Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 10. septembra 2014

Vprašanja in odgovori: Junckerjeva Komisija

Novoizvoljeni predsednik Jean Claude Juncker je danes objavil razdelitev nalog znotraj svoje ekipe in pojasnil, kako bo pod njegovim vodstvom organizirano delo Evropske komisije (glej IP/14/984 in SPEECH/14/585). Glavni poudarki so povzeti v nadaljevanju.

Junckerjeva Komisija na kratko

  • Juncker za naslednjo Komisijo predlaga močno in izkušeno ekipo, ki vključuje 5 nekdanjih predsednikov vlade, 4 podpredsednike vlade, 19 nekdanjih ministrov, 7 nekdanjih evropskih komisarjev (vključno z Jyrkijem Katainenom, ki je julija 2014 nadomestil Ollija Rehna v drugi Barrosovi Komisiji) in 8 nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta. Med njimi je 11 kandidatov z dobrim poznavanjem ekonomije in financ, medtem ko ima 8 kandidatov obsežne izkušnje na področju zunanjih zadev. Tretjina kandidatov za komisarje (9 od 28), vključno z novoizvoljenim predsednikom, je sodelovala na letošnjih volitvah v Evropski parlament.

  • Nova Komisija je sveža in dinamična, ekipa pa mlajša od trenutnega kolegija. Povprečna starost podpredsednikov je 49 let.

  • Junckerjevo Komisijo sestavlja 9 žensk in 19 moških. Ženske torej predstavljajo približno 33 % kolegija, moški pa približno 66 %.

  • 3 od 7 (42 %) podpredsedniških mest zasedajo ženske.

  • 14 članov komisije je povezanih z Evropsko ljudsko stranko (EPP), 8 z Naprednim zavezništvom socialistov in demokratov (S&D), 5 z Zavezništvom liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), 1 pa z Evropskimi konservativci in reformisti (ECR).

  • Med podpredsedniki sta visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter prvi podpredsednik Komisije povezana z Naprednim zavezništvom socialistov in demokratov (S&D), 3 podpredsedniki so povezani z Evropsko ljudsko stranko (EPP), 2 pa z Zavezništvom liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE).

Katere so glavne spremembe v načinu dela Komisije?

Novoizvoljeni predsednik Jean-Claude Juncker je v govoru v Evropskem parlamentu 15. julija 2014 pojasnil, da si želi tako organizacijo Komisije, ki bo podpirala izvajanje političnih usmeritev, na podlagi katerih je bil izvoljen. Novoizvoljeni predsednik Juncker je povedal: „Želim si Evropsko unijo, ki bo velikopoteznejša in ambicioznejša pri pomembnih vprašanjih ter bolj zadržana in skromnejša pri manj pomembnih zadevah.“ V skladu s tem ciljem se je odločil, da bo nova Komisija organizirana po projektnih skupinah (glej nadaljevanje).

V Junckerjevi Komisiji bo poleg visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je hkrati podpredsednica Komisije, še 6 podpredsednikov. Eden od njih bo prvi podpredsednik in bo odgovoren za boljšo zakonodajo, medinstitucionalne odnose, načela pravne države in Listino o temeljnih pravicah (Frans Timmermans). Prvi podpredsednik bo desna roka predsednika, njegov cilj pa bo zagotoviti, da vsak predlog Komisije spoštuje osrednji načeli njenega dela, tj. subsidiarnost in sorazmernost. Kot namestnik predsednika bo pristojen za odnose Evropske komisije z drugimi evropskimi institucijami.

Podpredsedniki bodo vodje projektnih skupin, v okviru katerih bodo usmerjali in usklajevali delo več komisarjev. To bo zagotovilo dinamično sodelovanje vseh članov kolegija, kar bo pomenilo lažje medresorsko sodelovanje in odmik od statičnih struktur.

Podpredsedniki in komisarji bodo vzajemno odvisni. Komisar bo za vključitev nove pobude v delovni program Komisije ali na dnevni red kolegija potreboval podporo podpredsednika. Istočasno bo podpredsednik za uspešno izvedbo projekta, ki mu je bil dodeljen, potreboval prispevke komisarjev iz svoje projektne skupine. Vsak član Komisije ima portfelj, pri čemer so nekateri obsežnejši in bolj horizontalni, drugi pa so bolj specializirani. Pri novem načinu dela, ki bo temeljil na sodelovanju, bodo morali ustrezno sodelovati vsi člani kolegija.

Kakšna je vloga podpredsednikov v Junckerjevi Komisiji?

Novoizvoljeni predsednik Juncker se je odločil podpredsednikom zaupati posebne naloge, ki jih bodo morali izpolniti.

Podpredsedniki bodo odgovorni za številne natančno opredeljene prednostne projekte ter bodo usmerjali in usklajevali delo Komisije na ključnih področjih iz političnih usmeritev, kot so nov zagon za delovna mesta, rast in naložbe, povezan enotni digitalni trg, prožna energetska unija ter tesnejša in enakopravnejša ekonomska in monetarna unija. To bo omogočilo mnogo tesnejše sodelovanje med različnimi področji pristojnosti, saj bo več komisarjev tesno sodelovalo s podpredsedniki v skupinah, ki se lahko spremenijo glede na potrebe in morebitne nove projekte, ki se bodo oblikovali v prihodnje.

Podpredsedniki bodo imeli tudi strateško nalogo izbiranja. Predsednik praviloma v delovni program Komisije ali na dnevni red kolegija ne bo uvrščal novih pobud, ki zaradi utemeljenih razlogov in ustreznega pojasnila ne bi imele podpore podpredsednika. V zvezi s tem bo predsednik, ob upoštevanju posebne prednostne obravnave agende za boljšo zakonodajo in proračunskih omejitev, še zlasti pozorno prisluhnil mnenju prvega podpredsednika, ki bo odgovoren za boljšo zakonodajo, medinstitucionalne odnose, načela pravne države in Listino o temeljnih pravicah (Frans Timmermans), ter podpredsednice za proračun in človeške vire (Kristalina Georgieva).

Podpredsedniki bodo za svoje področje pristojnosti odločili tudi, kdo bo zastopal Evropsko komisijo v drugih evropskih institucijah, nacionalnih parlamentih ter drugih institucionalnih okvirih na nacionalni, evropski in mednarodni ravni.

Podpredsednikom bo pri opravljanju njihovih nalog nudil podporo generalni sekretariat, vendar pa se bodo načeloma zanašali zlasti na tesno sodelovanje z zadevnimi komisarji in njihovimi službami.

Kako bodo projektne skupine delovale?

Projektna skupina: nov zagon za delovna mesta, rast in naložbe

Jean-Claude Juncker: „Moja glavna prednostna naloga in povezovalna nit vseh predlogov bo ponovna vzpostavitev rasti v Evropi in ustvarjanje dostojnih delovnih mest.“

Vodja skupine je podpredsednik za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost Jyrki Katainen.

Ena od glavnih prednostnih nalog Komisije bo krepiti konkurenčnost Evrope ter spodbujati naložbe in ustvarjati delovna mesta. Podpredsednik za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost bo zadolžen za usmerjanje, usklajevanje, predložitev in izvajanje ambicioznega svežnja ukrepov za delovna mesta, rast in naložbe, s pomočjo katerega naj bi v naslednjih treh letih zagotovili do 300 milijard eurov dodatnih javnih in zasebnih naložb v realno gospodarstvo.

Torej bo moral usmerjati in usklajevati delo več komisarjev, ki bodo prispevali svoj delež k svežnju in širše tudi k splošnim ciljem. Zlasti bo usmerjal in usklajeval delo komisarjev za gospodarske in finančne zadeve, zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile, regionalno politiko, notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP, finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, digitalno gospodarstvo in družbo, podnebne ukrepe in energetsko politiko, ter promet in vesolje.

Projektna skupina: digitalni enotni trg

Jean-Claude Juncker: "Z oblikovanjem povezanega enotnega digitalnega trga lahko v okviru mandata naslednje Komisije v Evropi ustvarimo do 250 milijard evrov dodatne rasti ter tako ustvarimo na stotisoče novih delovnih mest, zlasti za mlade iskalce zaposlitve, ter dinamično in na znanju temelječo družbo. EU bi morala postati vodilna sila v ustvarjalnih industrijah, toda ob polnem spoštovanju kulturne raznolikosti.“

Vodja skupine je podpredsednik za enotni digitalni trg Andrus Ansip.

Za boljše izkoriščanje možnosti, ki jih ponujajo digitalne tehnologije, je treba porušiti nacionalne utrdbe na področju telekomunikacijskih predpisov, zakonodaje o varstvu podatkov in avtorskih pravicah, upravljanju radijskih valov in uporabe konkurenčnega prava. Prav tako bi bilo treba posodobiti predpise o avtorskih pravicah, za katere bo v prihodnje pristojen komisar za digitalno gospodarstvo in družbo (Günther Oettinger), in sicer ob upoštevanju digitalne revolucije in novih navad potrošnikov. Pomagati bi morali vzpostaviti uspešno evropsko medijsko industrijo in industrijo vsebin. Kulturna raznolikost v tem okviru ostaja prednostna naloga Komisije.

Naloga podpredsednika za enotni digitalni trg bo predložiti ambiciozne zakonodajne ukrepe za vzpostavitev povezanega enotnega digitalnega trga. Zlasti bo usmerjal in usklajeval delo komisarjev za digitalno gospodarstvo in družbo, notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP, zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile, pravosodje, potrošnike in enakost spolov, gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino, regionalno politiko ter kmetijstvo in razvoj podeželja.

Projektna skupina: prožna energetska unija s podnebno politiko, ki je usmerjena v prihodnost

Jean-Claude Juncker: „Evropsko energetsko politiko želim reformirati in preoblikovati v novo evropsko energetsko unijo. Povezati moramo vire in infrastrukture ter združiti svojo pogajalsko moč v razmerju do tretjih držav. Zagotoviti moramo več različnih virov energije in zmanjšati veliko energetsko odvisnost več naših držav članic.“

Vodja skupine je podpredsednica za energetsko unijo Alenka Bratušek.

Evropska unija potrebuje prožno energetsko unijo. Z zagotovitvijo več različnih virov energije in zmanjšanjem velike energetske odvisnosti več držav članic bo Evropska unija postala bolj neodvisna, medtem ko bosta povečanje deleža obnovljivih virov energije ter večja energetska učinkovitost Evrope pripomogla k ustvarjanju novih delovnih mest in zmanjševanju stroškov. Navedeno bo vključevalo zavezujoči cilj za energetsko učinkovitost v višini 30 % do leta 2030, za katerega se je novoizvoljeni predsednik Juncker zavzel v svojem govoru 15. julija v Evropskem parlamentu. Podpredsednica za energetsko unijo bo zadolžena za reformo in preoblikovanje evropske energetske politike v novo evropsko energetsko unijo. Usmerjala in usklajevala bo zlasti delo komisarjev za podnebne ukrepe in energetsko politiko, promet in vesolje, notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP, okolje, pomorske zadeve in ribištvo, regionalno politiko, kmetijstvo in razvoj podeželja ter raziskave, znanost in inovacije.

Projektna skupina: tesnejša in enakopravnejša ekonomska in monetarna unija

Jean-Claude Juncker: "Kriza se je le začasno umirila. To zatišje moramo izkoristiti za utrditev in dopolnitev zgodovinskih ukrepov, ki smo jih sprejeli med krizo, ter njihovo poenostavitev in preoblikovanje za večjo družbeno sprejemljivost. Bogatenje lastnikov ladij in špekulantov v času krize, medtem ko se upokojenci ne morejo več sami preživljati, ni skladno s socialnim tržnim gospodarstvom.“

Vodja skupine bo podpredsednik za euro in socialni dialog Valdis Dombrovskis.

Komisija mora na podlagi poročil štirih predsednikov in načrta za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo ter ob upoštevanju socialne razsežnosti Evrope nadaljevati z reformo evropske ekonomske in monetarne unije s ciljem ohranitve stabilnosti eura. Podpredsednik za euro in socialni dialog bo zlasti zadolžen za spremljanje evropskega semestra (evropski cikel gospodarskega upravljanja) ter usklajevanje, predložitev in izvajanje pobud za krepitev konvergence ekonomske in finančne politike ter politike trga dela v državah članicah, ki uporabljajo euro.

Gospodarske reforme in programe prilagajanja morajo spremljati ustrezni socialni ukrepi. To je mogoče doseči samo s stalnim dialogom z evropskimi socialnimi partnerji, predstavniki podjetij in sindikati. Socialno tržno gospodarstvo je lahko uspešno le, če obstaja socialni dialog, zlasti o občutljivih vprašanjih, kot je ohranjanje plač in njihova indeksacija. Zaradi tega je bil za spodbujanje in podpiranje evropskega socialnega dialoga posebej zadolžen eden od podpredsednikov, in sicer podpredsednik za euro in socialni dialog.

Usmerjal in usklajeval bo zlasti delo komisarjev za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino, zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile, finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP, izobraževanje, kulturo, mladino in državljanstvo, regionalno politiko ter pravosodje, potrošnike in enakost spolov.

Prvi podpredsednik, odgovoren za boljšo zakonodajo, medinstitucionalne odnose, načela pravne države in Listino o temeljnih pravicah

Vzpostavitev mesta prvega podpredsednika, ki bo odgovoren za boljšo zakonodajo, medinstitucionalne odnose, načela pravne države in Listino o temeljnih pravicah (Frans Timmermans) je posledica zaveze, ki jo je novoizvoljeni predsednik Juncker dal Evropskemu parlamentu. Prvi podpredsednik bo desna roka predsednika. Kot podpredsednik, odgovoren za boljšo zakonodajo, bo zlasti zagotavljal, da vsak predlog Komisije spoštuje osrednji načeli njenega dela, tj. subsidiarnost in sorazmernost. Prvi podpredsednik bo tudi varuh Listine o temeljnih pravicah in načel pravne države pri vseh dejavnostih Komisije. To je močan simbol zavezanosti Komisije spoštovanju načel pravne države in temeljnih pravic.

Sodeloval bo torej z vsemi komisarji, zlasti tesno pa s komisarko za pravosodje, potrošnike in enakost spolov ter komisarjem za migracije in notranje zadeve, in sicer zaradi njune tesne povezanosti s temeljnimi pravicami in načeli pravne države.

Kot namestnik predsednika bo pristojen za odnose Evropske komisije z nacionalnimi parlamenti in drugimi evropskimi institucijami.

Podpredsednica za proračun in človeške vire

V tem gospodarsko težavnem obdobju je tem pomembneje, da so človeški in proračunski viri izkoriščeni, kolikor je mogoče učinkovito.

Da bi bili viri dodeljeni glede na politične prednostne naloge Komisije in da bi bili vsi ukrepi kar najbolj uspešni, bo podpredsednica za proračun in človeške vire (Kristalina Georgieva) bdela nad proračunskimi in kadrovskimi vidiki vsake pobude Komisije. Poleg tega bo skrbela za nadaljnjo modernizacijo evropske javne uprave in intenzivnejšo uporabo digitalnih tehnologij. Zadolžena bo tudi za to, da bo delež žensk na višjih in srednjih vodstvenih položajih Komisije do konca mandata dosegel 40 %. Sodelovala bo z vsemi komisarji.

Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

Jean-Claude Juncker: „Vzpostaviti moramo boljše mehanizme, da bi zaznali dogodke, preden se razvijejo, in da bi lahko hitro poiskali skupne odzive. Učinkovitejši moramo postati v iskanju skupnih rešitev v evropskem zunanjem delovanju. Uskladiti moramo trgovinsko politiko, razvojno pomoč, sodelovanje v mednarodnih finančnih ustanovah in sosedsko politiko ter vsa ta področja podrediti isti logiki.“

Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (Federica Mogherini) je evropska „zunanja ministrica“ in vodi zunanjo politiko Evropske unije ter njeno zastopanost v tretjih državah in pri mednarodnih organizacijah. Ta položaj ima v Pogodbah poseben status, saj kot visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko zastopa države članice, obenem pa kot ena od podpredsednikov predstavlja Komisijo.

V Komisiji bo visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednica odgovorna za projekt vplivnejši igralec na svetovnem prizorišču, ki bo omogočal usmerjanje vseh zunanjih dejavnosti Komisije.

Visoka predstavnica bo, da bi učinkoviteje združevala razpoložljive instrumente Komisije, usmerjala in usklajevala zlasti delo komisarjev za evropsko sosedsko politiko in pogajanja o širitvi, trgovino, mednarodno sodelovanje in razvoj ter humanitarno pomoč in krizno upravljanje. Visoka predstavnica ima kot podpredsednica Evropske komisije ključno vlogo v kolegiju komisarjev. Zato jo bodo, kadar bo to po njenem mnenju potrebno, na področjih v zvezi s pristojnostmi Komisije nadomeščali komisar za evropsko sosedsko politiko in pogajanja o širitvi ter drugi komisarji. S tem se bo visoka predstavnica razbremenila določenih nalog, da se bo lahko učinkoviteje osredotočila na resnične geopolitične izzive.

Kaj je osnova predlaganih sprememb v organizaciji Komisije?

V skladu s členom 17(6) Pogodbe o Evropski uniji ima predsednik posebno pravico organizirati delo Komisije.

Člen 17 Pogodbe o Evropski uniji

(…)

6. Predsednik Komisije:

(a) določa smernice, po katerih Komisija opravlja svoje naloge,

(b) odloča o notranji organizaciji Komisije, s čimer zagotavlja, da deluje usklajeno, učinkovito in kot kolegij,

(c) imenuje podpredsednike med člani Komisije, razen visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Kako se sprejemajo odločitve – kako se odraža kolegialnost?

Vsak član kolegija (predsednik, podpredsedniki in komisarji) ima en glas. Ker so vse odločitve skupne, imajo vsi komisarji besedo pri vsaki odločitvi.

Ali bo imela visoka predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko namestnika in kakšna bo njegova vloga?

Novoizvoljeni predsednik Juncker se je 8. septembra z visoko predstavnico/podpredsednico (Federica Mogherini) dogovoril o novem pragmatičnem pristopu, ki naj bi zagotovil učinkovitejše zunanje delovanje Unije. Na tej podlagi bodo komisar za evropsko sosedsko politiko in pogajanja o širitvi (Johannes Hahn) ter drugi komisarji od podpredsednice Federice Mogherini, kadar bo presodila, da je to potrebno, prejeli zadolžitve na področjih v zvezi s pooblastili Komisije.

Novoizvoljeni predsednik Juncker je v svojih političnih usmeritvah dejal: „Drugim komisarjem resorjev za zunanje zadeve nameravam zaupati nadomeščanje visoke predstavnice tako pri delu v kolegiju kot na mednarodnem prizorišču.“

Kako bo porazdeljeno delo med podpredsednikom za euro in socialni dialog ter komisarjem za gospodarske in finančne zadeve?

Podpredsednik za euro in socialni dialog (Valdis Dombrovkis) ter komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino (Pierre Moscovici) bosta delovala v kolegialnem duhu in medsebojni odvisnosti (glej zgoraj „Podpredsedniki“). Podpredsednik za euro in socialni dialog bo zadolžen za evropski semester (evropski cikel gospodarskega upravljanja) in bo torej usmerjal in usklajeval delo več komisarjev, ki prispevajo k evropskemu semestru (glej zgoraj diagram „Projektna skupina: globlja in bolj poštena ekonomska in monetarna unija“). Komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino bo tako prispeval k ekonomskim in davčnim delom evropskega semestra, in sicer skupaj s komisarko za zaposlovanje in socialne zadeve, strokovno usposobljenost in delovno mobilnost (Marianne Thyssen), ki bo prispevala k delom, ki zadevajo trg dela in socialna vprašanja, ter k pobudam za poglobitev monetarne unije (in bolj splošno k projektni skupini za tesnejšo in enakopravnejšo ekonomsko in monetarno unijo). Toda ker je njegov resor veliko širši (vključuje namreč tudi obdavčenje in carino), bo sodeloval tudi s podpredsednico za proračun in človeške vire (Kristalina Georgieva) in podpredsednikom za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost (Jyrki Katainen).

Zakaj so podnebni ukrepi in energetska politika združeni v istem resorju?

Evropa potrebuje en sam, močan glas, ki bo v imenu Evropske unije govoril pred konferenco Združenih narodov v Parizu leta 2015 in pozneje. Komisar za podnebne ukrepe in energetsko politiko (Miguel Arias Cañete) bo za to opremljen z vsemi potrebnimi orodji, njegovo delovanje pa bo usmerjala in vodila podpredsednica za energetsko unijo (Alenka Bratušek). Podnebni ukrepi in energetska politika se vzajemno podpirajo: povečanje deleža energije iz obnovljivih virov ni samo stvar odgovorne politike na področju podnebnih sprememb, ampak je hkrati tudi nujno v okviru industrijske politike, če želi Evropa srednjeročno še vedno imeti cenovno dostopno energijo. Izboljšanje energetske učinkovitosti bo omogočilo nova delovna mesta v ključnih sektorjih in znižalo stroške za potrošnike, hkrati pa bo evropska energetska politika bolj trajnostna. Skratka, podnebni ukrepi in energetska politika so neločljivo povezani, zato sta obe področji zaupani istemu komisarju.

Generalna direktorata za podnebno politiko in energetiko ostajata ločena. Vendar pa bosta poročala istemu komisarju.

Zakaj bomo imeli komisarja za gospodarske in finančne zadeve ter obdavčenje in carino?

Novi resor za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino (ki ga bo vodil Pierre Moscovici) bo zagotavljal, da bo ostala politika na področju obdavčenja in carinske unije sestavni del prave ekonomske in monetarne unije, ter bo prispeval k nemotenemu delovanju splošnega okvira EU za gospodarsko upravljanje. Na obdavčenje ne bi smeli gledati kot na izolirano področje politike, pač pa v širšem gospodarskem okviru, za katerega je zadolžena Komisija. Ravno po finančni krizi se je namreč izkazalo, da mora biti obdavčenje sestavni del prizadevanj Komisije za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo.

Zakaj bomo po novem imeli komisarja za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov?

EU je za uveljavitev daljnosežnega in povsem novega niza regulativnih in nadzornih reform, s katerimi je zagotovila finančno stabilnost in izboljšala nadzor nad finančnimi trgi, potrebovala le nekaj let. Zato je napočil čas, da se obstoječe znanje in odgovornost zbereta na enem mestu. Komisar za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov (Jonathan Hill) bo zagotavljal zlasti, da bo Komisija ostala dejavna in budna glede izvajanja novih pravil o nadzoru in reševanju, tako da bodo evropske banke trdnejše in bodo spet lahko nudile posojila realnemu gospodarstvu.

Mala in srednja podjetja so hrbtenica evropskega gospodarstva. Če se bo odpravilo stanje finančne razdrobljenosti na trgih posojil, bo okolje za mala in srednja podjetja veliko ugodnejše, kar jim bo omogočilo uspešno delovanje in rast. Naslednja prelomnica bo razvoj in povezava kapitalskih trgov, saj so ti boljši vir posojil kot banke, ko gre za financiranje inovativnih projektov in za dolgoročne naložbe.

Komisar za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov bo odgovoren tudi za odnose z Evropskim bančnim organom (EBA), Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in Enotnim odborom za reševanje (SRB – delovati naj bi začel v letu 2015).

Zakaj sta resorja za okolje ter pomorske zadeve in ribištvo združena?

Okolje ter pomorske zadeve in ribištvo povezuje predvsem potreba po ohranitvi naravnih virov, poleg tega pa so vsa tri področja ključni vektorji naše konkurenčnosti. Tako sta resorja za okolje ter pomorske zadeve in ribištvo združena v enega (ki ga bo vodil Karmenu Vella), kar odraža povezano logiko „modre“ in „zelene“ rasti, saj politike za ohranjanje okolja in morskih območij lahko igrajo ključno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest, ohranjanju virov ter spodbujanju rasti in naložb. Varstvo okolja in ohranjanje evropske konkurenčnosti morata iti z roko v roki, saj sta oba povezana s trajnostno prihodnostjo.

Ali ne bomo imeli komisarja, pristojnega izključno za širitev?

Komisar za evropsko sosedsko politiko in pogajanja o širitvi (Johannes Hahn) bo odgovoren za okrepljeno sosedsko politiko, a tudi za nadaljnja pogajanja o širitvi.

Novoizvoljeni predsednik Juncker je v svojih političnih usmeritvah dejal: „EU mora s procesom širitve nekoliko počakati, da bomo lahko utrdili, kar je bilo doseženo med 28 državami članicami. Zato se bodo pod mojim predsedovanjem Komisiji pogajanja sicer nadaljevala in zlasti Zahodni Balkan bo moral ohraniti evropsko perspektivo, vendar v naslednjih petih letih ne bo nadaljnje širitve.“

Kateri nadaljnji koraki so potrebni, da bo lahko Junckerjeva komisija nastopila položaj?

Novoizvoljeni predsednik Jean-Claude Juncker je seznam kandidatov za komisarje Svetu Evropske Unije predložil 5. septembra 2014.

To je novoizvoljeni predsednik storil po nizu razgovorov, ki jih je opravil osebno z vsakim kandidatom, in potem ko je bila v dogovoru z njim 30. avgusta imenovana visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki bo hkrati podpredsednica Komisije.

Končni seznam kandidatov za komisarje je bil v skladu s členom 17(7) Pogodbe o Evropski uniji sprejet v dogovoru s Svetom Evropske unije 5. septembra 2014.

Zdaj mora Evropski parlament potrditi celoten kolegij komisarjev, vključno s predsednikom in visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Evropske komisije. Pred tem bodo opravljena zaslišanja kandidatov za komisarje v ustreznih parlamentarnih odborih v skladu s členom 118 Poslovnika Evropskega parlamenta. Po potrditvi v Evropskem parlamentu Evropski svet uradno imenuje Evropsko komisijo v skladu s členom 17(7) PEU.

Več informacij:

Glej IP/14/984

Po vseevropski volilni kampanji je Evropski svet 27. junija 2014 Jeana-Clauda Junckerja predlagal za kandidata za predsednika Evropske komisije. Jean-Claude Juncker je bil na podlagi političnih usmeritev, ki jih je predstavil v Evropskem parlamentu, izvoljen za naslednjega predsednika Evropske komisije z veliko večino (422 glasov) na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 15. julija 2014.

Spletišče novoizvoljenega predsednika Jeana-Clauda Junckerja:

http://ec.europa.eu/about/juncker-commission

Politične usmeritve naslednje Evropske komisije: „Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe“:

http://ec.europa.eu/news/eu_explained/140715_sl.htm

Spremljajte novoizvoljenega predsednika na Twitterju: @JunckerEU #TeamJunckerEU

Kontakti:

Mina Andreeva (+32 22991382)

Natasha Bertaud (+32 22967456)

Za javnost: Europe Direct po telefonu 00 800 6 7 8 9 10 11 ali e–pošti.


Side Bar