Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 25. septembra 2013

„Odpiranje izobraževanja“ – pogosta vprašanja

Kaj pomeni izraz „odpiranje izobraževanja“?

Odpiranje izobraževanja pomeni vključitev digitalne revolucije v izobraževanje. Digitalne tehnologije ljudem omogočajo, da se učijo kjer koli, kadar koli, s katero koli napravo in s pomočjo kogar koli.

Kateri so glavni cilji pobude?

  1. Ustvarjati priložnosti za organizacije, učitelje, študente in učence, da bodo pri učenju in poučevanju z obsežnejšo uporabo digitalnih tehnologij in vsebin bolj inovativni. Komisija bo organizacijam pomagala pri pregledu njihovih strategij, spodbujanju reform za boljše usposabljanje učiteljev, oblikovanju izkustvenih skupnosti med učitelji in spodbujanju inovativnih kurikulov.

  2. Izboljšati uporabo prosto dostopnih učnih virov z zagotavljanjem, da bo učno gradivo, ustvarjeno z javnim financiranjem (npr. novim programom EU za izobraževanje Erasmus+), dostopno vsem. Novi portal Open Education Europa, ki je bil vzpostavljen danes, bo omogočal dostop do visokokakovostnih prosto dostopnih učnih virov, proizvedenih v Evropi, v izvirnem jeziku. Prosto dostopni učni viri so učne vsebine, večinoma v digitalni obliki, ki jih lahko uporabniki brezplačno uporabljajo in izmenjujejo.

  3. Povečati preglednost za uporabnike učnih virov glede avtorskih pravic.

  4. V šolah so infrastrukture informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) pogosto pomanjkljive in povezljivost slaba. Odpiranje izobraževanja bo šolam in razredom pomagalo pridobiti širokopasovni dostop in podpirati infrastrukture IKT za izobraževanje in usposabljanje. Prav tako bo trg spodbudilo k ustvarjanju novih interaktivnih vsebin in učnih orodij, in sicer s spodbujanjem razvoja odprtih okvirov in standardov za interoperabilnost in prenosljivost digitalnih učnih vsebin, aplikacij in storitev.

  5. Okrepiti sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in deležniki za boljše razumevanje vpliva tehnologije na izobraževanje in odkrivanje novih načinov poučevanja in učenja.

Kateri so konkretni ukrepi?

Sporočilo vključuje 24 ukrepov, ki bodo v veliki meri izboljšali uporabo digitalnih tehnologij v izobraževanju in povečali digitalne spretnosti (celotni seznam ukrepov je v prilogi).

Kako se bo teh 24 ukrepov financiralo/izvajalo?

Ukrepi bodo prejeli sredstva EU iz programa Erasmus+, novega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter strukturnih in investicijskih skladov. Tako bo na primer od leta 2014 dalje Erasmus+ zagotavljal sredstva ponudnikom izobraževanja za prilagajanje poslovnih modelov tehnološkim spremembam, povečanje ocene digitalnih spretnosti in podporo razvoja učiteljev preko prosto dostopnih spletnih učnih programov. Vse učno gradivo, ki ga podpira Erasmus+, bo z odprto licenco brezplačno na voljo javnosti. Izvajanje bo podpirala tudi odprta metoda koordinacije na področju izobraževanja in usposabljanja 2020.

Zakaj je ukrepanje Komisije potrebno zdaj?

Ukrepi so potrebni, ker digitalno tehnologijo uporabljamo na vseh področjih življenja, vendar mnoge šole in univerze izgubljajo stik z digitalno revolucijo.

Raziskava tako na primer kaže, da

  1. 63 % devetletnikov obiskuje šole, ki niso primerno digitalno opremljene ter nimajo hitre širokopasovne povezave in visoke povezljivosti,

  2. med 50 in 80 % učencev v državah EU nikoli ne uporablja digitalnih učbenikov, računalniških programov za vaje, oddaj/poddaj, simulacij ali didaktičnih iger,

  3. si 70 % učiteljev želi dodatnega usposabljanja za izboljšanje spretnosti za uporabo IKT.

V EU ni na voljo dovolj kakovostnih učnih vsebin in aplikacij za posamezna področja in jezike. Zaradi takšne razdrobljenosti pristopov in trgov bi lahko prišlo do novega digitalnega razkoraka med tistimi, ki imajo dostop do inovativnega, na tehnologiji temelječega izobraževanja, in tistimi, ki dostopa do takega izobraževanja nimajo.

Diagram 1: Odstotek četrtošolcev (9–10 let), ki obiskujejo pouk, pri katerem učitelji pri več kot 25 % učnih ur uporabljajo IKT

Diagram 2: Odstotek osmošolcev (13–14 let), ki obiskujejo pouk, pri katerem učitelji pri več kot 25 % učnih ur uporabljajo IKT

Vir: European Schoolnet in Université de Liège (2013)

Kaj je Komisija do sedaj storila za rešitev problema?

Razvitih je bilo več projektov in dobrih praks, tudi s pomočjo sredstev EU za raziskave in inovacije. Veliko projektov je bilo zelo uspešnih, na primer ITEC: oblikovanje učilnice prihodnosti ali Open Discovery Space. Vendar vključevanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij v izobraževanje in usposabljanje še ni doseglo svojega potenciala.

Namen pobude „Odpiranje izobraževanja“ je zato nacionalnim upravam, izobraževalnim ustanovam, učiteljem, učencem in deležnikom pomagati bolje koordinirati njihove ukrepe in odkrivati nove načine dela in učenja.

Kakšen bo vpliv pobude „Odpiranje izobraževanja?

  1. Odprta učna okolja (open learning environments), ki bodo vodila v širšo uporabo IKT v razredih, bodo številnejša in boljša.

  2. Z večjo uporabo prosto dostopnih učnih virov, kot so brezplačni učbeniki, videoposnetki, testi in programska oprema, ki se jih da prilagoditi posebnim učnim potrebam, bodo stroški nižji, rezultati na področju izobraževanja pa boljši. Ker so prosto dostopni učni viri uporabniku na voljo brezplačno, bo izobraževanje in usposabljanje za uprave, ustanove in uporabnike lahko cenejše.

  3. V šolah, na univerzah in v izobraževalnih ustanovah se bodo za podporo uvedbe novih tehnologij in visokokakovostnih prosto dostopnih učnih virov izvedle organizacijske spremembe.

  4. Izboljšale se bodo infrastrukture IKT in povezljivost v šolah.

  5. Večje povpraševanje po novih interaktivnih vsebinah in učnih orodjih bo kot odgovor na te izobraževalne potrebe spodbudilo nove poslovne možnosti v Evropi.

Kdaj bodo vidni učinki?

Časovni okvir 24 ukrepov je različen. Portal Open Education Europa se odpre danes, nekateri obstoječi projekti se bodo izvajali v razširjenem obsegu, ostali, npr. elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi EPALE, se bodo začeli v začetku leta 2015.

Kakšen je namen spletišča „Open Education Europa“?

Open Education Europa je prostor, kjer so na enem mestu zbrani prosto dostopni učni viri v Evropi. Na spletišču bo vsakdo lahko našel gradivo v svojem jeziku, ki ga bodo lahko učitelji in učenci prosto uporabljali in izmenjevali.

Kako se pobuda vključuje v letna priporočila Komisije za posamezne države članice?

Komisija enkrat na leto opravi pregled ekonomske in socialne uspešnosti vseh držav članic Evropske unije in pripravi priporočila za posamezne države, v katerih predlaga usmeritve njihovih nacionalnih politik za prihajajoče leto. Odpiranje izobraževanja je odgovor Komisije na ta cilj na ravni EU.

Vse države članice so priporočila v zvezi z izobraževanjem prejele v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra 2013. V najnovejših priporočilih za posamezne države članice z naslovom Izhod Evrope iz krize in njeno okrevanje, ki so bila objavljena maja 2013, je poudarjeno, da morajo vse države članice več vlagati v izobraževanje, da bodo mladi pridobili potrebne spretnosti za gospodarstvo 21. stoletja ter se bosta povečali inovativnost in konkurenčnost.

UČENCI: Kaj bo pobuda prinesla učencem?

Več digitalnih spretnosti, ki jih bodo po dokončanju šolanja potrebovali, da bi si zagotovili dobro delovno mesto. To je pomembno zlasti za študente, ki doma nimajo dobrega dostopa do interneta in tehnologij.

UČITELJI: Kaj bo pobuda prinesla učiteljem?

Več usposabljanja in spretnosti na digitalnem področju, da bodo pri poučevanju lahko bolj samozavestni. Odpiranje izobraževanja bo podpiralo poklicni razvoj učiteljev preko prosto dostopnih spletnih učnih programov (v skladu z veliko koalicijo za digitalna delovna mesta) in z oblikovanjem novih (ali povečanjem obsega obstoječih) evropskih platform za vseevropske izkustvene skupnosti učiteljev, kot sta eTwinning in EPALE elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi.

VLADE: Kaj bo pobuda prinesla nacionalnim organom?

Številni nacionalni organi so veliko vlagali v IKT za izobraževanje in usposabljanje, vendar so ta vlaganja le redko prinesla pričakovane rezultate. Odpiranje izobraževanja predstavlja priložnost, da države članice sodelujejo in se učijo na izkušnjah drugih držav, s čimer se izognejo podvajanju in zmanjšajo stroške.

PODJETJA: Kaj bo pobuda prinesla digitalnim podjetjem in podjetjem s področja izobraževanja ?

Poleg izobraževalnih ustanov za izobraževanjem stoji tudi industrija, ki zagotavlja učbenike, orodja za e-učenje, aplikacije za učenje matematike in jezikov, didaktične igre in ostalo učno gradivo. Obsežnejša uporaba tehnologije v izobraževanju odpira nove priložnosti za podjetja, usklajevanje na evropski ravni pa bo pospešilo rast navedenih trgov.

Kako bo pobuda vplivala na tradicionalne založnike na področju izobraževanja?

Evropska komisija se zaveda, da digitalne tehnologije v stare poslovne modele vnašajo motnje, vendar poudarja potrebo po tesnem sodelovanju založnikov z organi, institucijami in podjetji za IKT, da bi izkoristili prednosti, ki jih prinašajo novi načini učenja.

Založnike skrbi, da prosto dostopni učni viri ne dosegajo enake kakovosti kot tiskani viri, za katere veljajo strogi nadzorni postopki za zagotavljanje kakovosti. Komisija še naprej podpira gradivo visoke kakovosti in se ne opredeljuje glede posameznih poslovnih modelov.

Kaj bo to pomenilo za pravice intelektualne lastnine?

Študije so pokazale, da več kot 50 % učiteljev ne deli svojih učnih gradiv, ker jih skrbijo pravne posledice. To onemogoča sodelovalne in personalizirane prakse poučevanja in učenja.

Prosto dostopni učni viri so ponavadi na voljo na podlagi licenc, ki omogočajo prosto uporabo, ponovno uporabo in izmenjavo. Te odprte licence niso v nasprotju z veljavnim okvirom za pravice intelektualne lastnine, kljub temu pa predstavljajo izziv za tradicionalne poslovne modele založnikov ali univerz.

Pobuda „Odpiranje izobraževanja“ bo omogočila poskuse za preverjanje vpliva na poslovne modele ter spodbujala izmenjavo najboljših praks. Pobuda vključuje tudi predlog za razvoj tehničnih rešitev, ki bi uporabnikom digitalnih učnih virov zagotovile pregledne informacije o avtorskih pravicah in odprtih licencah. Tako je na primer cilj pobude Linked Content Coalition poenostaviti identifikacijo lastnikov avtorskih pravic in s tem zakonito uporabo avtorsko zaščitenih gradiv.

Ukrepi v okviru pobude „Odpiranje izobraževanja“

Ukrep

Izvajalec

Odprta učna okolja: priložnosti za inovacije za organizacije, učitelje in učence

Podpirati izobraževalne ustanove pri razvoju novih poslovnih in izobraževalnih modelov ter izvajati obsežne raziskovalne in strateške poskuse za testiranje inovativnih pedagoških pristopov, kurikulov in ocenjevanja spretnosti.

Komisija preko programov Erasmus+ in Obzorje 2020

Podpirati poklicni razvoj učiteljev preko prosto dostopnih spletnih učnih programov v skladu z zavezami, sprejetimi v okviru „velike koalicije za digitalna delovna mesta“, ter z ustvarjanjem novih in povečanjem obstoječih evropskih platform za izkustvene skupnosti učiteljev (npr. eTwinning, EPALE) za oblikovanje sodelovalnih praks poučevanja po EU.

Komisija preko programov Erasmus+ in Obzorje 2020

V sodelovanju z deležniki in državami članicami raziskati in testirati okvire digitalnih kompetenc in orodja za samoocenjevanje za učence, učitelje in organizacije.

Komisija preko programov Erasmus+ in Obzorje 2020

Raziskati, kako bi uveljavljena in nova orodja za potrjevanje in priznavanje spretnosti, kot so na primer „odprte značke“, lahko prilagodili potrebam učencev. Zagotoviti, da so instrumenti za preglednost in priznavanje formalnega izobraževanja prilagojeni novim oblikam učenja, vključno s potrjevanjem na spletu pridobljenih spretnosti, v skladu z nacionalnimi orodji v okviru Priporočila Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja.

Komisija preko programov Erasmus+ in Obzorje 2020

države članice in izobraževalne ustanove

Koordinirati in spodbujati izmenjavo izkušenj in rezultatov, doseženih v nacionalnih programih, med državami članicami, ter zagotoviti usmerjene strateške smernice za skupine držav članic, da se jim pomaga prepoznati uspešne ukrepe za spopadanje z njihovimi izzivi glede na priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra/strategije Evropa 2020.

Komisija preko programov Erasmus+ in Obzorje 2020

Podpirati inovativna poučevalna in učna okolja, med drugim z uporabo strukturnih in investicijskih skladov (ESIF).

države članice in izobraževalne ustanove

Podpirati učitelje pri doseganju visoke stopnje digitalnih kompetenc in sprejeti inovativne prakse poučevanja prek prožnega usposabljanja, shem spodbud, spremenjenih kurikulov za začetno izobraževanje učiteljev in novih mehanizmov za poklicno ocenjevanje.

države članice in izobraževalne ustanove

Okrepiti digitalne spretnosti v izobraževalnih ustanovah in ustanovah za usposabljanje, tudi v prikrajšanih skupinah, ter preučiti ocenjevanje učencev za zagotovitev, da se lahko priznajo vse spretnosti, pridobljene z digitalnim učenjem.

države članice in izobraževalne ustanove

Prosto dostopni učni viri: uporaba prosto dostopnega znanja kot priložnost za boljšo kakovost in dostop

Zagotavljati, da je vse učno gradivo, financirano iz programa Erasmus+, na voljo javnosti prek odprtih licenc in podobno prakso spodbujati tudi v okviru drugih programov EU.

Komisija

Uporabljati nova programa Erasmus+ in Obzorje 2020 za spodbujanje partnerstev med ustvarjalci učnih vsebin (npr. učitelji, založniki, podjetji IKT), povečanje ponudbe kakovostnih prosto dostopnih učnih virov in drugih digitalnih učnih gradiv v različnih jezikih ter razvoj novih poslovnih modelov in tehničnih rešitev, ki bodo uporabnikom digitalnih učnih virov zagotovile pregledne informacije o avtorskih pravicah in odprtih licencah.

Komisija

Vzpostaviti portal Open Education Europa, ki bo povezan z obstoječimi zbirkami prosto dostopnih učnih virov v različnih jezikih ter bo združeval učence, učitelje in raziskovalce, kar naj bi izboljšalo privlačnost in vidnost kakovostnih prosto dostopnih učnih virov, narejenih v EU.

Komisija

Promovirati politike prostega dostopa za javno financirano učno gradivo.

države članice in izobraževalne ustanove

Formalne izobraževalne ustanove in ustanove za usposabljanje spodbujati k vključevanju digitalnih vsebin, vključno s prosto dostopnimi učnimi viri, med priporočeno učno gradivo za učence na vseh stopnjah izobraževanja ter spodbujati ustvarjanje (tudi z javnimi naročili) visokokakovostnega učnega gradiva, katerega avtorske pravice bi bile v lasti javnih organov.

države članice in izobraževalne ustanove

Povezljivost in inovacije: partnerstva za infrastrukture, novi produkti in storitve, interoperabilnost

Spodbujati razvoj odprtih okvirov in standardov interoperabilnosti in prenosljivosti digitalnih izobraževalnih vsebin, aplikacij in storitev, vključno s prosto dostopnimi učnimi viri, pri čemer bi se raziskale možnosti za sodelovanje z evropskimi organizacijami in programi za standardizacijo, ter razviti elemente za učinkovit trg učnih tehnologij, vključno s koordinacijo skupnih specifikacij za javna naročila inovativnih rešitev, da bi se tako prispevalo k širitvi cenovno sprejemljivih naprav, programske opreme in vsebin.

Komisija preko programov Erasmus+ in Obzorje 2020

Spodbujati raziskave in inovacije na področju tehnologij prilagodljivega učenja, analize učenja in digitalnih didaktičnih iger ter vzpostaviti povezave z inovativnimi podjetniki.

Komisija preko programov Erasmus+ in Obzorje 2020

Do leta 2020 z uporabo strukturnih in investicijskih skladov vsaki šoli zagotoviti širokopasovno povezavo, po možnosti v vsakem razredu, nadgraditi njihovo opremo IKT in razviti prosto dostopne nacionalne portale za digitalno učenje.

države članice in izobraževalne ustanove

Skupna prizadevanja za izkoriščanje priložnosti digitalne revolucije

Vzpostaviti platformo za vse deležnike (učitelje, učence, družine, digitalne skupnosti, gospodarske in socialne partnerje itn.) za beleženje in primerjanje stanja v izobraževalnih ustanovah na področju digitalizacije.

Komisija preko programov Erasmus+ in Obzorje 2020

Vzpostaviti evropsko središče digitalno inovativnih izobraževalnih ustanov („European Hub of Digitally Innovative Education institutions“), ki bo predstavljalo in vodilo inovativne pedagoške in organizacijske prakse, ki temeljijo na IKT.

Komisija preko programov Erasmus+ in Obzorje 2020

Spodbujati mreže prostovoljnih učiteljev, digitalnih skupnosti in strokovnjakov s področja IKT k oblikovanju pobud (kot so tečaji programiranja ali programi „back-to-school“) in uvesti nagrade za učitelje za dobro pedagoško rabo IKT v vseh izobraževalnih sektorjih. Nagrada za digitalno odličnost.

države članice in izobraževalne ustanove

Prispevek Evropske komisije k izboljšanju znanja in oblikovanju trdnejših politik, ki temeljijo na dejstvih

Obširno preučiti možne poteke dogodkov na področju izobraževanja v Evropi v letu 2030, v posvetovanju z zadevnimi akterji, kot so Evropska okrogla miza industrialcev (ERT), Evropsko združenje univerz za študij na daljavo (EADTU), Liga raziskovalnih univerz (LERU), Evropsko združenje univerz (EUA) in omrežje European Schoolnet, na podlagi dela, ki ga je opravil Inštitut za tehnološka predvidevanja (IPTS) Skupnega raziskovalnega središča (JRC), in v skladu s projektom FUTURIUM, ki se izvaja. V zvezi z visokošolskim izobraževanjem bo Komisija nadaljevala tudi delo s skupino na visoki ravni za posodobitev visokošolskega izobraževanja, da bi pripravila priporočila o novih načinih učenja.

Komisija

Razviti orodja za merjenje in kazalnike za natančnejše spremljanje vključevanja IKT v izobraževalne ustanove in ustanove za usposabljanje ter podpreti vseevropske kvantitativne raziskave.

Komisija

Izvesti posebno oceno učinka o ekonomskih in socialnih posledicah pobude EU za spodbujanje prostega dostopa do učnega gradiva, ustvarjenega z javnimi sredstvi.

Komisija

Z imetniki pravic, izobraževalnimi ustanovami in drugimi deležniki na področju izobraževanja preučiti različne načine za razumevanje in oceno trenutnih praks in potreb na področju delitve učnih gradiv (vključno s prosto dostopnimi učnimi viri), vključno s tistimi, ki izhajajo iz sistemov avtorskih pravic in licenc, večjezičnosti, zagotavljanja kakovosti itn., in sicer v nacionalnem in čezmejnem okviru.

Komisija

Več informacij

Glej tudi IP/13/859

Študija o IKT v šolah

Napredek na področju učenja, podprtega s tehnologijo


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website