Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Podatkovni list

Za boljše vlaganje sredstev iz skladov kohezijske politike EU ter upravljanje z njimi v državah članicah in regijah EU

Bruselj, 24 marec 2015

V obdobju 2014–2020 bo državam članicam EU, regijam in mestom v okviru kohezijske politike (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad) na voljo dobrih 351 milijard evrov. To je za mnoge države glavni vir javnih sredstev. Dobro vlaganje teh sredstev in upravljanje z njimi sta bistvenega pomena, saj bi pomanjkljivosti v nacionalnih, regionalnih in lokalnih upravah lahko ogrozile uspeh teh programov.

Za obdobje 2007–2013 so na voljo sredstva, dodeljena v okviru kohezijske politike, ki jih je še treba vložiti. Komisija želi državam članicam pomagati, da se izognejo izgubi dragocenih naložb, in zagotoviti, da se denar porablja pravilno in za prave vrste projektov, ki bodo ljudem prinesli koristi.

Zato je v obdobju 2014–2020 krepitev upravnih zmogljivosti za izboljšanje načina vlaganja in upravljanja s sredstvi v središču kohezijske politike EU. Komisarka za regionalno politiko Corina Creţu je ukrepanje na tem področju opredelila kot prednostno nalogo.

Temu je namenjen sklop novih ukrepov, ki jih komisarka za regionalno politiko Corina Creţu in njene službe v Generalnem direktoratu za regionalno in mestno politiko organizirajo v sodelovanju z Generalnim direktoratom za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje.

Kaj pristop dejansko vključuje?

Pobuda za boljše izvajanje kohezijske politike zajema pristop štirih ukrepov:

1. „Projektna skupina za boljše izvajanje“ s posebnimi skupinami za ukrepanje podpira nacionalne in regionalne uprave pri učinkoviti uporabi preostanka naložb iz programskega obdobja 2007–2013. Projektna skupina je analizirala ključne dejavnike, ki povzročajo zamude pri izvajanju, in začela oblikovati podrobne in obsežne akcijske načrte za posamezne ogrožene programe. Komisija tesno sodeluje z zadevnimi državami članicami pri iskanju rešitev za čim boljše izkoriščanje obveznosti v večletnem finančnem okviru 2007–2013, kot je zahteval Evropski svet decembra 2014.

2. Krepitev upravnih zmogljivosti v državah članicah in regijah za programe za obdobje 2014–2020, in sicer v okviru druge faze projektne skupine ter z različnimi ukrepi, kot so izmenjava znanj in spretnosti, izmenjava strokovnjakov, usposabljanje in tehnična pomoč.

3. Komisarka za regionalno politiko Corina Creţu namerava preučiti razloge za zaostanek regij z nizko stopnjo gospodarskega razvoja ali večletno negativno rastjo BDP. Za kohezijsko politiko, ki si prizadeva zmanjšati razlike v razvitosti evropskih regij, je ta trend še posebej zaskrbljujoč.

4. Komisija ustanavlja skupino strokovnjakov, ki bo neodvisno ocenila, kako države članice uporabljajo poenostavitve, in opredelila nadaljnje možnosti za poenostavitev pravil. Skupina bo pripravila priporočila o tem, kako v programskem obdobju 2014–2020 izboljšati uporabo možnosti za poenostavitev pri izvajanju skladov za upravičence. Sekundarni cilj bodo predlogi za nadaljnje poenostavitve v obdobju po letu 2020. Ta ukrep je tesno povezan s pobudo podpredsednice Kristaline Georgieve za „proračun EU, usmerjen v rezultate“.

Kako je nastala projektna skupina za boljše izvajanje?

Ustanovitev posebne projektne skupine za pomoč državam članicam in regijam pri porabi naložb kohezijske politike je bila ena prvih pobud komisarke za regionalno politiko Corine Creţu, ko je prevzela to funkcijo. Projektna skupina si prizadeva pomagati številnim državam, ki se srečujejo s težavami pri izvajanju predhodno načrtovanih naložb, izboljšati njihove sposobnosti črpanja sredstev in izkoristiti priložnosti za naložbe prek večjih upravnih zmogljivosti.

Na koga je projektna skupina osredotočena?

Projektna skupina je trenutno osredotočena na skupino držav s stopnjo črpanja pod povprečjem EU. Stanje bi lahko privedlo do sprostitve obveznosti in izgube sredstev, ki so bila dodeljena ali so načrtovana.

Gre za osem držav, in sicer Bolgarijo, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo.

Kaj projektna skupina pravzaprav dela?

Prvi ukrep projektne skupine je bila ocena in analiza razmer s strukturiranim in enotnim pristopom v vseh zadevnih državah članicah. To je vključevalo prepoznavanje ozkih grl in ključnih pomanjkljivosti pri izvajanju za vsako prednostno os zadevnih programov. V nekaterih državah se soočajo s težavami in zamudami pri uresničevanju velikih infrastrukturnih projektov, zlasti okoljskih in prometnih, v drugih pa s splošnimi pomanjkljivostmi upravnih zmogljivostih ter bolj strukturnimi vprašanji in vprašanji upravljanja.

Projektna skupina je odgovorna za pripravo akcijskih načrtov za vsako zadevno državo članico ali pregled obstoječih načrtov, kjer že obstajajo. S tem procesom se bosta zagotovila izmenjava izkušenj in širjenje dobrih praks med udeleženci. Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje po potrebi sodeluje z Generalnim direktoratom za regionalno in mestno politiko, da se zagotovijo ustrezni ukrepi tudi na področju Evropskega socialnega sklada.

Ali gre za postavljanje na sramotilni oder?

Nikakor ne. Cilj je spodbujati zglede dobrih praks in nuditi pomoč.Poglobili bi lahko tudi krepitev upravnih zmogljivosti, zlasti z namenom izboljšanja izvajanja v obdobju 2014–2020 in učenja iz preteklih izkušenj. To je druga naloga projektne skupine za srednjeročno obdobje. Države članice so pozvane k bolj učinkoviti in ciljno usmerjeni uporabi proračuna za tehnično pomoč v okviru kohezijske politike, da bi tako okrepile svoje upravne zmogljivosti za izvajanje skladov.

Zakaj so upravne zmogljivosti pomembne?

Kohezijska politika deluje po načelu deljenega upravljanja med Komisijo ter lokalnimi in nacionalnimi organi, ki upravljajo sredstva v državah članicah.  

Nova kohezijska politika za obdobje 2014–2020 se osredotoča na krepitev upravnih zmogljivosti, tako da se države članice v celoti prilagodijo novim zahtevam za uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, učinkovito izvajajo svoje programe naložb in dosegajo najboljše možne rezultate.

Na splošno veljajo upravne zmogljivosti za upravljanje in uporabo sredstev ter programov in projektov, ki jih sofinancira EU, za ključni dejavnik uspeha kohezijske politike EU. Če so javne uprave, ki upravljajo sredstva (organi upravljanja, posredniški organi, organi za potrjevanje, revizijski organi), šibkejše, se soočajo z ozkimi grli in izzivi. Končni rezultat je, da naložbe ne morejo prinesti želenih koristi prebivalcem evropskih regij in mest. Ne gre samo za vprašanje etike in predpisov, saj je neučinkovita uprava tudi dražja.

Kako nuditi podporo upravnim zmogljivostim za boljše izvajanje skladov?

Namen podpore upravnim zmogljivostim je zagotoviti ustrezne strukture, človeške vire, sisteme in orodja. Z drugimi besedami, zagotoviti je treba, da so pristojnosti in naloge jasno določene, osebje ustrezno usposobljeno in da sredstva upravljajo pravi ljudje. Uprava potrebuje tudi primerna orodja – sisteme IT, priročnike, pravila – za upravljanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Organizacije so manj ranljive, če imajo na voljo sisteme in orodja. Drug pomemben element je upravljanje. To pomeni , da so vodje odgovorni za uspešnost pri delu, zaščito pred korupcijo in navzkrižjem interesov ter spodbujanje preglednosti.

In bolj konkretno?

Evropska komisija je začela izvajati niz usposabljanj za pripravo na novo programsko obdobje. Ti dogodki so namenjeni nacionalnim in regionalnim organom, ki so pristojni za upravljanje Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada. V prvi vrsti so posvečeni načrtovanju in izvajanju, obravnavajo pa tudi finančno upravljanje in vprašanja nadzora.

Tudi Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko prispeva h krepitvi upravnih zmogljivosti nacionalnih in regionalnih uprav z uporabo analitskih in diagnostičnih orodij, smernic ter prilagojenih podpornih mehanizmov, kot so izmenjava dobrih praks in izkušenj ali omogočanje mreženja strokovnjakov. Poudarek je predvsem na pomoči za boljše upravljanje naložb EU.

Komisija je pred kratkim začela dve novi pobudi: sistem medsebojne izmenjave TAIEX-REGIO PEER 2 PEER (ki je začel delovati 24. marca) in pakte za integriteto:

Sistem PEER 2 PEER je bil zasnovan za 24 000 uradnikov v službi organov, ki upravljajo financiranje in projekte v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Sistem neposredno odgovarja na konkretne zahteve, ki jih organi zabeležijo v spletno podatkovno zbirko, in nudi pomoč v obliki strokovnih misij, študijskih obiskov in posebnih delavnic. Uradniki, ki so pripravljeni deliti svoje strokovno znanje, naj se registrirajo v podatkovno zbirko strokovnjakov.

  • Pakte za integriteto je razvila nevladna organizacija Transparency International za podporo vladam, podjetjem in civilni družbi, da bi se izboljšala zaupanje in preglednost na področju javnih naročil. Komisija želi preizkusiti pakte za integriteto pri več projektih, ki jih sofinancira EU v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada.

Pakt za integriteto za sredstva kohezijske politike bo pravno zavezujoč sporazum med organom upravljanja in podjetji, ki se potegujejo za javna naročila, da se bodo držali preglednega in učinkovitega postopka javnega naročanja. Za zagotovitev večje odgovornosti bodo pakti za integriteto vključevali sistem spremljanja, ki ga bo vodila izbrana organizacija civilne družbe.

Razpis za prijavo interesa za sodelovanje pri preizkušanju tega instrumenta v sofinanciranih projektih v okviru kohezijske politike v državah članicah bo objavljen maja 2015. Zelo zaželeno je, da organi in upravičenci izkoristijo to pobudo.

Ali lahko države članice in regije še kako drugače vlagajo v učinkovite javne uprave?

 Poleg tehnične pomoči bi morale upravičene države članice uporabiti ukrepe, ki podpirajo širšo krepitev institucionalnih zmogljivosti. Naložbe v krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovitost javne uprave (tematski cilj 11), ki jih podpirata Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj, imajo širši in bolj dolgoročen cilj. Poudarek je na resničnih reformah in sistemskih spremembah za izboljšanje učinkovitosti javnih uprav ne glede na njihovo vlogo pri upravljanju sredstev EU.

V obdobju 2014–2020 bodo evropski strukturni in investicijski skladi še naprej podpirali krepitev institucionalnih zmogljivosti in reforme. Cilj te podpore je vzpostavitev institucij, ki so stabilne in predvidljive, dovolj prožne za odzivanje na družbene izzive, odprte za dialog z javnostjo, sposobne uvajati nove politične rešitve in zagotavljati boljše storitve. Podpora je osredotočena na bolj učinkovite organizacijske postopke, sodobno upravljanje ter motivirane in usposobljene javne uslužbence.

Podpiranje reform javne uprave v okviru tematskega cilja krepitve institucionalnih zmogljivosti v programskem obdobju 2014–2020 je povezano z ustreznimi priporočili za posamezne države, ustreznimi delovnimi dokumenti služb Komisije, po potrebi s programi ekonomskega prilagajanja in z nacionalnimi reformnimi programi.

Ali so v naslednjem programskem obdobju predvidena sredstva za pomoč pri teh prizadevanjih?

Da. V proračunu nove kohezijske politike za obdobje 2014–2020 je za podporo krepitvi institucionalnih zmogljivosti in reformam predvidenih približno 4,8 milijarde evrov. Sredstva bodo usmerjena tudi v krepitev zmogljivosti organov, ki so neposredno vključeni v izvajanje, s tehnično pomočjo.

Kako pomagati pri boju proti goljufijam in korupciji?

Goljufije so razlog za 0,2 % vseh sporočenih napak pri upravljanju kohezijske politike. Komisija ne dopušča goljufij in korupcije ter enako pričakuje od držav članic in regij. Finančna pomoč bi morala biti uporabljena za podporo konkurenčnosti, povečanje produktivnosti in ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti. Komisija pri pregledih sporazumov o partnerstvu in operativnih programov vztraja pri jasni zavezanosti držav članic k ukrepanju za preprečevanje goljufij, to zavezanost pa bo tudi pozorno spremljala.  

 Decembra 2013 je Komisija skupaj z organizacijo Transparency International organizirala mednarodno konferenco, ki ji je sledil niz seminarjev v posameznih državah o boju proti goljufijam v evropskih strukturnih in investicijskih skladih. Glavni namen teh srečanj je bil ponuditi uradnikom praktična orodja, s katerimi je mogoče preprečiti zlorabo sredstev.

Eden konkretnih rezultatov teh seminarjev je bila zamisel o uporabi sistema paktov za integriteto, ki ga je vzpostavila organizacija Transparency International, pri projektih, ki jih podpira kohezijska politika.

Poleg tega je Komisija razvila novo informacijsko orodje ARACHNE in močno spodbuja države članice k njegovi uporabi. To orodje združuje podatke o spremljanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov z zunanjimi podatkovnimi zbirkami, organom upravljanja pa pomaga opredeliti projekte z večjim tveganjem, ki potrebujejo strožji nadzor.

Več informacij:

Sistem PEER 2 PEER

Evropska komisija in Transparency International združili moči za boljšo porabo sredstev za naložbe EU

Na spletni strani InfoRegio: Za boljše vlaganje sredstev in upravljanje z njimi

Na spletni strani ESS: Boljše javne službe

MEMO/15/4654

Za vprašanja širše javnosti:


Side Bar