italija, Portugalska in Španija;
  • strokovnjaki iz držav, ki so vključene v mehanizem EU za civilno zaščito, so vsako poletje začasno dodeljeni ERCC. Poleg tega, da prispevajo k splošnemu delu ERCC, tudi vzdržujejo redne stike z nacionalnimi organi za civilno zaščito, kar je pomembno v primeru aktivacije mehanizma EU na področju civilne zaščite.

Boj proti gozdnim požarom

Evropski mehanizem na področju civilne zaščite se pogosto aktivira v primeru gozdnih požarov v Evropi in tudi zunaj Evrope (bodisi kot posledica predhodnega opozorila ali prošnje za pomoč).

Med sezono gozdnih požarov leta 2012 je bilo poslanih 9 prošenj za pomoč in eno predhodno opozorilo. Bolgarija, Črna gora, Albanija, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Grčija in Portugalska so zaprosile za zračno podporo, Španija pa je poslala predhodno opozorilo. Leta 2013 je bil mehanizem aktiviran v odziv na prošnje za pomoč v zvezi z gozdnimi požari v Bosni in Hercegovini ter na Portugalskem. Leta 2014 je bil mehanizem EU na področju civilne zaščite aktiviran na podlagi prošnje za pomoč, ki sta jo dali Švedska in Grčija, ter predhodnega opozorila Norveške. Leta 2015 in 2016 so mehanizem v zvezi z gozdnimi požari aktivirale Grčija, Ciper, Francija in Portugalska. Poletna sezona 2017 je bila zaznamovana z izjemno veliko dejavnostmi v zvezi z gozdnimi požari. Do 8. avgusta 2017 so mehanizem aktivirale Portugalska, Črna gora, Francija, Albanija in dvakrat Italija.

V odziv na izredne razmere, povezane z gozdnimi požari, je bila v okviru službe EU za obvladovanje izrednih razmer programa Copernicus večkrat aktivirana tudi storitev satelitskega kartiranja.

O mehanizmu EU na področju civilne zaščite

Mehanizem EU na področju civilne zaščite 34 evropskim državam (28 državam članicam EU, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Islandiji, Črni gori, Norveški, Srbiji in Turčiji) omogoča lažje medsebojno sodelovanje pri odzivanju na nesreče. Navedene sodelujoče države združujejo vire, ki se lahko dajo na voljo državam po vsem svetu, ki so jih prizadele nesreče.

Komisija sama sicer ne pošlje letal ali opreme, ampak usklajuje odziv držav, ki so vključene v mehanizem.

Mehanizem EU na področju civilne zaščite je od svoje vzpostavitve leta 2001 spremljal več kot 400 različnih nesreč in prejel več kot 300 prošenj za pomoč. Posredoval je v nekaterih najhujših nesrečah, s katerimi se je soočil svet, vključno s poplavami v Srbiji ter Bosni in Hercegovini (2014), izbruhom ebole v Zahodni Afriki (2014) , konfliktom v Ukrajini (2014), potresom v Nepalu (2015), konfliktom v Iraku (2016) ter orkanom Matthew na Haitiju (2016).

Zakonodaja v zvezi z mehanizmom EU na področju civilne zaščite je bila revidirana leta 2013, da bi vključila pomembne novosti. Ena takih novosti je vzpostavitev evropskih zmogljivosti za nujni odziv (EERC), ki jih sestavlja prostovoljni nabor predhodno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav, ki so vključene v mehanizem. Prostovoljni nabor, ki je bil vzpostavljen oktobra 2014, povečuje predvidljivost in zanesljivost odzivanja mehanizma EU na področju civilne zaščite na nesreče ter omogoča boljše načrtovanje in usklajevanje operacij odzivanja.

Preprečevanje gozdnih požarov

Glavno odgovornost za preprečevanje gozdnih požarov, kot tudi za odzivanje nanje nosi država članica, v kateri pride do požara. Glavna vloga Komisije je uskladiti hiter in učinkovit odziv prek mehanizma EU na področju civilne zaščite, ko se ta aktivira. Poleg tega Komisija sodeluje z nacionalnimi organi civilne zaščite, da bi podprla, dopolnila in uskladila njihova prizadevanja za preprečevanju gozdnih požarov, pripravljenost nanje in načrtovanje obvladovanja tveganja.

To se uresničuje na naslednje načine:

  • s podporo državam, ki so vključene v mehanizem, in sicer s financiranjem projektov za preprečevanje požarov in pripravljenost nanje;
  • na podlagi prošnje za oceno tveganj, zagotavljanje nasvetov in podporo lokalnih ali nacionalnih organov se lahko napotijo strokovnjaki;
  • Komisija organizira letna srečanja z državami članicami, na katerih razpravlja o izzivih sezone gozdnih požarov v Evropi in kako bi lahko najbolje podpirali države, ki so vključene v mehanizem, pri njihovih prizadevanjih glede preprečevanja in odzivanja;
  • Komisija na podlagi izkušenj iz svojih dejavnosti preprečevanja in pripravljenosti opredeljuje dobre prakse.

Primeri projektov:

Januarja 2017 se je začel izvajati dveletni projekt za pripravljenost na področju gozdnih požarov z naslovom ,,standardizacija usposabljanja za boj proti gozdnim požarom v Sredozemlju“. Projekt financira Evropska komisija s prispevkom v višini 325 732 EUR. Eden od partnerjev je Escola Nacional de bombeiros s Portugalske. V preteklosti je Portugalska že sodelovala v drugih podobnih projektih, kot je na primer špansko-portugalski sistem izmenjave meteoroloških informacij za čezmejne dejavnosti, namenjene boju proti gozdnim požarom (SPITFIRE), ki se je začel izvajati leta 2014. Cilj tega projekta, ki ga EU podpira s skoraj 500 000 EUR, je izboljšanje izmenjave meteoroloških informacij in informacij o tveganjih za nastanek gozdnih požarov na mejnem območju med Portugalsko in Španijo (glej http://ec.europa.eu/echo/funding-evaluations/financing-civil-protection-europe/selected-projects_en). 

Obveznosti držav članic na področju preprečevanja nesreč so bile prvič uvedene s Sklepom 1313/2013/EU. Ta sklep državam članicam nalaga, da pripravijo ocene tveganja in predložijo povzetek rezultatov ter izvedejo in predložijo oceno svojih zmožnosti obvladovanja tveganja.

Več informacij

Evropska komisija – humanitarna pomoč in civilna zaščita

Evropski informacijski sistem za gozdne požare

 

MEMO/15/5411

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar