Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 25. marca 2014

Sistem RAPEX v letu 2013

1. Kaj je sistem RAPEX?

RAPEX je evropski sistem hitrega obveščanja o nevarnih izdelkih. Z njegovo pomočjo informacije o nevarnih izdelkih, ki so bili v kateri od evropskih držav umaknjeni s trga ali odpoklicani od potrošnikov, hitro krožijo med državami članicami in Evropsko komisijo. Tako je mogoče ustrezno ukrepati kjer koli v EU. Sistemu RAPEX, v katerem trenutno sodeluje enaintrideset držav, se je kot zadnja 1. julija 2013 pridružila Hrvaška. V sistemu sodelujejo vse države Evropske unije in države Efte/EGP (Islandija, Lihtenštajn in Norveška).

Kakšne ukrepe je mogoče sprejeti?

Najpogostejši ukrepi so: prepoved/ustavitev prodaje, umik nevarnega izdelka s trga, odpoklic takega izdelka od potrošnikov in zavrnitev uvoza, kar je naloga carinskih organov.

Za kaj se uporablja sistem RAPEX?

Sistem RAPEX se uporablja za obveščanje o nevarnih neživilskih izdelkih, namenjenih potrošnikom (npr. igrače, kozmetični izdelki, oblačila) in strokovnjakom (npr. električni vrtalniki, stroji, gradbeni izdelki), ki predstavljajo resno tveganje za zdravje in varnost potrošnikov (tveganje poškodb, izpostavljenost kemičnim dejavnikom itd.), pa tudi različnim javnim interesom, kot so „okolje“ (tveganje za drevesa, vodo, zrak, tla itd. zaradi nevarnih kemikalij v izdelku), „zdravje in varnost pri delu“ in „javna varnost“.

Sistem RAPEX se uporablja za večino neživilskih izdelkov. Za ostale neživilske izdelke, kot so farmacevtski izdelki in medicinski pripomočki, se uporabljajo drugi sistemi za hitro obveščanje.

Kakšne so obveznosti nacionalnih organov?

Nacionalni organi poskrbijo, da podjetja spoštujejo svojo obveznost in na trg dajejo samo varne izdelke. Imenovati morajo organe, ki lahko sprejmejo ukrepe za preprečitev ali omejitev trženja ali uporabe nevarnih izdelkov. Vsaka država določi nacionalno kontaktno točko RAPEX, ki usklajuje sistem na nacionalni ravni in Komisijo obvešča o nevarnih izdelkih, ki jih odkrije na svojem trgu. Komisija informacije, ki jih prejme kot „prijave“, po preverjanju hitro pošlje nacionalnim kontaktnim točkam, da te lahko nato ustrezno ukrepajo. Države članice o rezultatih nadaljnjih ukrepov Komisiji poročajo v t.i. „odzivih“.

Kakšne so obveznosti proizvajalcev?

Proizvajalci in uvozniki so odgovorni za to, da na trg dajejo samo varne izdelke. Ko proizvajalec ali uvoznik ugotovi, da je izdelek nevaren, mora takoj sprejeti ukrepe, ki preprečijo nadaljnje tveganje za potrošnike. O ogrožanju varnosti morajo biti obveščeni tudi nacionalni pristojni organi. Prejeti morajo jasen opis zadevnega izdelka, opis tveganja, ki ga izdelek predstavlja, in informacije, s katerimi lahko izdelku sledijo. Če izdelek predstavlja resno tveganje, države članice te informacije prek sistema RAPEX pošljejo Komisiji in drugim državam, ki sodelujejo v tem sistemu.

2. Sistem RAPEX v letu 2013

Kateri so bili najpomembnejši dogodki leta 2013?

Leta 2013 je minilo 10 let od vzpostavitve sistema RAPEX. Na začetku je sistem prejel le nekaj sto prijav na leto, sedaj jih prejme več kot 2 000.

V teh 10 letih je sistem RAPEX uspešno pripomogel k varstvu evropskih potrošnikov, saj so države članice prek njega prijavile več kot 16 600 nevarnih izdelkov.

Glavni dosežki leta 2013 so bili:

  • več prijavljenih nevarnih izdelkov;

  • zgodnejše odkrivanje;

  • boljši nadzor nacionalnih organov nad trgom in varnostjo izdelkov, tudi s posebnimi projekti;

  • večje število nadaljnjih ukrepov, sprejetih po prijavah prek sistema RAPEX;

  • organi lahko izvajajo boljše ocenjevanje tveganja;

  • boljša sledljivost (manj je izdelkov neznanega porekla);

  • boljša osredotočenost na kakovost in koristnost prijav;

  • vse večje sodelovanje s carinskimi organi;

  • nenehna mreženja in nadaljnja usposabljanja, ki jih usklajuje Evropska komisija.

Organi za nadzor trga v vsej EU so si leta 2013 s finančno pomočjo Komisije še naprej skupaj prizadevali za boljše sodelovanje pri izvajanju pravil o varnosti izdelkov in učinkovito ukrepanje v primeru nevarnih izdelkov, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi. Pod okriljem Evropskega foruma za uveljavljanje varnosti izdelkov (Prosafe) so se začeli projekti, osredotočeni na izdelke za nego otrok, ognjemete, kosilnice in polnilnike baterij, ki so se tudi zaključili. Nekateri drugi projekti (tj. visoki otroški stoli, vrvice in vezalke na otroških oblačilih) še potekajo. Od začetka leta 2014 se izvajajo novi skupni ukrepi v zvezi z igračami, izdelki za nego otrok (posteljice in prenosne posteljice), skiroji, kemikalijami v tekstilu in detektorji dima.

Carinski organi vedno bolj sodelujejo pri nadzoru nad varnostjo izdelkov. Število ukrepov organov mejne kontrole, prijavljenih v sistem RAPEX, v zadnjih letih nenehno narašča. Leta 2012 so carinski organi sprejeli 11 % obveznih ukrepov. Leta 2013 so jih sprejeli že 13 %.

Katere so bile glavne ugotovitve leta 2013?

Države članice so leta 2013 v sistem RAPEX prijavile 2 364 nevarnih izdelkov. To je 3,8 % več prijav kot leta 2012. Od 2 364 prijav se je 1 981 prijav nanašalo na izdelke, ki so predstavljali resno tveganje za potrošnike. Ostale prijave so se nanašale na zmerno/majhno tveganje ali pa so bile poslane le v informativne namene (nadaljnje ukrepanje ni bilo obvezno).

Zakaj je bilo leta 2013 prijavljenih več nevarnih izdelkov?

Število prijav prek sistema RAPEX je razen leta 2011 enakomerno naraščalo, in sicer jih je vsako leto okrog 2 000.

To kaže na odločenost organov držav članic in Komisije, da bodo še naprej budno spremljale in dejavno sodelovale pri varstvu potrošnikov. Več prijav pomeni varnejše potrošnike, saj je bilo s trga EU umaknjenih več nevarnih izdelkov.

Sistem RAPEX je sedaj stabilen in zrel, z dejavnejšo uporabo smernic za izvedbo ocene tveganja pa sta se izboljšali kakovost in popolnost prijav. Sistem informacijske tehnologije, ki se nenehno izboljšuje, državam članicam in Evropski komisiji omogoča učinkovitejšo in uspešnejšo uporabo sistema RAPEX.

Ker so države članice sedaj bolje seznanjene s tem, kje in kako je treba najprej ukrepati, sistem tudi učinkoviteje uporabljajo. Posebno so pozorne na to, da v sistem vnašajo podrobnejše informacije o gospodarskih subjektih, sledljivosti in drugih dejavnikih, zaradi česar organi lažje sledijo izdelku.

Kaj pomeni večje število nadaljnjih ukrepov („odzivov“) leta 2013 v primerjavi z letom 2012?

Nadaljnji ukrepi pomenijo, da so države članice EU ukrepale po prejetju obvestila, posredovanega v sistem RAPEX. V glavnem to pomeni, da so izdelek poiskale na nacionalnem trgu in sprejele ustrezne ukrepe. Leta 2012 je bilo v sistem RAPEX prijavljenih 1 700 nadaljnjih ukrepov („odzivov“), leta 2013 pa je bilo odzivov že precej več, skupno 2 147. To kaže na to, da je sistem RAPEX bolj učinkovit in pogosteje v uporabi.

Prijava prek sistema RAPEX, na katero se odzove več drugih držav članic, ki objavijo, da so odkrile izdelek in sprejele ukrepe, potrjuje učinkovito delovanje sistema RAPEX.

Katere države EU so prijavile največ primerov?

Leta 2013 je 48 % vseh prijav nevarnih izdelkov prek sistema RAPEX predložilo pet držav:

  • Madžarska (278 prijav, 12 %),

  • Nemčija (259 prijav, 11 %),

  • Španija (254 prijav, 11 %),

  • Bolgarija (191 prijav, 8 %),

  • Združeno kraljestvo (142 prijav, 6 %).

Leta 2013 je približno tretjina sodelujočih držav prijavila več nevarnih izdelkov kot leta 2012. Če bi med opozorila šteli tudi nadaljnje ukrepe (odzive), je najdejavnejša država Španija (458 opozoril), ki ji sledita Madžarska (377 opozoril) in Nemčija (361 opozoril).

Kateri izdelki in tveganja so največkrat odkriti prek sistema RAPEX?

Največkrat, kar v 70 % primerov, so bile prijavljene naslednje vrste izdelkov:

  • oblačila, tekstilni izdelki in modni dodatki (583 prijav, 25 %),

  • igrače (580 prijav, 25 %),

  • električne naprave in oprema (207 prijav, 9 %),

  • motorna vozila (160 prijav, 7 %),

  • kozmetični izdelki (106 prijav, 4 %).

Najpogosteje prijavljene vrste tveganja so bile:

  • tveganje poškodb (656 prijav, 23 %),

  • nevarne kemikalije (580 prijav, 20 %),

  • tveganje zadušitve (398 prijav, 14 %),

  • tveganje električnega udara (329 prijav, 12 %),

  • tveganje zadavljenja (266 prijav, 9 %).

Če te podatke primerjamo s prejšnjimi leti, ugotovimo, da so se navedeni izdelki in tveganja redno pojavljali med prvimi petimi izdelki in vrstami tveganj v prijavah prek sistema RAPEX, čeprav v drugačnem vrstnem redu. To je mogoče pojasniti z veliko potrošnjo/ponudbo izdelkov v teh petih kategorijah (npr. med električne naprave sodijo mobilni telefoni, prenosni računalniki, kabelski podaljški, polnilniki baterij), zaradi česar je več možnosti za odkritje tudi nevarnih izdelkov. Organi držav članic izvajajo tudi ukrepe za nadzor trga, ki temeljijo na analizi tveganja, usmerjeni pa so na najnevarnejše izdelke in najranljivejše potrošnike, na primer otroke.

Kaj pomeni, če država velikokrat prijavi nevaren izdelek – je morda na njenem trgu več takšnih izdelkov?

Števila prijav posamezne države članice ni mogoče neposredno povezati s stopnjo varnosti izdelkov na njenem trgu. Za večje število prijav nekaterih držav članic je lahko več razlogov: velik trg, velike količine uvoza, izkušeni inšpektorji idr. Iz tega sledi, da evropske države z največjimi trgi in največ uvoženega blaga, pa tudi največ inšpektorji najdejo več nevarnih izdelkov in nevarne izdelke prek sistema RAPEX prijavijo pogosteje kot manjše države.

Kakšne ukrepe so sprejeli nacionalni organi, ko so našli nevarne izdelke?

Leta 2013 so bili v zvezi z nevarnimi potrošniškimi izdelki najpogosteje sprejeti naslednji obvezni ukrepi: umik s trga, prepoved prodaje, odpoklic od potrošnikov, zavrnitev uvoza na carini in korektivni ukrepi.

Iz katerih držav je leta 2013 prišlo največ nevarnih izdelkov?

Po statističnih podatkih sistema RAPEX je večina nevarnih izdelkov, prijavljenih v sistem RAPEX, prišla iz držav, ki niso članice EU – med drugim s Kitajske in iz Turčije.

Kitajska (skupaj s Hongkongom) je bila kot država porekla navedena v 64 % primerih prijavljenih izdelkov (1 459 prijav).

Med nevarnimi izdelki z evropskim poreklom je bilo 284 prijav (15 %), med katerimi je bilo 55 izdelkov z nemškim poreklom (2 %), 42 izdelkov z italijanskim poreklom (2 %) in 31 izdelkov z bolgarskim poreklom (1 %).

Od leta 2012 se je število nevarnih izdelkov s poreklom iz EU zmanjšalo, ta razlika pa je še večja, če podatke primerjamo z začetkom delovanja sistema RAPEX: leta 2004 je bil delež nevarnih izdelkov iz EU 27-odstoten. To velja tudi za število prijav izdelkov iz neznane države porekla. Od leta 2012 se je njihovo število zmanjšalo, primerjava s prvimi leti delovanja sistema RAPEX pa je prav tako presenetljiva: leta 2004 in 2005 je bilo približno 20 % prijavljenih izdelkov neznanega porekla. To vsekakor kaže na boljšo sledljivost dobavnih verig potrošniških izdelkov.

Ali se je povečalo število prijav izdelkov kitajskega porekla?

Da, število potrošniških izdelkov kitajskega porekla, prijavljenih prek sistema RAPEX, se je v primerjavi z letom 2012, ko jih je bilo 58 %, leta 2013 povečalo na 64 %. Skupno se je 1 497 prijav nanašalo na izdelke, proizvedene na Kitajskem (skupaj s Hongkongom).

Čeprav je ta odstotek višji kot leta 2012, je še vedno blizu povprečju zadnjih nekaj let. Zelo verjetno je, da je število izdelkov kitajskega porekla višje zaradi boljše sledljivosti: izdelki, ki so bili pretekla leta označeni kot „neznanega porekla“, so bili to leto morda (z novimi podrobnostmi o dobavni verigi) prijavljeni kot izdelki s kitajskim poreklom. Poleg tega je višja številka posledica precejšnjega tržnega deleža potrošniških izdelkov, proizvedenih na Kitajskem, na evropskih trgih. Ne glede na poreklo izdelkov njihovo preverjanje poteka v skladu z istimi, strogimi varnostnimi zahtevami, običajno na podlagi tveganj, ki so značilna za vrsto izdelka. Vedno tesnejše sodelovanje s kitajsko upravo in podjetji je obrodilo sadove, saj sta se izboljšali identifikacija in sledljivost izdelkov, s tem pa tudi učinkovitost korektivnih ukrepov. EU in Kitajska bosta sodelovali še naprej.

Sledljivost izdelkov – kaj stori Komisija za boljšo identifikacijo izdelkov in s tem za boljše nadaljnje ukrepanje na podlagi prijav prek sistema RAPEX?

Leta 2011 je bila ustanovljena strokovna skupina za sledljivost izdelkov. Cilj skupine je bil odgovoriti na naslednja vprašanja:

  • Kakšna je najnovejša tehnologija za sledljivost izdelkov?

  • Kakšno je stanje na področju nekaterih bistvenih neživilskih potrošniških izdelkov?

  • Kakšne so možnosti za izboljšave na tem področju?

Strokovno skupino je sestavljalo 15 strokovnjakov iz organov za nadzor trga, proizvodnje in prodaje ter združenj potrošnikov. Na kratko, končno poročilo, ki ga je skupina predložila septembra 2013, vsebuje naslednja priporočila:

  • gospodarskim subjektom, naj vzpostavijo učinkovit sistem sledljivosti;

  • organom za nadzor trga, naj se usposobijo za čim učinkovitejše iskanje informacij o sledljivosti v črtnih kodah in oznakah izdelka;

  • javnim in zasebnim sektorjem, naj izboljšajo sodelovanje;

  • potrošnikom, naj bodo ob nakupu izdelka pozorni in preverijo, ali so navedene informacije o proizvajalcu itd.

Informacije o delu skupine so na voljo na spletni strani EUROPA:

http://ec.europa.eu/consumers/safety/projects/ongoing-projects_en.htm

3. Sodelovanje s Kitajsko

EU in Kitajska sta največji trgovinski partnerici na svetu. Kitajska je prva dobaviteljica EU in za ZDA druga največja uporabnica izdelkov s poreklom iz EU. Evropska komisija in države članice s kitajskimi organi redno sodelujejo glede vprašanj, povezanih z varnostjo izdelkov.

Ali ima Komisija kakšne informacije glede tega, kako kitajski organi ukrepajo po prejetju informacij iz sistema RAPEX-Kitajska?

Sodelovanje v okviru sistema RAPEX-Kitajska dobro poteka, saj pristojni kitajski organi (AQSIQ) Komisiji vsake tri mesece predložijo poročilo, v katerem poročajo o nadaljnjih ukrepih, ki so jih sprejeli v zvezi s podatki, prejetimi prek sistema RAPEX-KITAJSKA.

Komisija in države članice lahko na podlagi informacij iz teh poročil spremljajo in analizirajo nadaljnje ukrepe za nadzor trga, ki jih kitajski organi izvajajo v svoji državi, poleg tega pa tudi ugotovijo in rešijo kakršne koli težave v sistemu sodelovanja. Do zdaj je Komisija prejela 26 četrtletnih poročil.

Koliko prijav prek sistema RAPEX je organ AQSIQ preveril od vzpostavitve sistema RAPEX-KITAJSKA?

Organ AQSIQ je v obdobju 2006–2013 nadalje ukrepal glede 2 549 prijav prek sistema RAPEX. Analiza 26 četrtletnih poročil o nadaljnjih ukrepih je pokazala, da organ AQSIQ v treh mesecih preveri približno sto primerov, prijavljenih prek sistema RAPEX. V 1 459 primerih (57 %) je na podlagi preiskave organ AQSIQ ali kitajski proizvajalec/izvoznik prostovoljno sprejel preprečevalne ali omejevalne ukrepe (npr. ustavitev izvoza ali strožji nadzor). V 1 090 primerih (43 %) ni bil sprejet noben ukrep, ker v večini teh primerov kitajskega podjetja, ki je proizvajalo ali/in izvažalo izdelke v EU, ni bilo mogoče najti.

4. Nadzor trga in spletna prodaja

Ker potrošniki za nakup izdelkov vedno pogosteje uporabljajo internet, je nadzor izdelkov, ki se prodajajo na spletu, glavna naloga Komisije in držav članic.

V zvezi s tem je zanimiv podatek, da je Komisija spodbujala delo strokovne skupine za varnost izdelkov, ki se prodajajo na spletu, kot del ukrepa v okviru večletnega akcijskega načrta za nadzor trga, ki je vključen v sveženj za varnost potrošniških izdelkov in nadzor trga. Skupina se je prvič sestala pred kratkim, njena priporočila pa se pričakujejo v poznejši fazi.

S pomočjo statistike v sistemu RAPEX ni mogoče ugotoviti, kateri izdelki, ki se prodajajo na spletu, so nevarni. Vendar pa je kvalitativna analiza najnovejših prijav prek sistema RAPEX pokazala, da se vedno več prijav nanaša na izdelke, kupljene na spletu. Primer tega je nedavna nemška prijava kompleta za tetoviranje. V Združenem kraljestvu so pristojni organi po tem, ko so zadevni izdelek našli v običajnih trgovinah, izdelek iskali tudi na glavnih straneh za e-nakupovanje (Amazon in E-bay). Ker je bil izdelek na voljo tudi na teh straneh, so organi Združenega kraljestva oba spletna distributerja obvestili o ukrepih in jima naročili, naj nevarne izdelke umakneta s „polic“.

Za več informacij:

  1. IP/14/311

  2. Varnost izdelkov:

http://ec.europa.eu/consumers/safety/news/index_en.htm

  1. Povezava do komunikacijskega gradiva sistema RAPEX: http://ec.europa.eu/consumers/safety/rapex/reports/index_en.htm

  2. Tedenska poročila sistema RAPEX ali posebni podatki:


www.ec.europa.eu/rapex

  1. Nacionalne kontaktne točke RAPEX:

http://ec.europa.eu/consumers/safety/rapex/contact_points.pdf

  1. Sveženj za varnost potrošniških izdelkov in nadzor trga:

http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-13-93_en.htm

  1. Sledljivost izdelkov:

http://ec.europa.eu/consumers/safety/projects/ongoing-projects_en.htm


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website