Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 15. aprila 2014

Bančna unija: ponovna vzpostavitev finančne stabilnosti v evrskem območju

1. Bančna unija na kratko

Evropska komisija si je močno prizadevala, da se iz krize že od začetka leta 2008 čim več nauči in vzpostavi varnejši in zanesljivejši finančni sektor. Predlagala je 28 novih pravil za boljše urejanje, nadzor in upravljanje finančnega sektorja, da davkoplačevalci v prihodnosti ne bodo plačevali za napake bank. Večina teh pravil je zdaj v veljavi ali v zaključni fazi.

Slika 1: Ključni kosi sestavljanke finančne reforme na ravni EU

Ko se je finančna kriza razvila ter se leta 2010 in 2011 prelevila v dolžniško krizo evrskega območja, je postalo jasno, da je treba za države, ki imajo isto valuto in so zato še bolj medsebojno odvisne, narediti več, predvsem pa prekiniti začarani krog med bankami in nacionalnimi financami. (Glej okvirček 1)

Zato so se junija 2012 predsedniki držav in vlad dogovorili o oblikovanju bančne unije, ki bo dopolnjevala gospodarsko in monetarno unijo ter omogočala centralizirano uporabo pravil na ravni EU za banke v evrskem območju (in vseh državah članicah, ki niso v evrskem območju, a se mu želijo pridružiti).

Temelj bančne unije je novi regulativni okvir s skupnimi pravili za banke v vseh 28 državah članicah, ki je določen v enotnem pravilniku. Skupna pravila bodo bankam predvsem omogočila, da preprečijo krize (zlasti direktiva in uredba o kapitalskih zahtevah MEMO/13/690). Če pa bodo banke kljub temu zašle v težave, bodo določala skupni okvir za reševanje nastale situacije, vključno z načini za primerno postopno ukinjanje njihovega poslovanja (direktiva o sanaciji in reševanju bank (BRRD) MEMO/14/297). Skupna pravila bodo vsem varčevalcem v EU v vsakem trenutku in povsod po EU zagotavljala tudi jamstvo njihovih vlog do 100 000 EUR (na vlagatelja/ na banko) (direktiva o sistemih zajamčenih vlog – MEMO/14/296).

Bančna unija zagotavlja skupno izvajanje teh pravil v evrskem območju. Prvič, Evropska centralna banka (ECB) bo od novembra 2014 nadzorovala vseh 6 000 bank v evrskem območju v okviru enotnega mehanizma nadzora (MEMO/13/780). Za zagotovitev, da bo ECB imela jasen pregled nad situacijo bank, ki nadzoruje od vsega začetka, se trenutno izvaja celovita ocena finančnega zdravja bank.

Drugič, če bi se zgodilo, da bi banke kljub strogemu nadzoru propadle, kar je redko, bo nedavno sprejeti enotni mehanizem za reševanje (SRM) (MEMO/14/295) omogočal, da bosta reševanje bank učinkoviteje upravljala enotni odbor za reševanje (SRB) in enotni sklad za reševanje (SRF). Če bo banka propadla, bo SRM z jasnimi pravili za sprejemanje odločitev za čezmejne banke in visoko usposobljenim osebjem veliko učinkoviteje izvajal reševalne ukrepe kot pa obstoječi mozaik nacionalnih organov, pristojnih za reševanje.

Dokončana bančna unija je skupaj z novim regulativnim okvirom EU za finančni sektor velik korak za gospodarsko in monetarno povezovanje EU (MEMO/14/244). Z njo se bo zaključilo obdobje obsežnega reševanja z javnimi sredstvi, ki ga financirajo davkoplačevalci, omogočila pa bo tudi ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti. S tem se posledično oblikujejo ugodni pogoji za finančni sektor, ki posoja realnemu gospodarstvu, kar spodbuja oživitev gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest (glej okvirček 2).

Okvirček 1: Začarani krog med bankami in nacionalnimi financami

Dolžniška kriza v evrskem območju je razkrila potencialni začarani krog med bankami in državnim dolgom.

Kako deluje ta začarani krog?

Bančna unija bo prekinila povezavo med bankami in državami:

  • Banke bodo okrepljene in odpornejše na pretrese: Skupni nadzor bo zagotovil učinkovito izvajanje strožjih pravil skrbnega in varnega poslovanja za banke, ki bodo morale ohranjati zadostne kapitalske rezerve in likvidnost. To bo banke EU okrepilo, povečalo njihovo zmožnost ustreznega upravljanja tveganj, povezanih z njihovimi dejavnostmi, in ublažilo njihove morebitne izgube.

  • Propadajoče banke se bodo reševale brez davkoplačevalskega denarja, kar bo omejilo negative posledice na fiskalni položaj držav: reševanje bank bodo financirali delničarji bank in upniki ter sklad za reševanje, ki ga bo financirala industrija. Bank naj ne bi bilo treba reševati z javnimi sredstvi, zato se fiskalni položaj držav ne bo nadalje poslabšal.

  • Banke ne bodo več „evropske, ko poslujejo in nacionalne, ko propadejo“, saj jih bo nadzoroval resnično evropski mehanizem, ki bo obvladoval tudi kakršne koli z njimi povezane težave.

Okvirček 2:

Kako bankam omogočiti lažje kreditiranje podjetij in gospodinjstev

Nekoordinirani nacionalni odzivi na propadanje bank, včasih z dodelitvijo sredstev znotraj nacionalnih meja, ter močna medsebojna odvisnost med bankami in državami članicami, v katerih imajo te sedež, so privedli do resne fragmentacije enotnega trga na področju kreditiranja in financiranja. Ta fragmentacija je bila še zlasti škodljiva v evrskem območju, kjer je ovirala učinkovito kreditiranje realnega gospodarstva in s tem rast.

Najnovejši podatki kažejo, da 80 % nemških MSP, ki zaprosijo za kredit, v celoti dobijo tisto, za kar so zaprosili. Ta odstotek se zniža na 40 % v južnoevropskih državah, v Grčiji pa celo na 25 %. Poleg tega še vedno obstajajo razlike v obrestnih merah za podjetja in gospodinjstva, kar bi lahko oslabilo porajajoče se gospodarsko okrevanje.

Ker v bančni uniji vse banke nadzira isti nadzornik in se za njih uporablja isti mehanizem reševanja, bi se moralo zaupanje v vse banke povečati. Tržna verodostojnost bank bo odvisna od specifičnega profila tveganja in vedno manj od finančne moči držav članic, v katerih imajo sedež. To bi moralo bankam v vseh državah članicah olajšati financiranje pod enakimi pogoji, kar posledično pomeni lažje ponovno kreditiranje gospodinjstev in podjetij po vsej EU.

2. Kako bančna unija oblikuje varnejši bančni sektor v evrskem območju?

Iz krize smo se naučili vse, kar se je naučiti dalo, zato imamo zdaj sveženj ukrepov za celovito obravnavanje bank. Zagotavljamo, da:

– so vse banke predvsem varnejše (preprečevanje krize),

– če se banke kljub temu srečujejo s težavami, lahko nadzorniki zgodaj ukrepajo, da jih obvladajo (zgodnje ukrepanje),

– če se kljub temu zgodi najhujše, so vzpostavljeni instrumenti za učinkovito upravljanje krize (reševanje bank).

2.1 Stopnja 1: Preprečevanje krize

Evropska komisija je predlagala 28 pravnih predlogov za boljše urejanje, nadzor in upravljanje finančnega sektorja, ki zajemajo vse finančne akterje in produkte. Ti predlogi skupaj sestavljajo enotni pravilnik, banke na enotnem trgu pa so ga dolžne izvajati. Ključnega pomena je, da se povsod zagotovi stroga ureditev brez vrzeli, s katero bomo lahko zagotovili enake konkurenčne pogoje za banke in realni enotni trg za finančne storitve. Od tega imajo koristi tako banke, širši finančni sektor kot tudi državljani, potrošniki in davkoplačevalci.

2.1.1 Strožji in neodvisen nadzornik, ki bo zagotavljal, da bodo banke izvajale pravila

Enotni mehanizem nadzora ECB nalaga odgovornost za nadzor nad bankami v evrskem območju (in drugih državah članicah, ki sodelujejo v tem mehanizmu).

ECB bo zagotovila, da bo ta resnično evropski mehanizem nadzora, ki ne bo odvisen od zaščite nacionalnih interesov, zrahljal vez med bankami in nacionalnimi financami ter upošteval tveganja za finančno stabilnost. ECB bo svojo novo vlogo finančnega nadzornika prevzela novembra 2014. Zagotavljala bo, da se bo enotni pravilnik v evrskem območju dosledno in skladno izvajal. Medtem pa ECB izvaja celovito oceno pomembnih bank in bilanc stanja teh bank. Za prvo predsednico nadzornega odbora za enotni mehanizem nadzora (MEMO/13/1155) je bila imenovana Danièle Nouy.

2.1.2 Strožja pravila skrbnega in varnega poslovanja za večjo odpornost bank

Sveženj o kapitalskih zahtevah za banke, t. i. „sveženj CRD IV (ki zajema direktivo IV o kapitalskih zahtevah in uredbo o kapitalskih zahtevah)“ (glej MEMO/13/690), v pravni okvir EU uvaja nove globalne standarde o bančnem kapitalu (imenovane tudi okvir Basel III).

Nova pravila, ki veljajo od 1. januarja 2014, zagotavljajo, da imajo banke zdaj zadostno količino in kakovost kapitala. S temi pravili EU izpolnjuje zavezo, ki jo ima do G20, tj. da bo okvir Basel III pravočasno uveljavila.

2.1.3 Pravočasno načrtovanje za banke v kritičnem stanju

Finančni sektor v celi Evropski uniji se zdaj lahko zanese na trden okvir, namenjen bankam v težavah. Ta okvir za reševanje bank iz krize (MEMO/14/297) od bank zahteva, da sestavijo načrte sanacije, ki opisujejo ukrepe, ki jih bodo sprejele za preživetje, če bi se njihovo finančno stanje poslabšalo, ter načrte reševanja za primerno reševanje, če ne bi bile več sposobne poslovati.

V bančni uniji je ta organ ECB. Ti načrti bi morali določati načine za uporabo instrumentov za reševanje (na primer prenos sredstev na premostitveno banko, odpis kapitalskih instrumentov ali drugih obveznosti pri reševanju s sredstvi upnikov) in načine za zagotovitev, da se bodo ključne funkcije še naprej opravljale.

2.2 Stopnja 2: Pravočasni popravljalni ukrepi ob nastopu težav – zgodnje ukrepanje

Zdaj imamo na voljo pravila, ki omogočajo zgodnje ukrepanje, ko se banke srečujejo s težavami. Bančni nadzorniki imajo na voljo razširjen sklop pristojnosti, ki jim omogoča, da ukrepajo, če se institucija znajde v finančnih težavah (npr. kadar banka krši ali se predvideva, da bo kršila predpisane kapitalske zahteve) ter preden te težave postanejo kritične in finančna situacija nepopravljiva. Te pristojnosti so določene v načrtih sanacije bank in zajemajo možnost razrešitve vodstvenih delavcev in imenovanja posebnega vodje, sklicevanja skupščine delničarjev za sprejetje nujnih reform ter prepovedi izplačila dividend ali bonusov. Zadevni nadzornik lahko uporabi druge ukrepe, in sicer od banke lahko zahteva, da zmanjša izpostavljenost nekaterim tveganjem, poveča svoj kapital ali izvede spremembe svoje pravne ali podjetniške strukture.

V bančni uniji bo, v primeru da bo sposobnost preživetja banke ogrožena, ECB kot enotni nadzorni organ nadzoroval zgodnje ukrepanje v sodelovanju z zadevnimi organi, pristojnimi za reševanje.

2.3 Stopnja 3: Nepopravljivo finančno stanje banke: upravljanje krize, ki ščiti vlagatelje in davkoplačevalce

2.3.1 Zaščita davkoplačevalcev

Večkratno reševanje bank z javnimi sredstvi je povečalo javni dolg in davkoplačevalcem naložilo zelo težko breme. Odobreni ukrepi državne pomoči v obliki dokapitalizacije in ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva med oktobrom 2008 in decembrom 2012 znašajo 591,9 milijarde EUR ali 4,6 % BDP EU za leto 2012 (Komisija). Če bi šteli še jamstva, bi ta številka samo v obdobju 2008–2010 znašala 1,6 bilijonov EUR ali 13 % BDP EU (Komisija). Glej IP/13/1301.

Če se finančnega stanja banke ne bi dalo več popraviti, bi BRRD zagotovil, da bi delničarji bank in upniki svoj delež stroškov plačali v okviru mehanizma „reševanja s sredstvi upnikov“. (Glej okvirček 3)

Enotni mehanizem za reševanje zagotavlja centralizirano in učinkovito izvajanje teh pravil v bančni uniji. Zagotavlja, da se zapletene odločitve, ki jih je treba sprejeti pri reševanju, zlasti čezmejno reševanje, lahko hitro izvedejo in so zavezujoče za vse države članice v bančni uniji.

V enotnem mehanizmu za reševanje, ki ga bo upravljal enotni odbor za reševanje, bodo sodelovali redni člani ter Komisija, Svet, ECB in nacionalni organi, pristojni za reševanje. V večini primerov, ko bo treba banko v evrskem območju ali s sedežem v državi članici, ki sodeluje v bančni uniji, rešiti, bo ECB zadevo predala odboru, Komisiji in zadevnim nacionalnim organom, pristojnim za reševanje. Postopki odločanja so bili pazljivo izbrani, da se bo odločitev glede primera, namenjenega za reševanje, lahko sprejela čez konec tedna. (Glej sliko 2)

Slika 2:

Da se prepreči plačevanje z davkoplačevalskim denarjem, bodo morale vse banke v EU vložiti v sklad, ki bo omogočil nemoteno reševanje. V bančni uniji se bodo nato ti skladi postopoma združili. Če bodo potrebna dodatna sredstva, da se bo banki s srednjeročnim financiranjem omogočilo nadaljevanje poslovanja med sanacijo, se bodo črpala iz enotnega sklada za reševanje, v katerega bodo vse banke iz držav bančne unije prispevale od leta 2016 in ki bo do leta 2024 znašal 55 milijard EUR.

Okvirček 3: Kako bo v praksi deloval mehanizem reševanja s sredstvi upnikov?

Reševanje s sredstvi upnikov: dokapitalizacija z odpisom obveznosti in/ali pretvorbo v lastniške deleže bo omogočila, da bo institucija ostala delujoče podjetje, preprečila motnje finančnega sistema, ki bi jo povzročila ustavitev ali prekinitev njenih ključnih storitev, hkrati pa bo organom dala čas, da primerno reorganizirajo ali postopno ukinejo nekatere dele njenega poslovanja.

Ali krajše, če mora banka zaprositi za reševanje s sredstvi upnikov, bodo organi najprej odpisali vse naložbe delničarjev, za druge obveznosti pa bodo postopali po vnaprej določenem redu. Delničarji in drugi lastniki instrumentov, kot na primer zamenljivih ali podrejenih obveznic, bodo prvi nosili finančno breme.

Vloge, nižje od 100 000 EUR, bodo ostale nedotaknjene, saj so ves čas v celoti zaščitene.

Odgovornost za kritje bančnih izgub je v največji možni meri naložena zasebnim vlagateljem v bankah in bančnem sektorju v celoti, ne pa davkoplačevalcem.

2.3.2 Zaščita vlagateljev

Bančne vloge v vseh državah članicah bodo v primeru propada banke še naprej zajamčene do 100 000 EUR na vlagatelja na banko. To jamstvo varčevalcem daje občutek finančne stabilnosti in hkrati pomeni, da iz svojih bank ne bodo dvigovali visokih vsot, s čimer se bodo preprečile hude gospodarske posledice.

Poleg tega bo vlagateljem njihov denar hitreje izplačan, in sicer v roku sedmih dni (prej 20 dni). Nacionalni sistemi zajamčenih vlog bodo z močno izboljšanim financiranjem podpirali svoja jamstva, in sicer zlasti z znatnimi vnaprej zagotovljenimi finančnimi sredstvi: v obdobju 10 let bodo od bank zbrana sredstva, ki predstavljajo 0,8 % kritih vlog. Če se bo izkazalo, da so vnaprej zagotovljena finančna sredstva nezadostna, bodo s sistemom zajamčenih vlog takoj zbrani dodatni naknadni prispevki iz bančnega sektorja. V najslabšem primeru pa bo sistem zajamčenih vlog imel dostop do alternativnih ureditev financiranja, kot so posojila javnih ali zasebnih tretjih oseb. Sistemi zajamčenih vlog različnih držav članic EU bodo imeli na voljo tudi prostovoljni mehanizem za medsebojno izposojanje. (MEMO/13/1176)

V okviru direktive o sanaciji in reševanju bank bodo posamezniki in majhna podjetja z vlogami, višjimi od 100 000 EUR, prednostno obravnavani („prednostna obravnava vlagateljev“). Ker so na dnu hierarhije za reševanje s sredstvi upnikov, pomeni, da bodo med nezavarovanimi upniki zadnji, ki bodo utrpeli izgube. Države članice lahko imajo celo možnost, da jih v celoti izključijo iz te hierarhične lestvice.

2.3.4 Varovalne ureditve

Ko bo zgoraj navedeni mehanizem deloval, v veliki večini primerov javna finančna pomoč iz sredstev davkoplačevalcev ne bo več potrebna. Vendar bodo v izjemnih okoliščinah mogoče potrebna dodatna sredstva in za te primere je treba vzpostaviti jasne in ustrezne varovalne ureditve. Vse varovalne ureditve morajo biti srednjeročno davčno nevtralne, bančni sektor pa jih mora postopoma povrniti v obliki davkov iz te panoge.

Uredba o SRM določa, da se odbor v sodelovanju z državami članicami dogovori za kreditno postavko, kar omogoča, da se do začetka izvajanja te uredbe poveča sposobnost zadolževanja sklada. Uredba o SRM zaenkrat še ne vzpostavlja skupne varovalne ureditve za sklad, ki se bo obravnavala v naslednjih letih, kakor je navedeno v decembrski izjavi Sveta.1

3. Kaj se bo zgodilo, če se težave pojavijo, preden bo sistem v celoti operativen?

ECB in Evropski bančni organ izvajata celovite študije za ocenitev stanja bank in stresne teste, preden bo novembra 2014 enotni mehanizem nadzora postal v celoti operativen.

Če bodo ugotovljeni kapitalski primanjkljaji za banke v bančni uniji, bo začel veljati dogovorjeni obstoječi sklop ukrepov za dokapitalizacijo. Najprej, banke bodo morale zbrati kapital na trgih ali prek drugih zasebnih virov. Če to ne bo zadostovalo, se bodo lahko sprostila javna sredstva na nacionalni ravni pod strogimi pogoji in v skladu s pravili o javni pomoči (glej okvirček 4). Nato pa, če nacionalne varovalne ureditve ne bodo zadostovale, se lahko uporabijo instrumenti na evropski ravni, vključno z evropskim mehanizmom za stabilnost. 2 Če banke ne bodo več sposobne poslovati, se bo lahko začelo njihovo reševanje v skladu z nacionalnimi režimi.

Okvirček 4: Pravila o državni pomoči

Evropska komisija je sprejela začasna pravila o državni pomoči glede podpore finančnim institucijam v obdobju krize. Sporočilo Evropske komisije določa posodobljena pravila EU o državni pomoči za banke v obdobju krize od 1. avgusta 2013.

Glavna sprememba je bila okrepitev „porazdelitve bremen“: preden bodo banke lahko prejele dokapitalizacijo ali pomoč za zaščito premoženja, bodo morale izdelati soliden načrt za sanacijo ali primerno postopno ukinitev poslovanja. Poleg tega so bile okrepljene tudi zahteve za porazdelitev bremen, in sicer če bodo imele banke kapitalske primanjkljaje, bodo morali najprej prispevati njihovi delničarji in podrejeni upniki, šele nato pa se lahko odobri javno financiranje.

Glej IP/13/672 in MEMO/13/886


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website