Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Podatkovni list

Vprašanja in odgovori v zvezi z zagotavljanjem informacij o živilih potrošnikom

Bruselj, 11 december 2014

Današnji potrošniki pri nakupovanju bodisi prek spleta bodisi v supermarketu vse pogosteje želijo jasnejše in razumljivejše označevanje živil kot pomoč pri sprejemanju informiranih odločitev o hrani. Poleg tega vedno več ljudi trpi zaradi alergij. Kako naj najstnik, alergičen na oreške, ve, kaj lahko poje, ko gre na večerjo s prijatelji? Kako lahko nekdo, ki želi zmanjšati vnos soli, ve, kateri prigrizek je najprimernejši? Kako so lahko potrošniki prepričani o poreklu mesa, ki so ga pravkar kupili? Nova pravila za obravnavo tovrstnih in drugih vprašanj se bodo po vsej EU začela uporabljati 13. decembra 2014.

Je bilo dejansko treba spremeniti zakonodajo o označevanju živil?

Sedanja zakonodaja o splošnem označevanju živil je bila sprejeta leta 1978, pravila o označevanju hranilne vrednosti pa leta 1990. Zahteve potrošnikov in tržne prakse so se od takrat bistveno spremenile. Potrošniki v EU želijo biti bolje obveščeni pri nakupovanju živil. Želijo si razumljivih, natančnih in nezavajajočih oznak. Nova zakonodaja, ki je nastajala več kot tri leta, bo potrošnikom pomagala sprejemati informirane odločitve o živilih. Lahko bi prispevala tudi k bolj zdravim izbiram in boljšemu življenjskemu slogu.

Kakšne spremembe lahko pričakujem od novega sistema označevanja?

Nova zakonodaja določa osnovna načela glede označevanja živil. Prav tako določa konkretnejše zahteve, med katerimi so na primer:

  • izboljšana čitljivost informacij (najmanjša dovoljena velikost črk za obvezne informacije);
  • jasnejša in usklajena predstavitev alergenov za predpakirana živila (poudarjeno z velikostjo črk, slogom ali barvo ozadja) na seznamu sestavin;
  • obvezne informacije o alergenih za živila, ki niso predpakirana, vključno z restavracijami in kavarnami;
  • zahteva po določenih informacijah o hranilni vrednosti za večino predpakiranih predelanih živil;
  • obvezne informacije o poreklu svežega svinjskega, ovčjega in kozjega mesa ter perutnine;
  • enake zahteve za označevanje za spletno nakupovanje, prodajo na daljavo ali nakup v trgovini;
  • seznam namensko proizvedenih nanomaterialov v sestavinah;
  • posebne informacije o rastlinskem poreklu rafiniranih olj in maščob;
  • strožja pravila za preprečevanje zavajajočih praks;
  • navajanje nadomestne sestavine za „imitacije“ živil;
  • jasna navedba, da gre za „sestavljeno meso“ ali „sestavljeno ribo“ ter
  • jasna navedba, da gre za odmrznjene proizvode.

 

Bodo obravnavane majhne, nečitljive informacije?

To je ključno vprašanje, obravnavano v okviru nove zakonodaje. Pravila namreč določajo najmanjšo dovoljeno velikost črk za obvezne informacije, dodatne informacije (npr. slogani ali trditve) pa ne smejo biti navedene tako, da bi negativno vplivale na predstavitev obveznih informacij. V prihodnosti bodo določena tudi dodatna pravila glede čitljivosti.

Mi bodo nova pravila pomagala do bolj zdrave prehrane?

Načelom da. Zagotovljene bodo jasnejše informacije o nekaterih pomembnih hranilnih vrednostih predelanih živil – npr. energijska vrednost, maščobe, nasičene maščobe, ogljikovi hidrati, sladkorji, beljakovine in sol. Potrošniki bodo tako lahko primerjali živila pred nakupom, kar jim bo pomagalo sprejemati bolj informirane odločitve o prehrani za izpolnitev njihovih individualnih zahtev. Informacije o nekaterih hranilih bodo lahko navedene tudi na sprednji strani embalaže, kar bo potrošnikom olajšalo primerjavo proizvodov med nakupovanjem.

Kako so upoštevane potrebe ljudi z alergijami po informacijah?

Po novih pravilih bo treba navesti tudi več informacij o nekaterih snoveh, ki povzročajo alergijske reakcije ali preobčutljivost. Cilj je obveščati ljudi z alergijami na hrano in bolje zaščititi njihovo zdravje. Živilska podjetja bodo morala take informacije navesti na vseh živilih. Nacionalni organi v državah članicah EU se odločijo o načinu navajanja takih informacij.

Kakšne so zahteve glede informacij o živilih, če živila kupujem prek spleta ali na daljavo?

Nova pravila izrecno določajo, da mora biti pri prodaji živil na daljavo večina obveznih informacij na oznaki na voljo pred zaključkom nakupa. Te informacije morajo biti navedene na mediju prodaje na daljavo (spletna stran ali katalog) ali na drug ustrezen način. Ta zahteva v celoti upošteva načine dobavljanja živil potrošnikom. Z drugimi besedami, informacije, ki jih je treba zagotoviti na oznakah na živilih, so enake, ne glede na to, ali je bil proizvod kupljen prek spleta, na daljavo (na primer kataloška prodaja) ali v trgovini.

Bom z novimi pravili bolje obveščen o poreklu živil, ki jih kupujem?

Nova pravila na splošno ohranjajo sedanji pristop: označevanje države izvora ali kraja porekla na živilih je prostovoljno, razen če bi odsotnost teh informacij lahko bila zavajajoča za potrošnike.

Uredba uvaja obvezno označevanje porekla za sveže ovčje, kozje in svinjsko meso ter perutnino. Od 1. aprila 2015 bo z nekaterimi izjemami na oznaki takega mesa navedena država članica ali tretja država, v kateri je bila žival vzrejena in zaklana.

Za živila z navedbo porekla je treba navesti tudi državo izvora ali kraj porekla glavnih sestavin, če so te drugačnega porekla kot je deklarirano poreklo končnega proizvoda. Na primer, maslo, pinjeno v Belgiji iz danskega mleka, bi lahko imelo oznako „proizvedeno v Belgiji iz danskega mleka“. Preden se bodo ta pravila začela uporabljati, pa mora Komisija še sprejeti izvedbene akte.

Navedena pravila naj bi potrošnike zaščitila pred zavajajočimi navedbami porekla in zagotovila enake konkurenčne pogoje za nosilce živilske dejavnosti.

Kako naj vem, ali jem „avtentično“ in ne„ponarejeno“ hrano?

Ponarejanje hrane in pijače je velik problem. Pojavlja se v različnih oblikah, kot so na primer slabšanje kakovosti proizvoda z razredčevanjem ali nadomeščanjem sestavin s sestavinami nižje kakovosti ali navedba napačnega porekla proizvoda.

V skladu z novimi pravili bodo morale biti na živilih, ki niso točno to, kar so videti, navedene ustrezne informacije, ki bodo preprečile zavajanje potrošnikov z določeno predstavitvijo ali videzom proizvoda. Če bodo nekatere sestavine, ki jih običajno vsebuje živilo, nadomeščene z drugimi, bodo morale biti nadomestne sestavine vidno označene tudi na pakiranju in ne samo na seznamu sestavin. Na proizvodih iz mesa in rib bodo morale biti vidno navedene informacije o prisotnosti dodane vode in kakršnih koli dodanih beljakovin različnega živalskega izvora. Poleg tega bodo morala takšna živila, kadar bodo dajala vtis, da so narejena iz enega samega kosa mesa ali ribe, čeprav so sestavljena iz več različnih kosov, nositi oznako „sestavljeno meso“ ali „sestavljena riba“.

Kar zadeva nakazovanje ali navajanje napačnega porekla živil, nova pravila določajo merila, ki bodo zagotovila, da prostovoljno označevanje izvora ne zavaja potrošnikov. Proizvajalci, ki navajajo poreklo, morajo zagotoviti tudi druge informacije, da potrošniki vedo, od kod dejansko izvira značilna sestavina živila, in ne samo navesti zadnjo državo, kjer je bilo živilo predelano.

Bomo spremembe videli na oznakah od 13. decembra 2014?

Da. Živilska industrija je imela na voljo prehodno obdobje treh let za zagotovitev, da bodo navedena pravila začela veljati s 13. decembrom 2014. Vendar boste na trgu morda še vedno našli proizvode, označene v skladu s starimi pravili, saj uredba določa porabo zalog živil, ki so dana na trg ali označena pred 13. decembrom 2014 (opozorilo: to ne velja za porabo zalog oznak).

Pravila o obveznih informacijah o hranilni vrednosti se bodo začela uporabljati šele s 13. decembrom 2016. Če pa je hranilna vrednost na oznakah navedena po 13. decembru 2014, mora biti v skladu s pravili Uredbe.

Kaj naj storim, če po 13. decembru 2014 opazim oznako, ki ni v skladu z novimi pravili?

Izvrševanje pravil EU za označevanje se zaupa državam članicam, pritožbe pa bi bilo treba nasloviti na pristojne nacionalne organe.

 Priloga

Main innovations introduced by Regulation (EU) No 1169/2011* on the provision of food information to consumers

*All innovations will start to apply from 13 December 2014 with the exception of mandatory nutrition labelling which will be applicable from 13 December 2016.

Food concerned

Innovation

All foods – Nutrition declaration

Mandatory nutrition declaration from 13 December 2016*

When the nutrition declaration is provided after 13/12/2014 it should comply with the new rules.

*Some foods are exempted

"Allergens" -Prepacked food

"Allergens" shall be indicated in the list of ingredients and shall be emphasised through a typeset that clearly distinguishes it from the rest of the list of ingredients, for example by means of the font, style or background colour.

"Allergens" - Non-prepacked food

Mandatory allergen information.

All food –Legibility of labels

- Minimum font size

- Voluntary information shall not be displayed to the detriment of space available for mandatory information.

Foods sold through distance selling

Availability of all mandatory food information (except for date marking) before the purchase is concluded on the material supporting the distant selling (without supplementary costs for the consumer). All mandatory food information shall be available at the moment of delivery.

Ingredients in form of engineered nanomaterials in food

All ingredients present in the form of engineered nanomaterials shall be clearly indicated in the list of ingredients. The names of such ingredients shall be followed by the word ‘nano’ in brackets.

Refined oils and fats of vegetable origin

Indication and designation of ingredients:

- Mandatory indication of the specific vegetable origin of oils / fats

- The expression "fully hydrogenated" or "partly hydrogenated" must accompany the indication of a hydrogenated oil / fat

Meat other than beef (swine, sheep, goat and poultry)

Mandatory origin labelling for meat of swine, sheep, goat and poultry

As of 1 April 2015, with some exemptions, the Member State or third country where the animal was reared and slaughtered will appear on the label of such meats.

Frozen meat, frozen meat preparations and frozen unprocessed fishery products

Indication of date of freezing or the date of first freezing

To be indicated as follows "frozen on day/month/year"

Defrosted foods: Foods that have been frozen before and which are sold defrosted

 

The name of the food should be accompanied by the designation "defrosted"*

*Some exemptions apply

Meat products, meat preparations and fishery products containing added proteins as such, including hydrolysed proteins, of a different animal origin.

The name of the food shall bear an indication of the presence of those proteins and of their origin

Meat products, meat preparations and fishery products which have the appearance of a cut / joint/ slice / fillet / carcase / portion of meat or fish

The name of the food shall include the indication of the presence of added water when this exceeds 5% of the weight of the finished product

Meat products, meat preparations and fishery products which may give the impression that they are made of a whole piece of meat or fish, but actually consist of different pieces combined together by other ingredients, including food additives and food enzymes or by other means.

The name of the food shall be accompanied by the following indication "formed meat" or "formed fish".

"Imitation foods": Foods in which consumers expect an ingredient or component to be normally used or naturally present but in reality is substituted with another. For example, fake cheese.

The name of the food of these foods shall be accompanied by a clear indication of the component or the ingredient that has been used for partial or whole substitution.


MEMO/14/2561

Za vprašanja širše javnosti:


Side Bar