Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska unija in Združene države pripravljene na začetek pogajanj o trgovinskem in naložbenem čezatlantskem partnerstvu

Commission Européenne - MEMO/13/95   13/02/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 13. februarja 2013

Evropska unija in Združene države pripravljene na začetek pogajanj o trgovinskem in naložbenem čezatlantskem partnerstvu

EU in ZDA so se odločile okrepiti gospodarske odnose, zato so se dogovorile o začetku pogajanj o celovitem sporazumu na področju trgovine in naložb. Če bodo pogajanja uspešna, bo ta sporazum med EU in ZDA največji dvostranski trgovinski sporazum doslej, ki bi k letni gospodarski proizvodnji EU lahko prispeval 0,5 %.

Predsednik ZDA Barack Obama, predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy so v skupni izjavi (MEMO/13/94) poudarili, da bodo v okviru teh pogajanj Združene države in Evropska unija imele priložnost ne le povečati trgovino in naložbe prek Atlantika, ampak tudi prispevati k razvoju globalnih predpisov za okrepitev večstranskega trgovinskega sistema.

Cilj čezatlantskega partnerstva na področju trgovine in naložb bo preseči klasični pristop odpravljanja carin in odpiranja trgov za naložbe, storitve in javna naročila. Poleg tega bo partnerstvo osredotočeno na usklajevanje predpisov in tehničnih standardov za proizvode, ki so trenutno največja ovira čezatlantski trgovini. Študije kažejo, da so dodatni stroški zaradi takšnih regulativnih razlik enaki carini v višini več kot 10 % in v nekaterih sektorjih celo 20 %, medtem ko standardne carine znašajo okrog 4 %.

Odločitev o pogajanjih je bila sprejeta po razpravah med komisarjem EU za trgovino Karlom De Guchtom in predstavnikom ZDA za trgovino Ronom Kirkom, ki so potekale v Washingtonu prejšnji teden. V okviru predsedovanja delovni skupini EU/ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, ustanovljeni novembra 2011, sta pripravila končno poročilo, v katerem priporočata začetek pogajanj o celovitem sporazumu na področju trgovine in naložb med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.

Splošne gospodarske koristi

Čezatlantski trgovinski odnosi so ključnega pomena za svetovno gospodarstvo. Evropska unija in Združene države skupaj ustvarijo približno polovico svetovnega BDP (47 %) in tretjino svetovnih trgovinskih tokov. Dnevno se med EU in ZDA izmenjajo blago in storitve v višini skoraj dveh milijard evrov, kar prispeva k ustvarjanju delovnih mest in rasti obeh gospodarstev. Gospodarske vezi med EU in ZDA so globoke in raznolike, naložbe pa skupaj presegajo dva bilijona evrov.

Po zadnjih ocenah bi lahko celovit in ambiciozen sporazum EU letno prinesel povečanje BDP za 0,5 %, ZDA pa za 0,4 % do leta 2027. To bi ustrezalo 86 milijardam evrov dodatnih letnih prihodkov za gospodarstvo EU in 65 milijardam evrov dodatnih letnih prihodkov za gospodarstvo ZDA.

Kakšen bo ta sporazum?

Cilj pogajanj bodo ambiciozni rezultati na treh obsežnih področjih: a) dostop do trgov; b) regulativna vprašanja in necarinske ovire; ter c) pravila, načela in novi načini sodelovanja za obravnavanje skupnih izzivov in priložnosti za svetovno trgovino.

A) Dostop do trgov

Carinske dajatve: Cilj sporazuma je kar najbolj odpraviti carine v čezatlantski trgovini z industrijskimi in kmetijskimi proizvodi, pri čemer bi bili najbolj občutljivi proizvodi deležni posebne obravnave. Na splošno so čezatlantske carinske ovire trenutno sorazmerno nizke, v povprečju 5,2 % za EU in 3,5 % za ZDA (ocene STO). Vendar pa glede na obseg trgovine med EU in ZDA carine še vedno povzročajo nezanemarljive stroške.

Storitve: Obe strani želita odpreti svoje storitvene sektorje vsaj toliko, kot sta jih že v drugih trgovinskih sporazumih. Hkrati si bosta obe prizadevali za odprtje trgov storitev v novih sektorjih, kot je prometni sektor. Poglavji o storitvah in naložbah bosta obravnavali tudi predpise na ravni zveznih držav.

Naložbe: Cilj je doseči najvišjo raven liberalizacije in zaščite naložb, ki sta jo obe strani izpogajali že v drugih trgovinskih sporazumih.

Javna naročila: Evropska podjetja, ki so odvisna od javnih naročil, predstavljajo 25 % BDP in 31 milijonov delovnih mest. Nove poslovne priložnosti se lahko ustvarijo z odpiranjem trgov za javna naročila na vseh ravneh javne uprave brez diskriminacije evropskih podjetij.

B) Regulativna vprašanja in necarinske ovire: za bolj integriran čezatlantski trg

V današnjih čezatlantskih trgovinskih odnosih najpomembnejša trgovinska ovira ni dajatev, ki se plača na carini, ampak tako imenovane trgovinske ovire „onkraj meje“, kot so različni varnostni in okoljski standardi za avtomobile. Trenutno morajo proizvajalci, ki želijo prodajati svoje izdelke na obeh straneh Atlantika, pogosto dvakrat plačati dajatve in zagotoviti skladnost s postopki, preden se njihovi izdelki odobrijo. Cilj tega trgovinskega sporazuma je zmanjšati nepotrebne stroške in zamude za podjetja, hkrati pa ohraniti visoko raven varovanja zdravja, varnosti ter varstva potrošnikov in okolja.

V tem duhu nameravata obe strani v čim večji meri uskladiti ali medsebojno priznati standarde in postopke s sklenitvijo ambicioznega sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ovirah (zdravstveni in higienski standardi, na primer za živila) ter tehničnih ovirah za trgovino. Poleg tega si bosta prizadevali za združljivost predpisov v določenih sektorjih, kot so kemični, avtomobilski in farmacevtski sektor ter drugi zdravstveni sektorji, na primer sektor zdravstvenih pripomočkov. Informacije o tem, kje so največje ovire, sta zagotovili poslovni skupnosti obeh strani.

Ker se vse regulativne razlike ne morejo odpraviti naenkrat, obe strani predvidevata dinamičen sporazum, ki bo omogočal postopno zbliževanje predpisov glede na opredeljene cilje in roke.

Največje potencialne koristi teh trgovinskih pogajanj so na področju regulative.

C) Obravnava skupnih izzivov in priložnosti za trgovino v 21. stoletju

Glede na velikost in učinke čezatlantskega partnerstva na svetovne trgovinske tokove bodo pogajalci obravnavali področja, ki presegajo dvostransko trgovino in prispevajo tudi h krepitvi večstranskega trgovinskega sistema.

Pravice intelektualne lastnine: Tako EU kot Združene države so se zavezale k ohranjanju in spodbujanju visoke ravni zaščite intelektualne lastnine, vključno z izvrševanjem. Zaradi učinkovitosti njunih sistemov cilj ni doseči uskladitev, temveč opredeliti številna specifična vprašanja, pri katerih se bodo obravnavale razlike.

Trgovina in trajnostni razvoj: Obe strani nameravata sodelovati na področju družbenih in okoljskih vidikov trgovine in trajnostnega razvoja glede na že doseženo v obstoječih trgovinskih sporazumih.

Drugi globalno pomembni izzivi in priložnosti: Da bi bil to resnično „sporazum 21. stoletja“, ki upošteva prepletenost gospodarstev, se obe strani zavzemata za obravnavo trgovinskih vidikov carin in spodbujanja trgovine, konkurence in podjetij v državni lasti, surovin in energije, malih in srednje velikih podjetij ter preglednosti.

O delovni skupini EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje

Na vrhu EU-ZDA 28. novembra 2011 so voditelji ustanovili delovno skupino EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, ki jo vodita predstavnik ZDA za trgovino Ron Kirk in komisar EU za trgovino Karel De Gucht. Naloga delovne skupine je bila opredelitev politik in ukrepov za povečanje trgovine in naložb med EU in ZDA v podporo obojestransko koristnemu ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in mednarodni konkurenčnosti. Voditelji ZDA in EU so delovno skupino pozvali, naj tesno sodeluje z vsemi zainteresiranimi stranmi iz javnega in zasebnega sektorja.

Danes predstavljeno končno poročilo je zaključek tega dela. Delovna skupina je v končnem poročilu, pripravljenem na podlagi vmesnega poročila z dne 18. junija 2012, priporočila začetek pogajanj o celovitem sporazumu na področju trgovine in naložb. V poročilu je tudi orisan skupen pristop obeh strani glede glavnih parametrov takih pogajanj ter opredeljeno, o čem se EU in ZDA strinjajo ter kako se nameravajo lotiti številnih področij, ki bodo sestavni del sporazuma.

Naslednji koraki

Obe strani zdaj načrtujeta začetek notranjih postopkov, ki bodo privedli do čim prejšnjega dejanskega začetka pogajanj. Na evropski strani bo Evropska komisija Svetu predložila osnutek pogajalskih smernic, o katerih mora slednji odločiti. To naj bi se zgodilo v drugi polovici marca. Ameriška vlada namerava kongresu poslati obvestilo, s čimer bo začel teči 90-dnevni rok za ugovor. Obe strani nameravata pospešeno ukrepati, ko se bodo pogajanja začela.

Dodatne informacije

MEMO/13/94

Končno poročilo delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje

Več informacij of trgovinskih odnosih med EU in ZDA


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site