Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 25. oktobra 2013

Reforma SKP — obrazložitev glavnih vidikov

Evropska komisija, Svet in Evropski parlament (EP) so dosegli politični sporazum o reformi skupne kmetijske politike — uradno ga morata potrditi Svet in Evropski parlament kot sporazum v fazi prve obravnave. O večini vidikov sporazuma so se dogovorili v okviru tristranskih pogovorov 26. junija, o preostalih vprašanjih (povezanih z večletnim finančnim okvirom) pa 24. septembra. Na podlagi predlogov Komisije iz oktobra 2011 (glej IP/11/1181 in MEMO/11/685) se sporazum nanaša na štiri temeljne uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupni kmetijski politiki, ki urejajo – i) neposredna plačila, ii) enotno skupno ureditev trga (CMO), iii) razvoj podeželja in iv) horizontalno ureditev financiranja, upravljanja in spremljanja skupne kmetijske politike. Komisija zdaj pripravlja ustrezne delegirane in izvedbene akte, tako da bodo novi predpisi začeli veljati naslednje leto oziroma z januarjem 2015 za večino neposrednih plačil po novem sistemu. V razpravi so tudi ločene „prehodne določbe“ za leto 2014, ki naj bi jih Svet in Evropski parlament odobrila še pred koncem leta.

Glavne vidike političnega sporazuma je mogoče povzeti tako:

1. Neposredna plačila

Za pravičnejšo porazdelitev podpore bo sistem neposrednih plačil SKP oblikovan tako, da dodelitev sredstev za vsako državo članico — in na kmeta v državi članici — ne bo več temeljila na sklicevanjih na referenčno obdobje. To bo pomenilo jasno in resnično konvergenco plačil ne samo med državami članicami, temveč tudi znotraj držav članic. Poleg tega uvedba ekoloških plačil (30 % razpoložljivih nacionalnih sredstev je povezanih z zagotavljanjem nekaterih trajnostnih načinov kmetovanja) pomeni, da bo velik delež subvencij povezan z nagrajevanjem kmetov za zagotavljanje okoljskih javnih dobrin. Za vsa plačila bodo še naprej veljala nekatera okoljska in druga pravila [glej spodaj „navzkrižna skladnost“ v točki 4 – Horizontalna ureditev].

Shema osnovnega plačila: Države članice bodo do 70 % nacionalnih sredstev za neposredna plačila dodelile novi shemi osnovnega plačila — odštejejo se vsi zneski za dodatna plačila (dodatki k plačilom za mlade kmete in druge možnosti, kot so dodatki k plačilom za območja z omejenimi možnostmi) ter za „vezana“ plačila. Za zadevnih 12 držav članic EU bo enostavnejša shema pavšalnega enotnega plačila na površino (SEPP) podaljšana do leta 2020.

Zunanja konvergenca: Nacionalne proračune za neposredna plačila bodo za vsako državo članico postopno prilagodili tako, da med državami članicami ne bo več tako velikih razlik pri povprečnemu plačilu na hektar. To pomeni, da se bodo za države članice, v katerih je povprečno plačilo (v evrov na hektar) zdaj nižje od 90 % povprečnega plačila v EU, postopno povečala proračunska sredstva (za eno tretjino razlike med njihovo zdajšnjo stopnjo in 90 % povprečja EU). Poleg tega je zagotovljeno, da bo do leta 2019 vsaka država članica dosegla minimalno raven. Zneski za druge države članice, ki prejemajo nadpovprečne zneske, bodo ustrezno prilagojeni.

Notranja konvergenca: Države članice, pri katerih se sredstva dodelijo na podlagi referenčnih obdobij, morajo uvesti bolj izenačene stopnje osnovnega plačila na hektar. Izberejo lahko različne možnosti: nacionalni ali regionalni pristop (na podlagi upravnih ali agronomskih meril); vzpostavijo regionalne/nacionalne stopnje do leta 2019 ali zagotovijo, da se sredstva za kmetije, ki prejemajo manj kot 90 % regionalne/nacionalne povprečne stopnje postopno povečajo (za eno tretjino razlike med njihovo zdajšnjo stopnjo in 90 % nacionalnega/regionalnega povprečja) — z dodatnim jamstvom, da do leta 2019 vsaka pravica do plačila doseže najnižjo vrednost 60 % nacionalnega/regionalnega povprečja (razen če se države članice odločijo, da bodo omejile zmanjšanje vrednosti pravic). Zneski za kmete, ki prejemajo več kot je regionalno/nacionalno povprečje, bodo sorazmerno prilagojeni, pri čemer imajo države članice možnost, da omejijo morebitno „izgubo“ na 30 %.

Države članice imajo tudi pravico, da uporabijo prerazporeditveno plačilo za začetne hektarje, tako da 30 % sredstev iz nacionalne ovojnice prerazporedijo kmetom za začetnih 30 hektarjev (ali do povprečne velikosti kmetij v državi članici, če ta presega 30 ha). To bo imelo pomemben prerazporeditveni učinek.

Zmanjšanje plačila za velike kmetije: Dosežen je bil dogovor o obveznem zmanjšanju plačil za posamezne kmetije, ki znašajo nad 150 000 evrov za posamezno kmetijo („postopno zmanjševanje“). V praksi to pomeni, da se bo osnovno plačilo, ki za posamezno kmetijo presega 150 000 evrov, zmanjšalo za najmanj 5 %. Da bi upoštevali zaposlene, se lahko pred izračunom odštejejo stroški plač. To zmanjšanje ne velja za države članice, ki uporabljajo prerazporeditveno plačilo, in ki torej vsaj 5 % nacionalne ovojnice zadržijo za prerazporeditev za prve hektarje vseh kmetij. Opomba: s tem mehanizmom „privarčevana“ sredstva ostanejo v zadevni državi članici/regiji, ki jih prenese v ustrezno ovojnico za razvoj podeželja ter uporabi brez sofinanciranja. Države članice imajo tudi možnost, da omejijo zneske za individualne kmete na 300 000 evrov, pri tem pa upoštevajo stroške plač.

Mladi kmeti: Da bi spodbudili obnovo generacij, je treba osnovno plačilo, dodeljeno mladim kmetom začetnikom (starim največ 40 let) dopolniti z dodatnim plačilom za obdobje največ 5 let (povezanim s prvo ustanovitvijo gospodarstva). Ta plačila bodo v višini do 2 % financirana iz nacionalne ovojnice in bodo obvezna za vse države članice. Ta plačila dopolnjujejo druge ukrepe za mlade kmete iz programa za razvoj podeželja.

Mali kmeti: Neobvezno za države članice – vsak kmeti, ki zahteva podporo, se lahko vključi v shemo za male kmete in tako prejme letno plačilo, ki ga ne glede na velikost kmetije določi država članica običajno v znesku od 500 do 1 250 evrov. Države članice lahko izberejo različne metode za izračun letnega plačila, vključno z možnostjo, da kmeti enostavno prejmejo znesek, ki bi ga sicer prejeli. To bo velika poenostavitev za zadevne kmete in nacionalne uprave, saj za udeležene kmete ne bodo veljale zahteve v zvezi z navzkrižno skladnostjo in izvzete bodo ekološke zahteve. (Ocena učinka je pokazala, da ima približno tretjina kmetij, ki prejema sredstva SKP, površino 3 ha ali manj – vendar to znaša samo 3 % skupne kmetijske površine v EU-27.) Skupna sredstva sheme za male kmete ne smejo preseči 10 % nacionalne ovojnice, razen če se država članica odloči, da bodo mali kmeti prejeli, kar bi jim pripadalo brez te sheme. Tu so še sredstva za razvoj podeželja, namenjena svetovanju malim kmetom glede gospodarskega razvoja, ter nepovratna sredstva za prestrukturiranje za regije z večjim številom malih kmetij.

Prostovoljna shema vezane podpore: Za ohranjanje sedanjih ravni pridelave v sektorjih ali regijah s specifičnimi vrstami kmetovanja ali sektorji, ki imajo težave, vendar so pomembni zaradi gospodarskih in/ali socialnih in/ali okoljskih razlogov, bodo države članice imele možnost zagotavljanja omejenih zneskov „vezanih“ plačil, tj. plačil, vezanih na določen pridelek. Ta sredstva bodo omejena na do 8 % nacionalne ovojnice ali do 13 %, če sedanji obseg vezane podpore v državi članici presega 5 %. Komisija lahko odobri višjo stopnjo, kjer je to upravičeno. Možen je dodaten znesek (do 2 %) „vezane“ podpore za stročnice.

Območja z naravnimi omejitvami/območja z omejenimi možnostmi: Države članice (ali regije) lahko do 5 % nacionalne ovojnice dodelijo za dodatno plačilo območjem z naravnimi omejitvami (kot je opredeljeno v pravilih za razvoj podeželja). Gre za izbirno odločitev, ki pa ne vpliva na možnosti, ki so območjem z naravnimi omejitvami na voljo v okviru razvoja podeželja.

Ekologizacija: Poleg sheme osnovnega plačila/SEPP bo vsako kmetijsko gospodarstvo prejelo plačilo po hektarju, prijavljenem za osnovno plačilo, za spoštovanje nekaterih kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Države članice bodo za to porabile 30 % nacionalne ovojnice. To ravnanje je obvezno, neupoštevanje ekoloških zahtev bo kaznovano z znižanji, ki bi lahko v nekaterih primerih presegla ekološko plačilo. V prvem in drugem letu kazen ne sme preseči 0 %, 20 % v tretjem letu, v četrtem letu pa se lahko uporabi največja kazen 25 %. Seveda se bo ekološko plačilo dodelilo samo tistim območjem, ki izpolnjujejo pogoje (tj. so upravičena do osnovnega plačila ali enotnega plačila na površino, spoštujejo ekološke zahteve).

Območja z ekološko pridelavo, tj. sistem pridelave s priznanimi okoljskimi koristmi, se štejejo, da izpolnjujejo pogoje za prejemanje ekološkega plačila brez kakršne koli dodatne zahteve.

Predvidene so 3 osnovne prakse:

  1. ohranjanje trajnih travišč;

  2. diverzifikacija pridelkov (kmet mora pridelovati vsaj 2 pridelka, če njegovo orno zemljišče presega 10 hektarov, in vsaj 3 pridelke, če njegovo orno zemljišče presega 30 hektarov. Glavni pridelek lahko pokriva največ 75 % ornega zemljišča in dva glavna pridelka največ 95 % ornega zemljišča);

  3. ohranjanje „območja ekološkega pomena“, ki obsega vsaj 5 % obdelovalne površine kmetijskega gospodarstva na večini kmetij z obdelovalno površino nad 15 hektarov: tj. robovi polj, žive meje, drevesa, zemljišča v prahi, krajinske značilnosti, biotopi, varovalni pasovi, gozdovi. Po poročilu Komisije leta 2017 in na podlagi zakonodajnega predloga se bo to območje lahko povečalo na 7 %.

Ekologizaciji enakovredni sistem : Da bi se izognili kaznovanju tistih, ki že ravnajo „ekološko“ in „trajnostno“, sporazum predvideva enakovredni sistem, kjer obstoječe, okolju prijazne prakse nadomestijo osnovne ekološke zahteve. Kmetijsko-okoljski programi lahko denimo vključujejo prakse, ki se štejejo za enakovredne. Nova uredba vsebuje seznam takšnih enakovrednih praks. Da bi se izognili „dvojnemu financiranju“ takih ukrepov (in kmetijsko-okoljskih shem na splošno), je treba pri plačilih iz programov za razvoj podeželja upoštevati osnovne ekološke zahteve [glej razdelek o razvoju podeželja spodaj].

Finančna disciplina: Ne glede na ločeni sklep za proračunsko leto 2014 je bilo dogovorjeno, da je treba pri vsakem prihodnjem znižanju letnih neposrednih plačil v okviru finančne discipline (tj. kadar so predvidena plačila višja od proračunskih sredstev, ki so na voljo v prvem stebru) upoštevati mejni znesek 2 000 evrov. Drugače povedano, znižanje se NE bo uporabljalo za prvih 2 000 evrov neposrednega plačila kmetu. Tako bodo zagotovljena tudi rezervna sredstva za morebitne krizne razmere na trgu [glej horizontalno ureditev].

Prenos sredstev med stebri: Države članice bodo lahko v svojo ovojnico za razvoj podeželja prenesle do 15 % svoje nacionalne ovojnice za neposredna plačila (1. steber). Teh zneskov ne bo treba sofinancirati. Države članice se bodo lahko odločile tudi za prenos do 15 % svoje nacionalne ovojnice za razvoj podeželja v ovojnico za neposredna plačila; za države članice, ki prejmejo manj kot 90 % povprečja EU za neposredna plačila, ta delež znaša 25 %.

Aktivni kmeti“: Reforma zaostruje pravila glede aktivnih kmetov, da bi s tem odpravila številne pravne vrzeli, ki so omogočile določenemu številu podjetij, da zahtevajo neposredna plačila, čeprav njihova primarna gospodarska dejavnost ni kmetijstvo. Države članice bodo morale obvezno upoštevati seznam izvajalcev, ki jih je treba izključiti iz neposrednih plačil (letališča, železniške in komunalne storitve, storitve poslovanja z nepremičninami ter stalna športna in rekreacijska zemljišča), razen če posamezni izvajalci dejavnosti ne dokažejo, da dejansko opravljajo kmetijsko dejavnost. Države članice bodo lahko na seznam vključile tudi druge gospodarske dejavnosti.

Upravičeni hektar — Leto 2015 bo predvidoma novo referenčno leto za prijavo zemljišča, na podlagi katerega bodo dodeljene pravice do plačila, vendar bo ostala povezava z upravičenci sistema neposrednih plačil v letu 2013, da bi se izognili špekulacijam. Države članice, v katerih bi bil lahko velik porast prijavljenih upravičenih površin, lahko omejijo število pravic do plačila, ki se dodelijo v letu 2015.

2. Mehanizmi upravljanja trga

Poleg mlečnih kvot, ki prenehajo veljati leta 2015, reforma predvideva tudi ukinitev kvot za sladkor s 30. septembrom 2017, s čimer potrjuje sladkorno reformo iz leta 2005 o odpravi sistema kvot, obenem pa sektorju omogoča dodatni čas za prilagoditev. To bo zagotovilo večjo konkurenčnost proizvajalcev EU na domačem in svetovnem trgu (izvoz EU je omejen s pravili STO, dokler bodo veljale kvote) in s tem dolgoročno perspektivo sektorja. Bogata ponudba na domačih trgih EU po zmernih cenah bo koristila tudi vmesnim in končnim uporabnikom sladkorja. Dodatno varnost bodo zagotovile standardne določbe za sporazume med tovarnami sladkorja in pridelovalci. V obdobju po ukinitvi kvot bo za beli sladkor veljala pomoč za zasebno skladiščenje. Večina držav v razvoju bo še naprej uživala neomejen in dajatev prost dostop na trg EU.

Glede proizvodnje vina sporazum upošteva odločbo reforme iz leta 2006 za odpravo sistema pravic za zasaditev trte konec leta 2015 in uvedbo sistema dovoljenj za zasaditev nove trte od leta 2016 — kot je predlagala skupina na visoki ravni za vino decembra lani (glej IP/13/1378) — pri čemer je rast omejena na 1% na leto.

Druge spremembe enotne skupne ureditve trgov naj bi spodbudile tržno usmerjenost kmetijstva EU glede na povečano konkurenco na svetovnih trgih ter hkrati v negotovih zunanjih razmerah kmetom zagotovile učinkovito varnostno mrežo (skupaj z neposrednimi plačili in možnostmi za obvladovanje tveganja iz programa za razvoj podeželja). Obstoječa sistema za javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje bosta prenovljena ter zato odzivnejša in učinkovitejša, na primer s tehničnimi prilagoditvami za goveje meso in mlečne izdelke. Pri mleku in mlečnih izdelkih te spremembe – odkupna doba je podaljšana za 1 mesec, samodejni javni razpisi za maslo ter posneto mleko v prahu nad zgornjo mejo, povečanje zgornje meje za maslo na 50 000 ton ter morebitno zasebno skladiščenje za posneto mleko v prahu ter nekatere sire, zaščitene z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo – dopolnjujejo ukrepe za mleko in mlečne izdelke iz leta 2012, ki so vključeni v uredbo, in krepijo pogajalsko moč kmetov.

Poleg tega je uvedena nova zaščitna klavzula za vse sektorje, s katero bo Komisija lahko sprejela izredne ukrepe in se tako odzvala na splošne tržne motnje – kot so bili denimo ukrepi, sprejeti v času krize zaradi bakterije E. coli od maja do julija 2011. Ti ukrepi se bodo financirali iz krizne rezerve, ta pa se financira z letnim znižanjem neposrednih plačil. Sredstva, ki ne bodo uporabljena za krizne ukrepe, bodo naslednje leto vrnjena kmetom. V primeru hujšega neravnovesja na trgu lahko Komisija tudi pooblasti organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije, da ob spoštovanju posebnih zaščitnih varovalk skupaj sprejmejo nekatere začasne ukrepe (na primer umik izdelkov s trga ali skladiščenje pri zasebnih operaterjih) in tako stabilizirajo zadevni sektor.

Programa razdeljevanja sadja in mleka v šolah se nadaljujeta in letni proračun za program razdeljevanja sadja v šolah se poveča z 90 na 150 milijonov evrov letno.

Komisija želi izboljšati pogajalski položaj kmetov v prehranski verigi, zato si prizadeva za boljšo organizacijo sektorjev z nekaj manjšimi odstopanji od predpisov EU o konkurenci.. Pravila, ki se nanašajo na organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije, sedaj zajemajo vse sektorje — nadaljnje možnosti za ustanovitev takšnih organizacij se zdaj prenesejo na sredstva za razvoj podeželja (glej spodaj). Poleg tega je pod nekaterimi pogoji in zaščitnimi ukrepi predvidena možnost kolektivnega pogajanja kmetov o pogodbah za dobavo oljčnega olja, govejega mesa, žita in nekaterih drugih poljščin. Komisija bo pripravila smernice za morebitne težave v zvezi s konkurenčnim pravom. Proizvajalci pršuta z zaščiteno geografsko označbo ali označbo porekla lahko pod nekaterimi pogoji urejajo dobavo na trg.

Zaradi poenostavitve in tržne usmerjenosti se številni manjši ali neuporabljeni programi ukinejo (pomoč za uporabo posnetega mleka in posnetega mleka v prahu za krmo in kazein, vezana pomoč za sviloprejke!)

3. Razvoj podeželja

Politika razvoja podeželja bo ohranila sedanjo uspešno temeljno obliko: države članice in regije bodo še naprej pripravljale svoje večletne programe na podlagi nabora ukrepov EU — glede na potrebe svojih podeželskih območij. Ti programi bodo sofinancirani iz nacionalnih ovojnic – pri čemer bodo zneski in stopnje sofinanciranja določeni v okviru večletnega finančnega okvira. Nova pravila za drugi steber zagotavljajo prožnejši pristop, kot je sedanji. Ukrepi se na ravni EU ne bodo več delili na „osi“ s povezanimi minimalnimi zahtevami glede porabe sredstev na os. Namesto tega bodo države članice/regije na podlagi zanesljive analize odločile, katere ukrepe bodo uporabile (in kako), da bi dosegle cilje, povezane s šestimi obsežnimi „prednostnimi nalogami“ in njihovimi podrobnejšimi „prednostnimi področji“. Šest prednostnih nalog zajema: spodbujanje prenosa znanja in inovacij; krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi; spodbujanje organizacije prehranske verige, vključno s predelavo in trženjem ter obvladovanjem tveganja; obnavljanje, ohranjanje in krepitev ekosistemov; spodbujanje gospodarne rabe virov in prehod na nizkoogljično gospodarstvo; ter spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja na podeželskih območjih. Države članice bodo morale vsaj 30 % sredstev ki jih bodo za razvoj podeželja dobile iz proračuna EU, nameniti za financiranje nekaterih ukrepov, povezanih z upravljanjem zemljišč in bojem proti podnebnim spremembam, in vsaj 5 % za projekte LEADER. [ V 30 % za ukrepe: naložbe v osnovna sredstva (samo naložbe v zvezi z okoljem in podnebjem); vsi ukrepi, namenjeni gozdarstvu; kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi; ekološko kmetovanje; plačila Natura 2000 (ne plačila iz okvirne direktive o vodah); in plačila za območja z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami.]

Politika razvoja podeželja se bo tesneje usklajevala z drugimi politikami na ravni EU prek skupnega strateškega okvira in na podlagi sporazumov o partnerstvu na nacionalni ravni, ki zajemajo vso podporo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo) v zadevni državi članici.

Nacionalne dodelitve: Dodelitve sredstev za razvoj podeželja državam članicam so vključene v osnovno uredbo, vendar z možnostjo prilagoditve teh zneskov z delegiranim aktom, če je to potrebno iz tehničnih razlogov ali določeno z zakonodajnim aktom.

Stopnje sofinanciranja: Najvišje stopnje sofinanciranja EU bodo za večino plačil v manj razvitih regijah, v najbolj oddaljenih regijah in na manjših Egejskih otokih znašale 85 %, v regijah v prehodnem obdobju 75 %, v drugih regijah v prehodnem obdobju 63 % in v preostalih regijah 53 %, vendar so lahko večje v primeru ukrepov, ki podpirajo prenos znanja, sodelovanje, ustanovitev skupin in organizacij pridelovalcev, v primeru nepovratnih sredstev za nove mlade kmete, projektov LEADER in ukrepov na področju okolja in podnebnih sprememb.

V novem obdobju bodo države članice/regije imele tudi možnost, da pripravijo tematske podprograme za podrobno obravnavo vprašanj mladih kmetov, malih kmetij, gorskih območij, žensk na podeželju, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja tem spremembam, biotske raznovrstnosti ter kratkih dobavnih verig. V nekaterih primerih bodo v podprogramih na voljo višje stopnje sofinanciranja.

Poenostavljen seznam ukrepov bo temeljil na najpomembnejših vidikih ukrepov, ki so na voljo v sedanjem obdobju. Med drugim bo zajemal:

  1. Inovacije: ta ključna tema (natančneje: načrtovano evropsko partnerstvo za inovacije za kmetijsko produktivnost in trajnost — „EIP“) bo uresničena z različnimi ukrepi za razvoj podeželja, kot so „prenos znanja“, „sodelovanje“ in „naložbe v osnovna sredstva“. Evropsko partnerstvo za inovacije bo spodbujalo gospodarno rabo virov, produktivnost ter okolju prijazen razvoj vzdržljivega kmetijstva in gozdarstva z nizkimi emisijami. To bi bilo treba med drugim doseči s tesnejšim sodelovanjem med kmetijstvom in raziskovalnimi ustanovami, da bi se tako pospešil prenos tehnologije v kmetijsko prakso;

  2. Znanje – „na znanju temelječe kmetijstvo“: okrepljeni ukrepi za kmetijske svetovalne službe (povezani tudi z blažitvijo in prilagajanjem na podnebne spremembe, okoljskimi izzivi ter z gospodarskim razvojem in usposabljanjem);

  3. Prestrukturiranje kmetij/naložbe/posodobitve: nepovratna sredstva so še na voljo — včasih z višjimi stopnjami podpore, kadar so povezana z EIP ali skupnimi projekti;

  4. Mladi kmeti — kombinacija ukrepov lahko vključuje subvencije za zagon kmetijskega gospodarstva (do 70 000 evrov), splošne naložbe v osnovna sredstva, usposabljanje in svetovanje;

  5. Mali kmeti: pomoč za zagon kmetijskega gospodarstva do 15 000 evrov na malo kmetijo;

  6. Instrumenti za obvladovanje tveganja: zavarovalni in vzajemni skladi – za zavarovanje pridelka in zavarovanje pred vremenskimi pojavi, zavarovanje pred boleznimi živali [v skladu s členom 68 zdaj na voljo v prvem stebru] – so razširjeni, tako da zdaj vključujejo možnost za stabilizacijo prihodka (ki bi omogočala izplačilo (do 70 % izgube) iz vzajemnega sklada, če se prihodek zmanjša za 30 %);

  7. Skupine/organizacije proizvajalcev: pomoč pri ustanovitvi skupin/organizacij na podlagi poslovnega načrta ter omejene na subjekte, opredeljene kot mala in srednje velika podjetja;

  8. Kmetijsko-okoljska in podnebna plačila: skupna naročila, povezava z ustreznim usposabljanjem/informiranjem ter večja prožnost pri razširitvi prvotnih naročil;

  9. Ekološko kmetovanje: nov, ločen ukrep zaradi večje prepoznavnosti;

  10. Gozdarstvo: okrepljena/racionalizirana podpora v obliki nepovratnih sredstev in letnih plačil;

  11. Gorska območja: za gorska območja in kmetije nad 62º severne zemljepisne širine lahko obseg pomoči znaša do 450 evrov/ha (povečano z 250 evrov/ha);

  12. Druga območja z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami: nova razmejitev območij z naravnimi omejitvami – z začetkom veljavnosti najpozneje leta 2018 – na podlagi osmih biofizikalnih meril; države članice ohranijo možnost, da za ohranitev ali izboljšanje okolja do 10 % svojega kmetijskega območja opredelijo kot območje s posebnimi omejitvami;

  13. Sodelovanje: razširjene možnosti podpore tehnološkemu, okoljskemu in trgovinskemu sodelovanju (npr. pilotni projekti, skupni okoljski programi, kratke dobavne verige, razvoj lokalnih trgov);

  14. Nekmetijske dejavnosti: nepovratna sredstva za ustanavljanje in razvoj mikropodjetij in malih podjetij;

  15. Osnovne storitve in obnova vasi: naložbe v širokopasovno infrastrukturo in obnovljivo energijo so lahko tudi obsežnejše kot zdajšnje lokalne premestitve dejavnosti/spremembe namembnosti zgradb;

  16. LEADER: večji poudarek na ozaveščanju in pripravah strategij; več prožnosti pri združevanju z drugimi sredstvi na lokalnih območjih, tj. podeželsko-urbano sodelovanje; LEADER je zdaj skupni pristop v lokalnemu razvoju s sredstvi naslednjih evropskih strukturnih in investicijskih skladov: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

4. Horizontalna ureditev

Nadzor: Zahteve glede nadzora se zmanjšajo v regijah, kjer so prejšnji pregledi pokazali dobre rezultate, tj. ustrezno spoštovanje pravil. Vendar bo preglede treba okrepiti v regijah, kjer se pojavljajo težave.

Kmetijsko svetovanje: Seznam vprašanj, v zvezi s katerimi bodo države članice morale zagotoviti svetovanje kmetom, je bil razširjen in poleg navzkrižne skladnosti zajema neposredna ekološka plačila, pogoje za ohranjanje zemljišč, upravičenih do neposrednih plačil, okvirno direktivo o vodah in direktivo o trajnostni rabi pesticidov, pa tudi nekatere ukrepe za razvoj podeželja.

Navzkrižna skladnost: Vsa neposredna plačila, nekatera plačila za razvoj podeželja in nekatera plačila za sajenje trte bodo še naprej vezana na izpolnjevanje številnih zakonskih zahtev v zvezi z okoljem, podnebnimi spremembami, dobrimi kmetijskimi pogoji zemljišč, standardi za zdravje ljudi, živali in rastlin ter dobro počutje živali. Seznam je poenostavljen in izključena so pravila, ki ne določajo jasnih in preverljivih obveznosti za kmete. V sistem navzkrižne skladnosti bosta vključeni tudi okvirna direktiva o vodah in direktiva o trajnostni rabi pesticidov, ko bo očitno, da se pravilno uporabljata v vseh državah članicah in da so obveznosti kmetov jasno opredeljene.

Krizna rezerva: Finančna disciplina bo vsako leto omogočila nastanek krizne rezerve v znesku 400 milijonov evrov (po cenah iz leta 2011). Če se znesek ne bo uporabil za krizne razmere, bo naslednje leto vrnjen kmetom kot neposredna plačila.

Preglednost: Države članice bodo morale zagotoviti popolno preglednost glede vseh upravičencev — z izjemo tistih kmetij, ki so upravičene do plačil iz sheme za male kmete v državi članici. Za te kmetije bodo podatki zagotovljeni brez imena ali naslova. S tem se v celoti upošteva sodba Sodišča iz oktobra 2010, v kateri je navedeno, da veljavna pravila ne upoštevajo pravil o varstvu podatkov za fizične osebe.

Spremljanje in ocenjevanje SKP: Komisija bo pred koncem leta 2018 in nato vsaka štiri leta predložila poročilo o učinkovitosti SKP v zvezi z njenimi glavnimi cilji: trajnostna pridelava hrane, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in uravnotežen teritorialni razvoj.

5. Drugi vidiki

Uskladitev zakonodaje: kar zadeva nadaljnje izvajanje reforme, bo za številne vidike, zlasti v zvezi z uredbo o enotni tržni ureditvi, potrebna odobritev v skladu s členom 43(3) oziroma členom 43(2).

Prehodne določbe: Vse nove uredbe naj bi začele veljati 1. januarja 2014. Komisija lahko zdaj začne pripravljati izvedbena pravila za te uredbe Sveta. Že zdaj je jasno, da plačilne agencije v državah članicah ne bodo imele dovolj časa za pripravo potrebnih upravnih postopkov in pregledov v novem sistemu neposrednih plačil do začetka naslednjega leta (ko se obrazci IAKS razpošljejo kmetom). Zato je Komisija pripravila ločen predlog o prehodnem letu 2014 za neposredna plačila. Novi vidiki, kot so ekološka plačila in pomoč mladim kmetom, se bodo torej uporabljali šele od leta 2015 naprej. Države članice so pozvane, da pripravijo svoje večletne programe razvoja podeželja, ki naj bi jih odobrili v začetku naslednjega leta. Vendar pa se morajo za nekatera letna plačila, denimo kmetijsko-okoljska plačila, uporabljati pravila o prehodnem obdobju, da ne bi prišlo do prekinitve te vrste sheme.

Več informacij

Dokumenti in podatki o predlogu reforme SKP so na voljo na naslovu:

Http://ec.europa.eu/agriculture/cap-post-2013/index_en.htm

IP/13/613

MEMO/13/631


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website