Navigation path

Left navigation

Additional tools

Other available languages: EN FR DE IT EL HR

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 18. junija 2014

Vprašanja in odgovori o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR)

Zakaj potrebujemo strategijo EU za jadransko-jonsko regijo?

To območje se sooča z več izzivi, ki bodo uspešneje obravnavani skupaj kot pa samo na nacionalni ali lokalni ravni. Velike socio-ekonomske razlike (npr. pri BDP na prebivalca in stopnji brezposelnosti), pomanjkanje mrežnih povezav med raziskavami in podjetji, slabe prometne povezave (cestne, železniške in zračne) in obremenjenost pomorskega prometa, neustrezne povezave električnih omrežij, netrajnostno ribištvo, nevarnosti za okolje, kot je onesnaženje morja, ohranjanje zelo raznolikega morskega okolja in negativne posledice podnebnih sprememb (kot so naraščanje gladine morja, poplave, suša, erozija tal in gozdni požari) ter premajhne institucionalne in upravne zmogljivosti.

Vendar je ob tem tudi kar nekaj obetavnih priložnosti, ki jih je mogoče izkoristiti, med katerimi so modro gospodarstvo, zlasti trajnostna proizvodnja in potrošnja morskih sadežev, pomorski in obalni turizem in križarjenja ter inovativne modre tehnologije, ali potencial za izboljšanje povezljivosti kopnega in morja ter intermodalni prevoz, s čimer bi se povečala konkurenčnost gospodarstev v zaledju. Ta regija se ponaša z izjemnimi naravnimi lepotami ter bogato kulturno, zgodovinsko in arheološko dediščino ter potencial za trajnosten, odgovoren in raznolik turizem.

Za reševanje skupnih izzivov in boljše izkoriščanje priložnosti sta potrebna boljše usklajevanje in sodelovanje med državami in regijami. Evropski svet je na podlagi tega decembra 2012 pozval Evropsko komisijo, naj do konca leta 2014 predstavi novo makroregionalno strategijo EU za jadransko-jonsko regijo.

Katere države sodelujejo pri strategiji?

Regija je funkcionalno območje, ki ga prvenstveno (a ne izključno) določata jadranski in jonski morski bazen. Regija, v kateri živi več kot 70 milijonov ljudi, ima ključno vlogo pri krepitvi geografske kontinuitete v Evropi.

Strategija, kakršna je sedaj, nadgrajuje jadransko-jonsko pobudo1, ki zadeva osem držav: štiri države članice EU (Hrvaško, Grčijo, Italijo in Slovenijo) ter štiri države, ki niso članice EU (Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Srbijo).

Se bodo lahko izvajanju strategije pridružile tudi druge države?

Izvajanju strategije se lahko pridružijo tudi druge partnerice v regiji.

Zakaj mora EU sodelovati pri tem? Kakšna je dodana vrednost?

EU je v dobrem položaju za omogočanje in usklajevanje sodelovanja, zlasti v začetni fazi izvajanja strategije. Vendar bi morale imeti glavno pobudo pri izvajanju strategije zadevne države in regije same.

Sodelovanje EU bo olajšalo medsektorski pristop, skladen z različnimi politikami EU. Izpostavilo bo možnosti za dopolnjevanje ter sinergije med politikami in programi, ki se trenutno izvajajo v regiji. Pripomoglo pa bo tudi k usklajevanju in uporabi najrazličnejših skladov in programov, ki so v regiji na voljo za podporo doseganju ciljev strategije.

Na tem področju imamo že precej izkušenj: obstoječa pomorska strategija za Jadransko in Jonsko morje je sestavni del te nove širše makroregionalne strategije. Nova strategija se lahko opre na izkušnje, pridobljene pri izvajanju drugih dveh makroregionalnih strategij (strategija Evropske unije za regijo Baltskega morja, strategija Evropske unije za Podonavje). V okviru tega lahko sodelovanje EU omogoči tudi sinergije med EUSAIR in drugimi makroregionalnimi strategijami, zlasti strategijo za Podonavje, ki zajema pet držav EUSAIR in je namenjena prometu, energetiki in okolju, kar so ključna področja ukrepanja.

Glej tudi Poročilo o dodani vrednosti makroregionalnih strategij (junij 2013).

Kateri so glavni cilji strategije?

Splošni cilj EUSAIR je spodbujati trajnostno gospodarsko in družbeno blaginjo v regiji prek rasti in ustvarjanja delovnih mest ter s povečanjem privlačnosti, konkurenčnosti in povezanosti regije ob hkratnem varovanju okolja ter zagotavljanju zdravih in uravnoteženih morskih in obalnih ekosistemov.

Poleg tega pa je ključno tudi to, da želi prispevati k integraciji sodelujočih držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk Zahodnega Balkana, in sicer z združevanjem držav, ki si delijo velik del zgodovine in geografije.

Namen je opredeliti konkretne skupne prednostne naloge v makroregiji s čim boljšo uporabo obstoječih institucij, politik in sredstev ter določanjem realističnih ciljev za doseganje največjega možnega učinka.

Katera področja bo zajemala?

Določeni so bili naslednji štirje stebri/teme:

  • modra rast, namenjena pospeševanju inovativne pomorske in morske rasti s spodbujanjem novih delovnih mest in poslovnih priložnosti v modrem gospodarstvu;

  • povezovanje regije, namenjeno izboljšanju povezljivosti na področju prometa in energije;

  • kakovost okolja, namenjena obalni in morski biotski raznovrstnosti in onesnaževanju morja ter transnacionalnim kopenskim habitatom in biotski raznovrstnosti, ter

  • trajnostni turizem, namenjen razvoju celotnega potenciala regije za inovativen in kakovosten turizem skupaj s spodbujanjem podjetij in ustvarjanjem stabilnih delovnih mest.

Gradnja zmogljivosti, vključno s komunikacijo, raziskave, inovacije in razvoj MSP so medsektorski vidiki, hkrati pa je treba upoštevati blažitev posledic podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter učinkovito obvladovanje tveganja naravnih nesreč (vključno s preprečevanjem) kot horizontalna načela, na katerih temeljijo vsi ukrepi, ki se izvajajo v okviru štirih stebrov.

Kako so bile izbrane te štiri teme?

Štiri teme so bile najprej opredeljene novembra 2012 na srečanjih ministrov sodelujočih držav za zunanje zadeve s komisarjem Johannesom Hahnom. Od septembra do decembra 2013 je po vsej regiji potekalo posvetovanje z zainteresiranimi stranmi o vsebini prihodnjega akcijskega načrta za izvajanje strategije, da bi se zagotovilo odražanje dejanskih potreb prebivalcev tega območja. O zbranih prispevkih so nato razpravljali na konferenci zainteresiranih strani o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo, ki sta jo 6. in 7. februarja 2014 v Atenah skupaj organizirala grško predsedstvo Sveta Evropske unije in Evropska komisija.

Kako je nova strategija povezana s pomorsko strategijo?

Strategija EU za jadransko-jonsko regijo v glavnem nadgrajuje pomorsko strategijo za Jadransko in Jonsko morje, ki je bila sprejeta 30. novembra 2012. Nanaša se na isto geografsko območje, številne izzive in glavne priložnosti za rast in delovna mesta ter dodaja novo razsežnost sodelovanja med partnerji glede obalnih zaledij.

Pomorska in morska vprašanja so v celoti vključena v štiri stebre EUSAIR, zlasti glede razvoja grozdov v zvezi z modrim gospodarstvom in pomorstvom na področju raziskav in razvoja, trajnostnega ribištva, diverzifikacije in trajnosti akvakulture, upravljanja morij, znanja o morju, biotske raznovrstnosti in zavarovanih morskih območij, onesnaževanja morja (evtrofokacija, morski odpadki in večja razlitja nafte), obremenjenosti pomorskega prometnega omrežja, nadzora ter pomorskega ladijskega prevoza na kratkih razdaljah in globokomorskega ladijskega prevoza, povezljivosti otokov, trajnosti in sezonskosti pomorskega in obalnega turizma. Velik poudarek je tudi na izgradnji zmogljivosti v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah, da se postopno doseže uskladitev s pravili in standardi EU, kot so skupna ribiška politika, okvirna direktiva o morski strategiji in direktiva o pomorskem prostorskem načrtovanju.

Kakšne so konkretne koristi za jadransko-jonsko regijo?

Strategija nadgrajuje obstoječe pobude in predlaga nove, ki so zasnovane za:

zagotavljanje trajnostne rabe morij in obal ter soobstoja različnih gospodarskih dejavnosti, s tem da bo za 100 % voda pod nacionalno pristojnostjo veljalo pomorsko prostorsko načrtovanje in za 100 % obale celovito gospodarjenje z obalnim pasom;

izboljšanje trajnosti ribištva s sprejetjem in izvajanjem večletnih načrtov za upravljanje ribištva na ravni morskih bazenov za vse ogrožene staleže;

povečanje varnosti in zaščite na morju s spremljanjem pomorskega prometa z enotnim sistemom in skupnim kriznim načrtom za ukrepanje pri razlitjih nafte in drugih velikih onesnaženjih;

čim večje zmanjšanje evtrofikacije in izboljšanje kakovosti morske vode z zmanjšanjem količine morskih odpadkov, kroženjem hranil in drugih onesnaževal;

zaščito biotske raznovrstnosti, tako da je vsaj 10 % Jadranskega in Jonskega morja znotraj zavarovanih morskih območij;

olajšanje navtičnega turizma in križarjenj z vzajemnim priznavanjem pomorskih licenc in poenostavitvijo vizumskih postopkov med državami;

povečanje zunajsezonskih prihodov za 50 %, da se izravnajo in trajnostno upravljajo letni turistični tokovi.

Komu lahko koristi strategija?

Strategija lahko koristi vsem makroregionalnim zainteresiranim stranem, vključno z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi upravami, univerzami, grozdi, MSP, organizacijami in združenji civilne družbe, zasebnimi partnerji in mednarodnimi vlagatelji. Predvsem pa vsem državljanom, ki živijo v regiji.

Kako bo plačano izvajanje strategije?

Čeprav za izvajanje strategije ni predvideno dodatno financiranje EU, se bodo z EUSAIR mobilizirali in združili obstoječi instrumenti financiranja EU in držav članic.

V okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIS) ter instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) za obdobje 2014–2020 so na voljo znatna finančna sredstva ter širok razpon orodij in tehničnih možnosti.

Med skladi in programi EU, ki so pomembni za posamezen steber, so med drugim:

  • Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter program Obzorje 2020, ki sta namenjena modri rasti kot enemu osrednjih področij za raziskave in tehnološki razvoj, in lahko nudita ključno podporo pri izvajanju ukrepov in projektov na področju modre rasti.

  • Glede povezovanja regije instrument za povezovanje Evrope (IPE) za obdobje 2014–2020 podpira razvoj visoko zmogljivih, trajnostnih in učinkovito povezanih vseevropskih omrežij na področju prometa, energetike in digitalnih storitev.

  • Za kakovost okolja so na voljo sredstva iz evropskega programa LIFE, v katerem lahko sodelujejo tudi države, ki niso članice EU.

  • Za trajnostni turizem so na voljo sredstva v okviru evropskega programa COSME za mala in srednje velika podjetja.

Na voljo so tudi druge možnosti financiranja, predvsem investicijski okvir za Zahodni Balkan, Evropska investicijska banka (EIB) in druge mednarodne finančne institucije. Ta sredstva in instrumenti bi morali ustvariti pomemben finančni vzvod in dodatno pritegniti zasebne vlagatelje k financiranju.

Kako se bo strategija izvajala? Kako je razdeljeno delo?

Izkušnje z obstoječimi makroregionalnimi strategijami kažejo, da je dobro in stabilno upravljanje ključno za čim večji izkoristek tovrstnega sodelovanja. V nedavnem Poročilu Komisije o upravljanju makroregionalnih strategij z dne 20. maja 2014, sta opredeljeni dve glavni potrebi, ki morata biti izpolnjeni za jasnejše rezultate in večji učinek: okrepljeno politično vodstvo in odločanje ter večja jasnost in boljša organizacija dela na področju vsakodnevnega izvajanja.

V poročilu je jasno poudarjeno, da morajo v prvi vrsti sodelujoče države same prevzeti glavno odgovornost za zagotavljanje, da se strategija in spremljajoči akcijski načrt izvajata v praksi.

Pripravo akcijskega načrta za vsak steber so države koordinirale v parih, in sicer po ena država članica EU in ena država, ki ni članica EU:

  • Grčija in Črna gora sta usklajevali vidik „modre rasti“,

  • Italija in Srbija „povezovanje regije“,

  • Slovenija ter Bosna in Hercegovina sta bili zadolženi za „kakovost okolja“,

  • Hrvaška in Albanija pa za „trajnostni turizem“.

Takoj ko bo Svet sprejel strategijo, bodo vzpostavljene učinkovite in enostavne strukture upravljanja.

Podporo tehničnim in operativnim nalogam bo zagotavljal prihodnji program jadransko-jonskega nadnacionalnega sodelovanja v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja.

Kakšna je vloga Komisije?

Komisija bo lajšala proces oblikovanja in izvajanja usklajene strategije za regijo. To vključuje zagotavljanje strateške podpore z odkrivanjem pomanjkljivosti, ki jih je treba obravnavati na politični ravni, ter predlaganje rešitev, če pride do zastoja v izvajanju. Komisija naj bi zagotavljala skladnost, zlasti z vključevanjem makroregionalnega pristopa v politike in sklade EU. Komisija bo po potrebi tudi vezni člen z obstoječimi institucijami (na primer EIB), ki lahko zagotovijo pomemben prispevek k izvajanju akcijskega načrta.

Kaj sledi?

Sporočilo in spremljajoči akcijski načrt se pošljeta Evropskemu parlamentu, Svetu, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Ko ju bo potrdil Evropski svet, kar bo predvidoma v drugi polovici leta 2014, se izvajanje strategije lahko začne. Vendar pa vključevanje strategije v operativne programe za evropske strukturne in investicijske sklade ter za instrument za predpristopno pomoč za obdobje 2014–2020 že poteka.

Sporočilo in akcijski načrt o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo

1 :

Medvladna jadransko-jonska pobuda je nastala leta 2000 z namenom krepitve regionalnega sodelovanja ter spodbujanja politične in gospodarske stabilnosti, da bi se oblikovali trdni temelji za proces evropskega povezovanja.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website