Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 6. novembra 2013

Vprašanja in odgovori o politikah EU o pridelavi in uvozu GSO

Kakšen je trenutni postopek odobritve pridelave GSO?

Gensko spremenjeni organizmi (GSO) se na ravni EU odobrijo za vsak primer posebej na podlagi vloge podjetja. Vloge za pridelavo GSO se lahko vložijo na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi ali Direktive o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (Direktiva 2001/18/ES). V obeh primerih imajo države članice pomembno vlogo, saj opravijo začetno oceno tveganja pridelave GSO.

Več informacij o postopkih odobritve je na voljo na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/food/plant/gmo/authorisation/index_en.htm.

Ali se GSO že pridelujejo v EU?

Da. V EU se v komercialne namene že prideluje ena gensko spremenjena vrsta koruze – MON 810. Ta gensko spremenjena koruza je namenjena zaščiti pridelka pred škodljivcem – koruzno veščo. Dovoljenje zanjo je bilo izdano leta 1998.

V letu 2012 so koruzo MON 810 pridelovali zlasti v Španiji (na 116 306 hektarjih), na Portugalskem (na 9 278 hektarjih), Češkem (na 3 052 hektarjih), v Romuniji (na 217 hektarjih) in na Slovaškem (na 189 hektarjih)1. To predstavlja 1,35 % od 9,5 milijona hektarjev pridelane koruze v EU in 0,23 % od 55,1 milijona hektarjev gensko spremenjene koruze, pridelane po vsem svetu2.

Leta 2010 je bila v EU odobrena pridelava in industrijska predelava gensko spremenjenega škrobnega krompirja, znanega pod imenom krompir „Amflora“. Vendar se ta od leta 2011 v EU ne prideluje več.

Ali so države članice že prepovedale pridelavo GSO?

Da. Osem držav članic (Avstrija, Bolgarija, Grčija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija in Poljska) je sprejelo zaščitne ukrepe in na svojih ozemljih prepovedalo pridelavo gensko spremenjene koruze MON 810. V Franciji je prav tako veljala prepoved pridelave, ki pa jo je francoski Conseil d’Etat preklical avgusta 2013. Poleg tega so Avstrija, Grčija, Luksemburg, Madžarska in Poljska Komisijo obvestili o prepovedi pridelave krompirja „Amflora“. Vse zaščitne klavzule, ki so bile predložene Evropski agenciji za varnost hrane, so bile ocenjene za znanstveno neutemeljene.

Zakaj je Komisija danes Svetu predložila osnutek sklepa o odobritvi koruze Pioneer 1507?

Leta 2001 je podjetje Pioneer na podlagi Direktive 2001/18/ES o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje vložilo vlogo za odobritev pridelave koruze 1507 (ki je odporna na določene škodljive ličinke vešče, na primer koruzne vešče). Nato je leta 2007 podjetje pred Splošnim sodiščem Evropske unije prvič vložilo tožbo proti Komisiji zaradi opustitve ukrepanja, saj Komisija sklepa o odobritvi navedene koruze ni predložila v glasovanje regulativnemu odboru. Sodišče je to tožbo zaključilo, ko je Komisija februarja 2009 predlog za osnutek sklepa o odobritvi predložila regulativnemu odboru, ki pa ni izdal mnenja. Leta 2010 je podjetje Pioneer vložilo drugo tožbo proti Komisiji zaradi opustitve ukrepanja (zadeva T-164/10), ker glede na to, da regulativni odbor ni izrazil mnenja, Svetu ni predložila predloga za sklep o odobritvi v skladu s postopkom komitologije, ki se je takrat uporabljal (Sklep Sveta 1999/468/ES).

Splošno sodišče je 26. septembra 2013 izdalo sodbo o zadevi T-164/10, v kateri je ugotovilo, da Komisija ni ravnala v skladu z Direktivo 2001/18/ES, saj Svetu ni predložila predloga v skladu s členom 5(4) Sklepa Sveta 1999/468/ES.

Zato je Komisija zdaj v skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejela vse potrebne ukrepe za izpolnitev odločitve Sodišča in ustavitev neukrepanja ter Svetu predložila osnutek sklepa o odobritvi koruze 1507. Za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja in okolja je bil osnutek sklepa o odobritvi nekoliko spremenjen, tako da vključuje priporočila Evropske agencije za varnost hrane iz let 2011 in 2012.

Ali to pomeni, da je Evropska komisija naklonjena pridelavi koruze Pioneer 1507?

Komisija ne daje pozitivnega ali negativnega mnenja o določenem GSO in je kot varuhinja pogodb dolžna izvajati veljavno zakonodajo. Treba je opozoriti, da sta Direktivo 2001/18/ES, ki je temeljni akt za to odobritev, sprejela Svet in Parlament leta 2001, da bi se okrepil okvir za odobritev pridelave GSO. Prav tako je treba poudariti, da je Komisija na zahtevo številnih držav članic julija 2010 predlagala spremembo navedene zakonodaje, da bi državam članicam omogočila svobodo pri omejevanju ali prepovedi pridelave GSO na njihovem ozemlju.

V kateri fazi je zakonodajni predlog za spremembo zakonodaje o pridelavi GSO, ki ga je Komisija predložila julija 2010? (glej MEMO/10/325 z dne 13. julija 2010)

Kot odziv na dolgotrajno zahtevo več držav članic je Komisija julija 2010 objavila predlog uredbe o reviziji Direktive 2001/18/ES za zagotovitev pravne podlage za države članice, po kateri se lahko odločajo o pridelovanju GSO iz razlogov, ki ne temeljijo na znanstveni oceni tveganj za zdravje in okolje, opravljeni na evropski ravni. Zaradi te spremembe bodo države članice lahko omejile ali prepovedale pridelavo GSO na svojih celotnih ozemljih ali delih ozemelj brez uporabe zaščitnih klavzul, ki jih Evropska agencija za varnost hrane doslej ni podprla.

Evropski parlament je julija 2011 v prvi obravnavi sprejel mnenje o predlogu. V Svetu kljub prizadevanjem zaporednih predsedstev, zlasti danskega predsedstva v letu 2012, zaradi nasprotovanja manjšine držav članic ni bilo mogoče doseči soglasja. Komisija si nenehno prizadeva obravnavati pomisleke nasprotujočih držav članic, hkrati pa pridobiva podporo velike večine držav članic, ki predlog podpirajo.

Zakaj Komisija pričakuje, da bodo države članice ukrepale glede tega zakonodajnega predloga o pridelavi?

Komisija meni, da težave, zaradi katerih je bil leta 2010 pripravljen zakonodajni predlog o pridelavi GSO, še vedno niso razrešene in odpravljene, na kar kaže tudi današnja predložitev osnutka sklepa o odobritvi koruze 1507 Svetu na podlagi sodbe Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi T-164/10.

Ob upoštevanju konstruktivnih predlogov iz mnenja Evropskega parlamenta v prvi obravnavi in nenehnih pozivov večine držav članic, ki se v skladu s pristopom iz predloga o pridelavi GSO zavzemajo za pravico do prepovedi ali omejitve pridelave GSO na svojem ozemlju, Komisija zastopa stališče, da je potreben nov politični zagon, ki bi omogočil, da zadeva v sodelovanju s Svetom in Parlamentom v prihodnjih mesecih bistveno napreduje.

Katere gensko spremenjene rastline so odobrene za uporabo za krmo in/ali živila v EU?

Za pridelavo GSO in njihovo dajanje v promet v EU ter uporabo iz njih pridobljenih proizvodov v prehranski in krmni verigi se zahteva odobritev EU, za katero je treba dokazati odsotnost tveganja za zdravje ljudi in živali ter za okolje, ki sledi temeljiti oceni Evropske agencije za varnost hrane.

Trenutni seznam 49 odobrenih GSO za uporabo v živilih in krmi vključuje 27 vrst koruze, 8 vrst bombaža, 7 vrst soje, 3 vrste oljne ogrščice, 1 vrsto sladkorne pese, 1 vrsto krompirja in 2 vrsti mikroorganizmov.

Seznam odobrenih gensko spremenjenih rastlin in natančno področje uporabe njihove odobritve sta na voljo v registru EU za gensko spremenjena živila in krmo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/food/dyna/gm_register/index_en.cfm.

Več informacij:

IP/13/1038

http://ec.europa.eu/food/plant/index_en.htm

1 :

Vir: Letno poročilo o spremljanju pridelave koruze MON 810 v letu 2012 v EU, ki ga je predložilo podjetje Monsanto. http://ec.europa.eu/food/plant/gmo/reports_studies/report_2012_mon_810_en.htm


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website