Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Pogosta vprašanja o jezikih v Evropi

Commission Européenne - MEMO/13/825   26/09/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 26. septembra 2013

Pogosta vprašanja o jezikih v Evropi

IP/13/875

Kaj je večjezičnost?

  • Stanje, ko se znotraj določenega zemljepisnega območja govori več jezikov;

  • sposobnost posameznika, da obvlada več jezikov;

  • politika, ki od organizacije, družbe ali institucije zahteva uporabo več kot enega jezika pri svoji notranji in/ali zunanji komunikaciji.

Večjezičnost je bistvena značilnost Evrope v vseh teh pomenih.

Učenje jezikov in jezikovna raznovrstnost sta med prednostnimi nalogami programa Erasmus+, novega programa za izobraževanje, usposabljanje in šport za obdobje 2014–2020.

Kateri so uradni jeziki EU?

V institucijah EU je 24 uradnih jezikov: angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, hrvaščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina.

Kdo odloča, kateri jeziki bodo uradni jeziki EU?

O tem soglasno odloča Svet Evropske unije, v katerem so zastopane vse države članice EU. Vsaka bodoča država članica pred pristopom k EU navede, kateri jezik želi uporabljati kot uradni jezik za potrebe EU. Vsako naknadno spremembo, npr. zahtevo za nov uradni jezik ali prenehanje uporabe obstoječega, morajo soglasno potrditi vse države članice v Svetu.

Kaj pa regionalni jeziki, ki se govorijo v državah članicah?

Svet EU (tj. vse države članice) je sklenil, da lahko institucije EU uporabljajo tudi jezike, ki so priznani z ustavo države članice, četudi niso uradni jeziki EU. Institucije EU so s špansko vlado sklenile sporazum o uporabi baskovščine, katalonščine in galicijščine v dokumentih. Podoben sporazum obstaja z vlado Združenega kraljestva, in sicer glede uporabe valižanščine in škotske galščine. V obeh primerih vlada zadevne države članice po potrebi in na lastne stroške zagotovi prevode.

Tolmačenje iz baskovskega, katalonskega/valencijskega/balearskega in galicijskega jezika (vendar ne tolmačenje v te jezike) se na zahtevo zagotovi za nekatere sestave Sveta z regionalnimi predstavniki ter za plenarna zasedanja Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Na sejah Komisije regionalni španski jeziki niso predvideni. Stroške takšnega tolmačenja krije zadevna država članica. Podobne dogovore so sklenili tudi valižanski in škotski organi.

Zakaj Evropska komisija spodbuja večjezičnost?

Ker želi 1) spodbuditi medkulturni dialog in bolj vključujočo družbo, 2) pri državljanih 28 držav članic okrepiti zavest o evropskem državljanstvu, 3) zagotoviti mladim priložnosti za študij in delo v tujini ter 4) odpreti nove trge za podjetja iz EU, ki konkurirajo na svetovni ravni.

Kako bi na kratko povzeli cilj jezikovnih politik EU?

Jezikovne politike EU naj bi ščitile jezikovno raznovrstnost in spodbujale znanje jezikov. S tem se krepita kulturna identiteta in vključevanje v družbo ter povečujejo možnosti izobraževanja in zaposlovanja, ki jih imajo večjezični državljani na enotnem trgu.

Oblikovati želimo Evropo, v kateri se poleg maternega jezika vsakdo že od zgodnjega otroštva uči vsaj dveh tujih jezikov. Voditelji držav in vlad EU so marca 2002 na srečanju na vrhu v Barceloni sprejeli cilj „materni jezik +2“.

Koliko stane večjezičnost v institucijah EU?

Skupni strošek prevajanja in tolmačenja v vseh institucijah EU (vključno z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom, Sodiščem Evropske unije, Računskim sodiščem, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij) znaša letno približno 1 milijardo evrov. To je manj kot 1 % proračuna EU ali nekaj več kot 2 evra na državljana. Evropska komisija zaposluje približno 3 000 prevajalcev in tolmačev.

Ali zakonodaja EU ščiti uporabo jezikov?

Pravice in obveznosti EU glede jezikov varuje evropska zakonodaja. Pogodba EU (člen 3) in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (člena 21 in 22) prepovedujeta diskriminacijo na podlagi jezika in navajata, da Unija spoštuje jezikovno raznolikost.

Prva uredba Skupnosti, sprejeta leta 1958, zahteva, da institucije Skupnosti prevajajo zakonodajo v vse uradne jezike EU in odgovarjajo na poizvedbe državljanov v jeziku poizvedbe (člen 2 ter člena 20 in 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije).

Ali EU načrtuje zmanjšanje števila uradnih jezikov?

Ne, saj sedanji sistem skrbi za demokratičnost in preglednost. Nobena država članica se ne želi odpovedati svojemu jeziku, pa tudi države kandidatke hočejo svoje jezike dodati na seznam uradnih jezikov.

Ali bi bil skupni jezik rešitev?

Nekajkrat je bilo predlagano, naj se kot skupni vseevropski jezik v EU sprejme latinščina ali esperanto, vendar bi se morali v obeh primerih skoraj vsi jezik učiti od začetka, zato bi ta rešitev zahtevala veliko napora in ne bi bila posebno uporabna v odnosih z ostalim svetom. Usposabljanje učiteljev in poučevanje novega jezika skoraj 500 milijonov Evropejcev bi bilo zelo zamudno in bi zahtevalo veliko sredstev. Zamisel, da lahko samo en jezik zadovolji vse jezikovne potrebe, je preveč poenostavljena. Zato Evropska komisija z večjezičnostjo spodbuja raznovrstnost jezikov in ne usmerjenosti le v enega.

Kakšen je pomen prevajanja in tolmačenja?

Službi EU za prevajanje in tolmačenje podpirata in krepita večjezičnost v Evropski uniji ter politike Unije približujeta državljanom. Obveščanje državljanov, zlasti o njihovih pravicah in obveznostih iz zakonodaje EU, ter sporazumevanje z njimi v njihovih jezikih sta bistvena za preglednost, legitimnost in učinkovitost EU.

Ali se vsi dokumenti EU prevajajo v vse uradne jezike?

Ne. Dokumenti se prevajajo glede na pomembnost, odvisno od ciljne skupine in namena. Zakonodaja in dokumenti večjega javnega pomena ali interesa so prevedeni v vseh 24 uradnih jezikov. Drugi dokumenti (npr. korespondenca z nacionalnimi organi in sklepi, naslovljeni na posameznike ali subjekte) pa se prevajajo le v potrebne jezike.

Komisija interno posluje v treh „delovnih jezikih“ – angleščini, francoščini in nemščini.

Kaj pa spletišča?

Vloga interneta pri seznanjanju javnosti o tem, kaj EU dela in kakšne so pri tem koristi za državljane, je vedno bolj pomembna. Komisija sicer ni pravno zavezana, da vse svoje spletne strani prevede v vse uradne jezike, vendar na svojih spletnih straneh objavi čim več informacij v čim več jezikih.

Kateri jezik je najpomembnejši?

Vsi jeziki veljajo za enako pomembne. Največje število domačih govorcev znotraj EU ima nemščina, ki pa se večinoma govori le v Nemčiji in Avstriji. Jezika EU, ki imata največje število domačih govorcev po svetu, sta angleščina in španščina, vendar večina teh govorcev ne živi v Evropi. Francoščina je uradni jezik oziroma eden od uradnih jezikov treh držav članic (Belgija, Francija in Luksemburg). Govori se v številnih predelih sveta in poučuje na številnih šolah v EU, vendar se bolj uporablja v južni in zahodni Evropi kot na severu ali vzhodu celine. Angleščina je sicer najbolj govorjeni drugi jezik v EU, vendar so nedavne raziskave pokazale, da ima ustrezno znanje za sporazumevanje v angleščini še vedno manj kot polovica prebivalcev EU.

Kako se mi lahko obrestuje učenje jezikov?

Ob vse večji brezposelnosti je znanje in razumevanje tujih jezikov prednost glede osebnega razvoja, zaposljivosti in poslovne konkurenčnosti. Razumevanje tujega jezika ljudem prav tako omogoča spoznavanje različnih kultur in izboljšuje medsebojno razumevanje.

Zakaj so jeziki pomembni za podjetništvo?

Ker je koristno poznati jezik svoje stranke. Leta 2006 je Komisija izvedla študijo o oceni stroškov, ki jih imajo podjetja EU zaradi pomanjkanja znanja tujih jezikov. Izsledki raziskave kažejo, da zaradi slabega jezikovnega znanja na tisoče evropskih podjetij vsako leto izgubi posel in naročila. Študija ocenjuje, da 11 % evropskih izvoznih malih in srednjih podjetij (945 000 podjetij) morda izgublja posle zaradi nezmožnosti sporazumevanja.

Kaj o učenju jezikov menijo Evropejci?

Raziskava Eurobarometer, izvedena leta 2012, kaže, da skoraj devet od desetih državljanov EU meni, da je znanje tujih jezikov zelo koristno, 98 % pa jih trdi, da bo takšno znanje koristilo prihodnosti njihovih otrok. Na splošno se Evropejci zavedajo prednosti večjezičnosti: 72 % se jih strinja s tem ciljem, 77 % jih je prepričanih, da bi to morala biti prednostna naloga, 53 % jih uporablja jezike na delovnem mestu in 45 % jih meni, da imajo v svoji državi boljšo zaposlitev zaradi znanja tujih jezikov.

Kako dobro Evropejci govorijo tuje jezike?

Najbolj večjezična država EU je Luksemburg, kjer 99 % državljanov govori vsaj en tuji jezik. Število Evropejcev, ki menijo, da se lahko sporazumevajo v tujem jeziku, se je nekoliko zmanjšalo, in sicer s 56 % na 54 %. Preizkus znanja, v katerem so sodelovali najstniki iz 14 evropskih držav, je pokazal, da ima dobro znanje prvega tujega jezika samo 42 % najstnikov, drugega pa samo 25 % najstnikov. Veliko jih ne doseže niti stopnje „osnovno znanje“, tj. 14 % v primeru prvega tujega jezika in 20 % v primeru drugega tujega jezika.

Delež učencev, ki imajo dobro znanje prvega tujega jezika, se giblje od 82 % na Malti in Švedskem (kjer je angleščina prvi tuji jezik) do samo 14 % v Franciji (učenje angleščine) in 9 % v Združenem kraljestvu (učenje francoščine). Internet je pripomogel k izboljšanju „pasivnega“ bralnega in slušnega razumevanja v tujih jezikih. Delež Evropejcev, ki redno uporabljajo tuje jezike na internetu, na primer prek družbenih medijev, se je povečal za 10 odstotnih točk, in sicer s 26 % na 36 %.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site