Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 28. maja 2014

Kako poteka ekonomsko upravljanje EU

Na podlagi izkušenj iz nedavne gospodarske in finančne krize ter krize državnega dolga je bilo sprejetih več zaporednih reform pravil EU. Med drugim so bili uvedeni novi sistemi za nadzor nad proračunskimi in ekonomskimi politikami ter nov proračunski časovni okvir za evrsko območje.

Nova pravila, ki jih uvajajo „šesterček“ (prvi sveženj predlogov o ekonomskem upravljanju), „dvojček“ (drugi sveženj o ekonomskem upravljanju) ter Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju, temeljijo na evropskem semestru in koledarju priprave politik EU. Ta celostni sistem zagotavlja jasnejša pravila, boljše usklajevanje nacionalnih politik skozi vse leto, redno spremljanje in takojšnje sankcije v primeru kršitve pravil. Z njim bodo države članice lažje uresničevale svoje proračunske zaveze in zaveze v zvezi z reformami, ekonomska in monetarna unija kot celota pa bo postala bolj robustna.

V nadaljevanju so opisane bistvene značilnosti novega sistema.

USKLAJEVANJE ČEZ LETO: EVROPSKI SEMESTER

Pred krizo je načrtovanje proračuna in ekonomske politike v EU potekalo po drugačnem postopku. Ni bilo celovitega pregleda nad prizadevanji na nacionalni ravni, kot tudi ne okvira, v katerem bi države članice razpravljale o kolektivni strategiji za gospodarstvo EU.

Usklajevanje in usmeritve

Leta 2010 je bil prvič uveden evropski semester, v okviru katerega države članice s partnerji v EU razpravljajo o proračunskih in ekonomskih načrtih v točno določenih letnih obdobjih. Tako lahko izrazijo svoje mnenje o načrtih drugih, Komisija pa lahko pripravi usmeritve glede politik še pred sprejetjem končnih odločitev na nacionalni ravni. Komisija tudi nadzoruje, ali so države članice na pravi poti do uresničitve ciljev, ki so si jih v dolgoročni evropski strategiji za gospodarsko rast Evropa 2020 zadale na področjih zaposlovanja, izobraževanja, inovacij, podnebnih sprememb in zmanjševanja revščine.

Jasen časovni okvir

Cikel se vsako leto začne novembra z letnim pregledom rasti, ki ga pripravi Komisija in vsebuje pregled splošnih gospodarskih prioritet EU, kar državam članicam zagotavlja smernice glede politik za naslednje leto.

Vsako pomlad Komisija objavi priporočila za posamezne države, tj. nasvete o podrobnejših strukturnih reformah, za katere države potrebujejo več kot eno leto.

Nadzor proračuna članic evrskega območja se okrepi proti koncu leta, ko države članice predložijo osnutke proračunskih načrtov, ki jih oceni Komisija, nato pa o njih razpravljajo finančni ministri evrskega območja. Komisija pregleda tudi fiskalno naravnanost v evrskem območju kot celoti.

Komisija večkrat letno ocenjuje izvajanje prednostnih nalog in reform, zlasti v evrskem območju in v državah članicah, ki imajo fiskalne ali finančne težave.

  • November: v letnem pregledu rasti so določene splošne gospodarske prioritete EU za prihodnje leto. Poročilo o mehanizmu opozarjanja se uporablja za ugotavljanje ekonomskih neravnotežij v državah članicah. Komisija objavi mnenja o osnutkih proračunskih načrtov za vse države evrskega območja in programe ekonomskega partnerstva za države evrskega območja s čezmernim proračunskim primanjkljajem. O proračunskih načrtih razpravljajo tudi finančni ministri držav evrskega območja.

  • December: države članice evrskega območja sprejmejo končne letne proračune, ob čemer upoštevajo nasvete Komisije in mnenja finančnih ministrov.

  • Februar/marec: Evropski parlament in pristojni ministri držav EU (za delo, gospodarstvo in finance ter konkurenco) na srečanju v Svetu razpravljajo o letnem pregledu rasti. Komisija objavi zimsko gospodarsko napoved. Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti določi gospodarske prioritete EU. Približno v tem času Komisija objavi poglobljene preglede držav članic, ki jim morda grozi makroekonomsko neravnotežje (kot ugotovljeno v poročilu o mehanizmu opozarjanja).

  • April: države članice predložijo svoje programe stabilnosti oziroma konvergenčne programe (srednjeročne proračunske načrte) ter svoje nacionalne reformne programe (načrti za gospodarstvo), ki morajo biti usklajeni z vsemi prejšnjimi priporočili EU. Rok za oddajo je od 15. aprila (zaželeno) do najkasneje 30. aprila vsako leto. Eurostat objavi preverjene podatke o dolgu in primanjkljaju za prejšnje leto, s katerimi se preveri, ali države članice uresničujejo zastavljene cilje glede javnih financ.

  • Maj: Komisija predlaga priporočila za posamezne države, tj. nasvete glede politik, prilagojene vsaki posamezni državi članici, in sicer na podlagi prioritet iz letnega pregleda rasti in podatkov iz načrtov, prejetih aprila. Komisija maja objavi tudi pomladansko gospodarsko napoved.

  • Junij/julij: Evropski svet odobri priporočila za posamezne države; ministri držav EU o njih razpravljajo na zasedanju v Svetu. Finančni ministri držav EU nato priporočila sprejmejo julija.

  • Oktober: države članice evrskega območja do 15. oktobra Komisiji predložijo osnutek svojih proračunskih načrtov za naslednje leto. Komisija lahko zahteva popravek načrta, če ugotovi, da ni v skladu s srednjeročnimi cilji države članice.

ODGOVORNEJŠE NAČRTOVANJE PRORAČUNSKIH SREDSTEV

Hkrati z enotno valuto je bil uveden tudi Pakt za stabilnost in rast, namenjen zagotavljanju zdravih javnih financ. Vendar zaradi načina, na katerega se je pakt izvajal pred krizo, ta ni uspel preprečiti nastanka hudih finančnih neravnotežij v nekaterih državah članicah.

Zato je bil prenovljen s „šesterčkom“ (v veljavi od decembra 2011) in „dvojčkom“ (v veljavi od maja 2013) ter dodatno okrepljen s Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju, ki je v 25 državah podpisnicah začela veljati januarja 2013.

Izboljšana pravila

  1. Omejitve nominalnega primanjkljaja in javnega dolga: omejitev proračunskega primanjkljaja na največ 3 % BDP in javnega dolga na največ 60 % BDP je določena v Paktu za stabilnost in rast ter zapisana v Pogodbi. Ti omejitvi ostajata v veljavi.

  2. Močnejši poudarek na dolgu: z novimi pravili omejitev dolga na največ 60 % BDP deluje tudi v praksi. To pomeni, da se proti državi članici lahko uvede postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, če njen javni dolg presega 60 % BDP in ga država ne znižuje zadosti, tj. če prekoračitve ne zmanjšuje za povprečno najmanj 5 % na leto v obdobju treh let.

  3. Nova referenčna vrednost za odhodke: v skladu z novimi pravili se javna poraba ne sme povečevati hitreje od srednjeročne potencialne rasti BDP, razen če je to povečanje pokrito z ustreznimi prihodki.

  4. Pomen osnovnega proračunskega položaja: Pakt za stabilnost in rast se osredotoča predvsem na strukturne izboljšave javnih financ in upošteva učinke padca gospodarske rasti ali enkratnih ukrepov na primanjkljaj. Države članice določijo lastne srednjeročne proračunske cilje ter jih najmanj vsaka tri leta posodabljajo, da bi tako izboljšale svoj strukturni saldo za 0,5 % BDP na leto. To jim zagotavlja varnostno rezervo, da ne presežejo 3-odstotne nominalne meje, države članice, zlasti tiste z dolgom, ki presega 60 % BDP, pa spodbuja k močnejšim prizadevanjem za zmanjšanje primanjkljaja v ugodnih gospodarskih razmerah in jim omogoča šibkejše ukrepe v slabših.

  5. Fiskalni pakt za 25 držav članic: Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju (PSUU) določa, da bodo morali biti z januarjem 2014 srednjeročni proračunski cilji zapisani v nacionalni zakonodaji in upoštevati omejitev strukturnega primanjkljaja na 0,5 % BDP (ki se lahko dvigne na 1 %, če je delež javnega dolga v BDP precej manjši od 60 %). To se imenuje fiskalni pakt. Pogodba tudi določa, da se samodejni popravljalni mehanizem sproži, če je kršena dovoljena meja strukturnega primanjkljaja (ali potek prilagoditve do nje). Država članica mora v tem primeru z nacionalnim predpisom opredeliti način za odpravo te kršitve in časovno obdobje, v katerem bo ta kršitev v naslednjih proračunih odpravljena.

  6. Prožnost v času krize: zaradi osredotočanja na osnovni proračunski položaj v srednjeročnem obdobju je Pakt za stabilnost in rast v času kriz lahko prožnejši. Če gospodarska rast nepričakovano upade, se lahko državam članicam, ki imajo proračunski primanjkljaj višji od 3 % BDP, podaljša rok za zmanjšanje primanjkljaja, pod pogojem, da so sprejele potrebne strukturne ukrepe. To se je denimo leta 2012 zgodilo Španiji, Portugalski in Grčiji, leta 2013 pa Sloveniji, Franciji, Nizozemski in Poljski.

Boljše izvajanje pravil

  1. Boljša preventiva: Države članice se ocenjujejo glede na izpolnjevanje srednjeročnih ciljev, kot so določeni v njihovem triletnem proračunskem načrtu, tj. programu stabilnosti (države članice evrskega območja) oziroma konvergenčnem programu (države članice EU), ki jih predložijo aprila vsako leto. Programe objavita in pregledata Komisija in Svet ter so podlaga Komisiji pri pripravi priporočil za posamezne države, ki jih državam pošlje vsako pomlad.

  2. Zgodnje opozarjanje: če Komisija ugotovi „precejšnji odklon“ od srednjeročnega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo dosego, zadevni državi članici izda opozorilo, ki ga potrdi Svet in ki se lahko javno objavi. Položaj se spremlja čez vse leto, in če država odklona ne odpravi, lahko Komisija predlaga uvedbo obrestovanega depozita v višini 0,2 % BDP (zgolj za države evrskega območja), kar mora potrditi Svet. Znesek se državi članici vrne, če odklon odpravi.

  3. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem: za države članice, ki kršijo merila primanjkljaja ali javnega dolga, se uvede postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki določa dodatna spremljanja zadevnih držav (ponavadi vsake tri ali šest mesecev) in rok za odpravo primanjkljaja. Komisija čez leto preverja spoštovanje pogojev na podlagi rednih gospodarskih napovedi in podatkov Eurostata. Od držav, za katere presodi, da ne bodo izpolnile rokov za odpravo primanjkljaja, lahko zahteva dodatne informacije ali jim predlaga nadaljnje ukrepe.

  4. Takojšnje sankcije: za države članice evrskega območja, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, denarne kazni nastopijo hitreje, lahko pa se tudi postopno povečujejo. Če država članica ne uspe zmanjšati primanjkljaja, se jo lahko oglobi za znesek v vrednosti 0,2 % BDP. Globa se lahko poviša do največ 0,5 %, če se dokaže ponarejanje statističnih podatkov. Kazen lahko vključuje zaustavitev financiranja iz evropskih skladov za regionalno pomoč (tudi za države, ki niso članice evrskega območja). Države članice, ki so podpisale Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju (25 držav), se lahko poleg tega oglobi za znesek v vrednosti 0,1 % BDP, če fiskalnega pakta ustrezno ne prenesejo v nacionalno zakonodajo.

  5. Nov sistem glasovanja: odločitve glede večine sankcij v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem se sprejemajo z glasovanjem po pravilu obrnjene kvalificirane večine, kar pomeni, da se šteje, da je Svet globe potrdil, razen če jih ne zavrne kvalificirana večina držav članic. To možnost je uvedel šesterček. Petindvajset podpisnic Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju se je poleg tega dogovorilo, da uporabijo mehanizem obrnjene kvalificirane večine tudi v zgodnejših stopnjah postopka, na primer pri glasovanju o uvedbi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za posamezno državo članico.

KREPITEV NADZORA V EVRSKEM OBMOČJU

Kriza je pokazala, da se lahko težave ene države članice evrskega območja razširijo na sosednje države. Zato je dodatni nadzor upravičen, da se zajezi širjenje problemov, preden ti postanejo sistemski.

Zakonodajni dvojček, ki je začel veljati 30. maja 2013, je uvedel nov cikel gospodarskega nadzora v evrskem območju: države članice osnutek proračunskega načrta zdaj predložijo oktobra (razen tistih, v katerih se izvaja program makroekonomskega prilagajanja). Komisija nato pripravi mnenje o načrtih.

To omogoča podrobnejši nadzor držav evrskega območja s čezmernim primanjkljajem in strožji nadzor držav, ki se morda srečujejo s hujšimi težavami.

  • Države članice v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem morajo poleg proračunskih načrtov predložiti tudi programe ekonomskega partnerstva, v katerih so opredeljene podrobne strukturne reforme z vplivom na javne finance (denimo pokojninskih sistemov, obdavčitve ali zdravstvenega sistema), namenjene trajni odpravi čezmernega primanjkljaja.

  • Države članice, ki se spopadajo s finančnimi težavami ali so prejemnice preventivne pomoči iz programov evropskega mehanizma za stabilnost: zanje velja strožji nadzor, kar pomeni, da jih misije Komisije redno pregledujejo in da morajo med drugim predložiti dodatne podatke o svojih finančnih sektorjih.

  • Programi finančne pomoči: od držav članic, ki bi lahko s svojimi težavami povzročile „znatne škodljive učinke“ za evrsko območje, se lahko zahteva, da pripravijo izčrpne programe makroekonomskega prilagajanja. To odločitev na predlog Komisije sprejme Svet s kvalificirano večino. Programe nato vsako četrtletje pregleda misija, za finančno pomoč pa veljajo strogi pogoji.

  • Nadzor po izteku programa: nadzor države članice se nadaljuje, vse dokler ne povrne 75 % katerekoli finančne pomoči.

ŠIRITEV NADZORA NA MAKROEKONOMSKA NERAVNOTEŽJA

Na podlagi izkušenj iz gospodarske krize je šesterček reform uvedel sistem nadzora širših ekonomskih politik, da bi se problemi, kot so na primer nepremičninski balon, bančne krize ali upad konkurenčnosti, odkrili veliko bolj zgodaj. To je postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, ki vsebuje številne zaporedne korake:

  • Boljša preventiva: vse države članice vsako leto še naprej pošiljajo svoje nacionalne reformne programe (sedaj to naredijo v aprilu). Komisija te programe objavi in pregleda, da zagotovi skladnost vseh načrtovanih reform s prioritetami EU na področju zaposlovanja in gospodarske rasti, vključno s strategijo za dolgoročno gospodarsko rast Evropa 2020.

  • Zgodnje opozarjanje: odkrivanje tveganja makroekonomskih neravnotežij v državah članicah, in sicer na podlagi 11 kazalnikov, pomožnih kazalnikov in dodatnih informacij, ki merijo gospodarska gibanja. Komisija rezultate tega preverjanja objavi vsako leto novembra v poročilu o mehanizmu opozarjanja (glej MEMO/12/912). V poročilu so navedene države članice, za katere je potrebna dodatna analiza (poglobljen pregled), vendar ne vsebuje zaključkov.

  • Poglobljeni pregledi: Komisija izvede poglobljen pregled v državah članicah, ki so v poročilu o mehanizmu opozarjanja navedene kot države, v katerih obstajajo tveganja neravnotežij. Poglobljen pregled, ki je objavljen pomladi, potrdi ali ovrže obstoj neravnotežij, ter navede, ali so ta čezmerna. Države članice morajo ugotovitve poglobljenega pregleda upoštevati pri pripravi reformnih načrtov za naslednje leto. Morebitni nadaljnji ukrepi so vključeni v priporočila za posamezno državo, ki jih Komisija pripravi konec maja.

  • Postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem: če Komisija ugotovi čezmerno neravnotežje v državi članici, lahko priporoči, naj država članica oblikuje načrt popravljalnih ukrepov, ki vključuje roke za izvedbo novih ukrepov. Takšno priporočilo sprejme Svet. Komisija skozi vse leto preverja, ali se politike iz predloženega načrta izvajajo.

  • Globe za države članice evrskega območja: globe se uporabljajo le v skrajnem primeru in se naložijo, če se neizvajanje ukrepov ponavlja, ne pa za ukrepe za odpravo neravnotežja. Če Komisija na primer večkrat ugotovi, da je načrt popravljalnih ukrepov države članice neustrezen, lahko Svetu predlaga, da državo oglobi z letno kaznijo v vrednosti 0,1 % BDP (samo za države evrskega območja). Kazen se lahko naloži tudi, če država članica ne uvede ukrepov iz načrta (prvi ukrep je uvedba obrestovanega depozita v vrednosti 0,1 % BDP, ki se ob ponavljajočih kršitvah lahko spremeni v globo). Sankcije so potrjene, razen če jih ne zavrne kvalificirana večina držav članic.

NAČRT ZA PRIHODNOST

Reforme, ki so bile sprejete v zadnjih treh letih, so brez primere v EU, saj je kriza razkrila, da se je soodvisnost naših gospodarstev od ustanovitve ekonomske in monetarne unije izjemno povečala. Zlasti države članice evrskega območja morajo tesno sodelovati pri sprejemanju strateških odločitev in pri tem upoštevati širši interes sočlanic.

Zamisli Evropske komisije za prihodnost so zapisane v Načrtu za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo, objavljenem 28. novembra 2012 (glej IP/12/1272). Načrt določa, kako se lahko v prihodnjih mesecih in letih opremo na že uresničene reforme.

Komisija je od sprejetja načrta že razvila svoje zamisli, kako priskočiti na pomoč državam članicam, ki morajo izvesti zahtevne reforme (glej IP/13/248). Te predloge bo podrobneje pripravila po razpravi v Evropskem svetu.

DODATNE INFORMACIJE

Evropski semester:

http://ec.europa.eu/europe2020/making-it-happen/index_sl.htm

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem (vključno s potekom tovrstnih postopkov po državah):

http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/corrective_arm/index_en.htm

Postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem (vključno s poglobljenimi pregledi po državah):

http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/macroeconomic_imbalance_procedure/index_en.htm


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site