Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija sprejela regulativne predloge za vzpostavitev povezane celine

European Commission - MEMO/13/779   11/09/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 11. septembra 2013

Evropska komisija sprejela regulativne predloge za vzpostavitev povezane celine

Komisija je danes sprejela pomembne regulativne predloge za dokončanje enotnega telekomunikacijskega trga in vzpostavitev povezane celine.

Projekt povezane celine bo omogočil hitrejše povezave, lažje poslovanje za podjetja, enostavnejše življenje za uporabnike in pripravljenost na prihodnje izzive.

Ta zakonodajni sveženj bo podprl enotni trg in omrežno nevtralnost, znižal premije za mobilno gostovanje in zmanjšal birokracijo.

1. Pregled

Zakaj je ta sveženj pomemben za rast?

Evropa mora nujno začeti uporabljati nove vire rasti in inovacij. Konkurenčnost vseh gospodarskih sektorjev je vedno bolj odvisna od dobre povezljivosti. Zato je treba digitalno tehnologijo ter informacijske in telekomunikacijske tehnologije, na katerih temelji polovica rasti naše produktivnosti, izkoristiti za boljše delovanje enotnega trga, kronskega dragulja Evrope. Ne moremo si privoščiti, da bi ostali ujeti v 28 nacionalnih trgih. Če se stanje ne bo spremenilo, bo digitalno gospodarstvo ostalo brez potrebnih „surovin“: povezljivosti in ekonomije obsega.

Ob ustrezni spodbudi digitalni ekosistem hitro raste (hitreje od kitajskega gospodarstva) in ustvarja nova delovna mesta (v le petih letih je bilo v gospodarski dejavnosti na področju aplikacij ustvarjenih 794 000 novih delovnih mest, medtem ko je bilo gospodarstvo na splošno v recesiji); s povečano produktivnostjo, učinkovitostjo in večjim dohodkom spodbuja inovacije in dejavnosti v celotnem gospodarstvu. Manjkajoči podporni steber tega digitalnega ekosistema je enotni telekomunikacijski trg, ki bi, če bi bil vzpostavljen, trajno povišal BDP (izhodišče: 2010) za skoraj 1 % letno.

Delovna mesta in potrošniki

Evropejci se borimo s posledicami gospodarske krize. Izjemno pomembno je, da poskušamo na vse možne načine ustvarjati delovna mesta, in noben drug sektor ne ponuja boljših priložnosti za rast zaposlovanja (zlasti za mlade) kot prav digitalni. Prav tako je bistveno, da imajo državljani prost dostop do interneta, kar je zanje izjemno dragoceno, in da so zaščiteni pred nepravičnimi cenami in praksami, na primer pretiranimi cenami za gostovanje in netransparentnimi pogodbami.

Globalni vodilni položaj EU in njen vodilni položaj v industriji

Svet je zavidal Evropi, ko smo bili v zgodnjih 90-ih letih prejšnjega stoletja vodilni v globalni mobilni industriji (GSM), zdaj pa naša industrija pogosto nima domačega trga, na katerem bi prodajala svoje izdelke (na primer 4G), potrošniki niso deležni najnovejših izboljšav, njihove naprave pa nimajo dostopa do omrežij, ki omogočajo izkoristek vseh možnosti, ki jih naprave ponujajo. Te težave škodijo vsem sektorjem in Evropi onemogočajo ustvarjanje zelo potrebnih novih delovnih mest. Podjetja EU niso globalni internetni akterji. V Lagosu, na primer, je na voljo mobilno omrežje četrte generacije, v Bruslju pa ne.

Evropa ima še vedno svetovno uspešen sektor IKT na področjih, kakršna so elektronika, robotika in telekomunikacijska oprema. Razvila je inovacije pri zdravstvenih aplikacijah, tehnologijah za „pametna mesta“, elektronskih javnih storitvah in v okviru projekta „odprtih podatkov“. Vendar razdrobljen trg ne more biti globalno konkurenčen. Samo z enotnim telekomunikacijskim trgom bo celotni digitalni ekosistem postal bolj dinamičen in bo Evropa ponovno zavzela vodilno vlogo v svetu.

Kaj predlaga Komisija?

Komisija je predlagala zakonodajne spremembe za dopolnitev trenutnega regulativnega okvira, s čimer bi se uresničili dve ključni načeli Pogodbe o EU: svoboda do zagotavljanja in uporabe (digitalnih) storitev v vsej EU.

Predlog bo to zagotovil tako, da bo telekomunikacijski sektor v celoti premaknil v internetno dobo (pobude za nove poslovne modele in več naložb) ter odpravil ozka grla in ovire, s čimer bo iz 28 evropskih nacionalnih telekomunikacijskih trgov nastal enoten trg (ta proces bo temeljil na Okvirni direktivi o telekomunikacijah iz 2009 in več kot 26 letih prizadevanj za oblikovanje enotnega trga). Ta predlog predstavlja celoten sveženj zakonodaje in ne le posamezne izbrane akte, s čimer je zagotovljeno, da so neto prejemniki vsi deležniki.

Katere elemente vsebujejo predlogi?

  • Poenostavitev in zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja.

  • Bolj usklajeno dodeljevanje radiofrekvenčnega spektra, da se poveča uporaba brezžičnih širokopasovnih povezav in mobilnega omrežja četrte generacije (G4) ter da se začnejo vzpostavljati vseevropski operaterji mobilne telefonije z integriranimi omrežji.

  • Standardizirane veleprodajne dostopovne izdelke za spodbujanje večje konkurenčnosti med večjim številom podjetij.

  • Ohranitev odprtega interneta, ki bo zagotovila omrežno nevtralnost, inovacije in pravice potrošnikov.

  • Odpravo premij za gostovanje: pristop nagrajevanja in kaznovanja za odpravo premij za gostovanje do leta 2016 ali že prej.

  • Varstvo potrošnikov: pogodbe v preprostem jeziku z več primerljivimi informacijami in več pravic za zamenjavo ponudnika ali pogodbe.

    Katerih elementov predlogi ne vključujejo?

  • Ustanovitve enotnega regulatorja za telekomunikacije

  • Uvedbe evrotarife za zaključevanje klicev

  • Spremembe opredelitve ponudnika elektronskih komunikacijskih storitev

  • Uvedbe vseevropske licence za spekter

  • Prepovedi diferenciranih spletnih izdelkov

Zakaj so ti predlogi pomembni?

Telekomunikacijska omrežja so temelj širšega digitalnega gospodarstva. Danes je vsak sektor odvisen od povezljivosti. To pomeni, da sedanji telekomunikacijski sektor zavira preostalo gospodarstvo.

Omrežja so za večino Evropejcev prepočasna, nezanesljiva in premalo varna. Telekomunikacijska podjetja so pogosto močno zadolžena, zato težko vlagajo v izboljšave. Sektor moramo reorganizirati tako, da bo omogočil večjo produktivnost, več delovnih mest in večjo rast.

Kot izhodišče potrebuje sektor enoten trg (ta bi prinesel 0,9-odstotno letno povišanje BDP). To bi bila največja vseevropska makroekonomska rast v naslednjih nekaj letih.

Več kot 4 od 10 podjetij je nezadovoljnih s svojo povezljivostjo, storitve in hitrosti pa se jim zdijo nezadostne. To ovira njihovo konkurenčnost. Prav tako imajo potrošniki dovolj nepravičnih cen, nejasnih informacij in nedelujočih naprav. Uvedba tega svežnja predlogov daje EU politično verodostojnost.

Čakanje bo škodilo vsem, pri čemer ni zagotovila, da se bo o takojšnji uvedbi mogoče pogajati na politični ravni. Ukrepati moramo zdaj, da nas druga gospodarstva ne prehitijo v zmožnosti dostopa do spletnih vsebin in izbranih aplikacij ter da naša telekomunikacijska podjetja zaradi nadaljnjega nazadovanja ne povzročijo še večje škode in celo stečajev.

Kakšno je ozadje predloga?

V zaključkih Evropskega sveta, ki je zasedal spomladi 2013, je bila Komisija pozvana, da do oktobrskega zasedanja Evropskega sveta predloži „konkretne ukrepe za čim prejšnjo vzpostavitev enotnega trga informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij“. Ti predlogi temeljijo na rezultatih triletnih posvetovanj, javnih dogodkov in zasebnih sestankov, vključno z dvema večjima javnima dogodkoma junija letos, na katerih je sodelovalo 1000 ljudi.

2. Telekomunikacijski sektor EU je v težavah

Povpraševanje (zlasti po podatkih) se je izjemno povečalo, vendar od zadnje reforme pravil EU na področju telekomunikacij (IP/11/622) ta rast ni bila denarno izražena. Prihodki se zmanjšujejo tako v absolutnem smislu (-2,2 % leta 2011 in -1,1 % leta 2012) kot tudi v primerjavi z ameriškim in azijskim trgom ter drugimi trgi. Tržna kapitalizacija je od leta 2011 padla za 22 %. Poleg tega je delež naložb nekdanjih evropskih monopolov v telekomunikacijskem sektorju praktično ničen in je nižji od deleža naložb konkurenčnih podjetij (vir: HSBC). Od leta 2002 so naložbe v brezžične povezave za polovico manjše od naložb v ZDA in Kanadi.

Več operaterjev ima težave z zadolžitvijo, ki je lahko kar do tri krat višja od vrednosti podjetja na trgu lastniških vrednostnih papirjev (Telecom Italia) in višja od 30 milijard EUR (Telefonica). Slabo delovanje telekomunikacijskega sektorja zavira celotno gospodarstvo. Zlasti škodi sektorjem, kot so proizvodnja opreme, spletno podjetništvo, avtomobilska industrija, pametni predmeti, veleprodaja, maloprodaja in logistika, zdravstveno varstvo in ustvarjalne panoge.

Kaj je povzročilo takšno stanje?

  • Reforma telekomunikacijskega sektorja je bila počasna (na primer pri odzivu na pojav Skypa, podatkovni revoluciji in odpravi molznih krav, kakršno je mobilno gostovanje).

  • Zaradi kulturnih in regulativnih razlik Evropa ne velja za primerno regijo za vzpostavitev ali razvoj poslovnih dejavnosti na področju interneta (v primerjavi s Silicijevo dolino).

  • Razdrobljenost evropskega trga in različne nacionalne zakonodaje onemogočajo zagotavljanje učinkovitosti in ekonomije obsega.

  • Kratkoročno zanimanje nacionalnih vlad za povečanje prihodkov od dražb spektra je številnim telekomunikacijskim podjetjem povzročilo velike finančne izgube, s čimer so se zmanjšale naložbe v gradnjo omrežij.

  • Podjetja ključnih „surovin“, kakršni sta internetna povezljivost ali dostop do usklajenih frekvenc, ne morejo dobiti pod usklajenimi in konkurenčnimi pogoji pri enem samem ponudniku in v več državah članicah (zaradi neobstoja enotnega trga za te „surovine“).

RAZLIKE NA EVROPSKIH TRGIH

  1. Razpon cen za pridobitev operativne licence je od 0 do 3 000 EUR.

  2. Nekatere države celo določajo, kakšna velikost pisave se mora uporabljati v pogodbah.

  3. Upravne pristojbine za pridobitev licence segajo od 5 000 do 15 000 EUR. Razlika med državami EU v prihodkih za klic na minuto je 774-odstotna.

  4. Razlike v cenah pravic do uporabe spektra so do petdesetkratne (frekvenčni pas 2600 Ghz)

  5. Veleprodajne cene dostopa do bakrenega omrežja, ki jih lahko lastniki omrežja zaračunajo konkurenci, ki najema omrežje, segajo od 4 do 14 EUR na mesec (333 % razlika).

  6. Praktično vsaka država članica ima drugačen pristop do regulacije trgov veleprodajnega širokopasovnega dostopa.

  7. Cene mednarodnih klicev v mobilnem omrežju v EU segajo od 0,35 do 1,19 EUR na minuto.

3. Zagotavljanje trajnostnih delovnih mest

Zakonodajni sveženj Povezana celina bo osnova za zagotavljanje dobro plačanih trajnostnih delovnih mest

TEŽAVE: Stopnja brezposelnosti je nesprejemljivo visoka. Evropa je v procesu digitalnega prehoda. Obstaja več milijonov priložnosti za nova delovna mesta v digitalnem sektorju (leta 2015 je zaradi pomanjkanja spretnosti predvidenih milijon novih delovnih mest), poleg tega pa še vedno ni dokončanih več potrebnih reform.

Danes podjetja, ki so odvisna od digitalnega gospodarstva, težko širijo svojo dejavnost in izvajajo naložbe ter zaposlijo več ljudi. Povezani sektorji (od aplikacij do izdelovalcev telekomunikacijske opreme) zaradi premajhnih naložb v omrežja ne dosegajo polnega potenciala in ne ustvarjajo povpraševanja po boljših omrežjih. Ta začarani krog moramo prekiniti.

PREDLAGANE REŠITVE

  1. Digitalnemu sektorju, v katerem je zaposlenih veliko mladih, je treba dati prednost pri ustvarjanju delovnih mest kot načinu za odpravljanje nezaposlenosti med mladimi v Evropi.

  2. Zagonskim podjetjem je treba pomagati pri rasti tako, da se jim že od začetka da možnost prodaje na največjih svetovnih trgih (v Franciji, na primer, so po političnem boju zagonska podjetja leta 2012 na področju tehnologij dosegla 24-odstotno rast zaposlenosti).

  3. Podpreti je treba spremembe v delovni sili v telekomunikacijskih podjetjih, ki se niso prilagodila novim digitalnim poslovnim modelom, temelječim na podatkih.

  4. Zaradi usposabljanja posameznikov in izboljšanja celotnega digitalnega ekosistema je potrebno sodelovanje s podjetji v veliki koaliciji za digitalno znanje in delovna mesta.

VPLIVI IN PRIMERI

  1. Gospodarske dejavnosti na področju aplikacij so ustvarile 794 000 novih delovnih mest, vključno s skoraj 600 000 mesti neposredno v teh gospodarskih dejavnostih v zadnjih petih letih. To je mogoče le v okolju brez meja.

  2. Ti sektorji potrebujejo učinkovita omrežja. Analizi podjetij Analysis Mason in Tech4i2 (2013) sta pokazali, da bi tudi zelo majhen poseg v gradnjo infrastrukture za širokopasovne povezave v prvih treh letih ustvaril 447 000 novih delovnih mest, do leta 2020 pa kar dva milijona.

  3. Za telekomunikacijska podjetja: resnični enotni telekomunikacijski trg bo podprl rast in ustavil trend 10-odstotnega zmanjševanja delovne sile na področju telekomunikacij, ki se pričakuje v naslednjih nekaj letih.

  4. Za druga podjetja: računalništvo v oblaku lahko deluje le na ravni EU ali na širši ravni, povpraševanje po njem pa bo spodbudilo nadaljnje naložbe v učinkovitejša omrežja. Računalništvo v oblaku je udarna aplikacija za ultrahitre širokopasovne povezave. Standardizirani vložki, večji trgi, manjše motnje na trgu (kot so blokirane storitve) in razširjena digitalna znanja so v pomoč podjetjem, kot so ponudniki računalništva v oblaku, pri ustvarjanju novih delovnih mest.

Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je povedala: „Z vsakim dnevom zamude pri oblikovanju enotnega telekomunikacijskega trga povečujemo brezposelnost, zlasti med mladimi.“

4. Manj birokracije za podjetja

#1 Enotno dovoljenje

TEŽAVA: V Evropi ni podjetja, ki bi zagotavljalo mobilne ali fiksne telekomunikacije na vseevropski ravni. Teoretično lahko podjetja izvajajo svoje dejavnosti v vseh državah članicah, vendar ostaja ta možnost neizkoriščena, saj je treba izpolnjevati različne registracijske zahteve vsake države članice, v katerih se izvajajo storitve. Operaterji imajo dodatne stroške in zgubljajo čas zaradi izpolnjevanja različnih in neusklajenih nacionalnih pravil, kar jim prinaša spremenljive tržne rezultate.

PREDLAGANE REŠITVE

  1. Prevzem dobrih praks od drugih sektorjev na enotnem trgu EU (npr. bančništva), da se operaterjem ponudi možnost, da izvajajo svojo dejavnost v vseh državah članicah s pomočjo enotnega dovoljenja EU in da preko enotnega organa urejajo druga vprašanja v zvezi z licenciranjem.

  2. Pravna varnost in pravica do enake regulativne obravnave po vsej EU.

UČINKI

  1. Lažje izvajanje čezmejnih dejavnosti za več podjetij.

  2. Za podjetja: manjše ovire za vstop novih podjetij, nižji stroški zagotavljanja storitev in nove priložnosti za razširitev dejavnosti v druge države članice EU.

  3. Za potrošnike: koristi od novih ponudb novih konkurenčnih podjetij v njihovi državi članici.

  4. V prihodnosti: trdna podlaga za obširnejši enotni digitalni trg v Evropi.

Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je povedala: „Pravica do izvajanja storitev dejansko obstaja šele, ko jo je mogoče izvajati. Najboljši način za to je uvedba enotnega dovoljenja, ki predstavlja garancijo za bodoča in tudi obstoječa podjetja.“

# 2 Nova merila za regulacijo trgov

TEŽAVE: Nacionalni regulativni organi preveč ali premalo regulirajo določene telekomunikacijske (pod)trge, ki jih tudi različno opredeljujejo.

PREDLAGANE REŠITVE

Okrepitev (z vključitvijo v Uredbo) dobro uveljavljenega preizkusa treh meril, ki ga Komisija uporablja pri izbiri trgov, ki bi jih bilo treba regulirati, za vključitev v svoje Poročilo o upoštevnih trgih. Nacionalni regulativni organi morajo ta preizkus uporabljati, če želijo regulirati trge, ki niso vključeni v to poročilo. Preizkus bo zdaj pravno zavezujoč.

  1. Za regulacijo bodo morala biti izpolnjena tri merila:

  • Prisotnost velikih strukturnih, pravnih ali regulativnih ovir za vstop, ki niso prehodne narave;

  • Tržna struktura se ob upoštevanju stanja infrastrukturne in druge konkurence za ovirami za vstop na trg ne nagiba k učinkoviti konkurenci v ustreznem časovnem obdobju;

  • Konkurenčno pravo ne zadošča za primerno odpravljanje zadevnega tržnega nedelovanja.

  1. Nacionalni regulativni organi bi prav tako morali upoštevati vse konkurenčne omejitve [vključno z akterji OTT (Over the Top)].

UČINKI

  1. Za podjetja: manj stroga ureditev, skladna z večino drugih trgov.

  2. Za potrošnike: bolj usklajeno varstvo v primerih, ko imajo obstoječa podjetja prevladujoč položaj.

  3. V prihodnosti: normalizacija telekomunikacijskega trga (telekomunikacijski trg bo postal tak, kakršni so drugi trgi, na katerih so si podjetja konkurenčna in imajo potrošniki izbiro).

Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je povedala: „Radi bi zmanjšali birokracijo, s čimer bomo pripomogli k normalizaciji telekomunikacijskega sektorja. Operaterji ne bi smeli biti žrtve samovoljnih odločitev in nedoslednosti na ravni države.“

#3 Člen 7: veto pri sprejemanju popravnih ukrepov

TEŽAVE: Nacionalni regulatorji za telekomunikacije neusklajeno izvajajo zakonodajo EU ali regulirajo po nepotrebnem, s čimer ustvarjajo negotovost za telekomunikacijska podjetja.

PREDLAGANE REŠITVE

  1. Zagotoviti usklajeno izvajanje zakonodaje z možnostjo uporabe pravice Komisije do veta pri nacionalnih odločitvah glede popravnih ukrepov.

UČINKI

  1. Za podjetja: Komisija bo s pravico do veta preprečevala prekomerno regulacijo.

  2. Za potrošnike: zaradi večje usklajenosti bodo evropski ponudniki pridobili zaupanje, ki ga potrebujejo, da lahko potrošnikom ponudijo širšo paleto zanimivih novih storitev.

  3. V prihodnosti: ukrep je ključnega pomena za normalizacijo telekomunikacijskega trga.

Podpredsednica Komisije Neelie Kroes je povedala: „Cilj je postopoma oblikovati telekomunikacijski sektor v „običajen“ gospodarski sektor z manj predhodnimi pravili in prelaganja odgovornosti ter več naknadnega nadzora.“

5. Poenostavitev veleprodajnih dostopovnih izdelkov

Povezana celina: veleprodajni dostopovni izdelki za fiksna omrežja (spekter je

ključnega pomena za mobilno telefonijo)

TEŽAVE: Na trgu dejavnosti med podjetji, ki predstavlja približno polovico celotnega telekomunikacijskega trga EU, ni usklajenega načrtovanja izdelkov in povezljivosti, zato potencialno povpraševanje ni izkoriščeno.

Nove udeležence na trgih širokopasovnega dostopa ovirajo številni različni regulirani omrežni dostopovni izdelki, zaradi česar ni mogoče, da bi več držav članic oblikovalo skupen poslovni model in sprejelo skupne tehnične odločitve.

PREDLAGANE REŠITVE

  1. V primerih, ko morajo prevladujoči operaterji z veliko tržno močjo ponuditi konkurenčnim operaterjem virtualni dostop do svojih omrežij, bi morali biti pogoji in posebnosti usklajeni po vsej EU, tako za kupca kot tudi za prodajalca.

  2. Skupna merila za povezljivostne izdelke z zagotovljeno kakovostjo storitev, dogovorjena pod tržnimi pogoji med operaterji.

UČINKI

  1. Za telekomunikacijska podjetja: lažja širitev na druge evropske trge.

  2. Za druga podjetja: ukrep je ključnega pomena za podjetja, ki svojih dejavnosti ne izvajajo na področju telekomunikacij, kakršna so ponudniki storitev e-zdravja, računalništva v oblaku in videokonferenc, saj bodo ta podjetja lahko prepričana, da bodo lahko izpolnjevala pogodbene obveznosti in obveznost zagotavljanja storitev.

Podpredsednica Komisije Neelie Kroes je povedala: „Evropski standardizirani izdelki za virtualni dostop z zagotovljeno kakovostjo storitev bodo pripomogli k razširitvi trga dejavnosti med podjetji. Nove obveze ne bodo dodane nacionalnim obvezam, ampak jih bodo nadomestile.“

6. Spekter in 4G

Povezana celina: spekter za brezžične širokopasovne povezave

TEŽAVE

  1. Evropa se utaplja v zmešnjavi pravil, cen in časovnih razporedov v zvezi s spektrom, zato je nemogoče izvajati vseevropske poslovne strategije za mobilne komunikacije.

  2. Dodeljevanje spektra je večinoma razdrobljeno in države na tem področju ne izpolnjujejo svojih obveznosti.

  3. Samo 5 od 28 držav članic je za širokopasovne mobilne storitve dodelilo celoten usklajeni spekter v frekvenčnem pasu 1025 MHz, ki bi ga bilo treba dodeliti do konca leta 2012.

  4. Samo 12 držav je za operaterje sprostilo frekvenčni pas 800 MHz, ki je najbolj pomemben za omrežja 4G/LTE in razširitev širokopasovne pokritosti na podeželska območja.

PREDLAGANE REŠITVE

  1. Uskladitev rokov za sprostitev spektra in trajanja pravic.

  2. Uvedba možnosti uporabe veta v okviru komitologije (COCOM in ne samo Komisija) zaradi obravnavanja težav, kakršne so pretirane cene, plačane na dražbah spektra.

  3. Uvedba načel in meril za zagotovitev razvoja evropskega brezžičnega prostora.

  4. Ustrezna nadomestila za pravočasno sprostitev spektra, skupno uporabo infrastrukture in spektra ter za trgovanje s spektrom, da se izkoristi neuporabljen spekter.

UČINKI

  1. Za podjetja: koristi za vse mobilne operaterje, zlasti tiste, ki bi svojo dejavnost radi razširili.

  2. Za potrošnike: hitrejša uvedba brezžičnih širokopasovnih povezav, zlasti na podeželskih območjih.

  3. V prihodnosti: uporabniki mobilnih naprav ne bodo imeli več težav zaradi prekinitev klicev in s stranmi, ki se nočejo naložiti. Učinkovita uporaba in usklajen dostop do spektra bosta privabila več naložb v omrežja. Kratkoročne politike visokih cen, ki niso skladne z dobrim upravljanjem spektra, se bodo omejevale, spodbujale pa se bodo finančne naložbe v omrežja.

Podpredsednica Komisije Neelie Kroes je povedala: „Potrebujemo nov pristop k upravljanju spektra, da bodo evropski državljani lahko uporabljali najnovejše mobilne storitve. To je občutljiva tema za nacionalne vlade, zato napredujemo previdno, a odločno. Dejstvo je, da povpraševanje po podatkih strmo narašča, in sedanji sistem upravljanja spektra temu ni kos. Če se bo sedanje stanje nadaljevalo, bodo omrežja postala preobremenjena ali se bodo celo sesula, kar bo škodilo državljanom in podjetjem, operaterji mobilne telefonije pa ne bodo imeli možnosti, da bi vzpostavili vseevropska podjetja.“

Povezana celina: spekter za brezžične širokopasovne povezave

TEŽAVE

  1. Evropa je razvita celina, česar pa iz pokritosti z omrežjem 4G ni mogoče razbrati. Omrežje 4G/LTE je na voljo le 26 % prebivalcem EU, medtem ko v ZDA eno samo podjetje (Verizon) pokriva 90 % prebivalcev.

  2. Leta 2012 je bilo v Evropi, ki je največje gospodarstvo na svetu, le 6 % vseh povezav LTE na svetu; v ZDA jih je bilo 47 %, v Južni Koreji 27 % in na Japonskem 13 %.

Prezasedenost v omrežjih 4G je še vedno možna, čeprav je bil izpolnjen cilj, v skladu s katerim se je 1 200 MHz usklajenega spektra dodelilo mobilnim širokopasovnim storitvam. Potrebujemo dodatne pomožne sisteme za zadostitev povpraševanju.

PREDLAGANE REŠITVE

  1. Povečanje zmogljivosti z manj strogimi odobritvenimi pogoji.

  2. Povečanje zmogljivosti z odpravo nepotrebnih ovir za uvedbo in prezapletenih postopkov za dodeljevanje dovoljenj za vzpostavitev baznih mikropostaj ali vročih točk.

  3. Povečanje zmogljivosti s pravico do souporabe dostopa do brezžičnih točk dostopa.

  4. Operativne izboljšave, kakršna je souporaba aktivnih in pasivnih infrastruktur, souporaba spektra ter trgovanje s spektrom, ki bodo poenostavile in pocenile uvedbo in/ali obnovo brezžičnih omrežij z novimi tehnologijami.

  5. Skupna regulativna načela za dovoljenja za uporabo spektra ter skupna merila za razpoložljivost in pogoje za uporabo spektra.

UČINKI

  1. Operaterji mobilnih omrežij bodo za povečanje zmogljivosti omrežij lahko uporabljali tehnologije točk dostopa majhne moči (4G ali brezžično omrežje).

  2. Operaterji fiksnih omrežij bodo lahko zagotavljali dopolnilne brezžične širokopasovne storitve povezljivosti preko javnih točk dostopa do brezžičnih omrežij, ki bi lahko bile, na podlagi dogovora, v prostorih potrošnika ali podjetja.

  3. Končni uporabniki bodo imeli večjo izbiro brezžičnih širokopasovnih storitev povezljivosti in bodo drugim uporabnikom lažje ponudili dostop do spleta preko brezžičnih omrežij.

Podpredsednica Komisije Neelie Kroes je povedala: „Operaterji morajo na stroškovno učinkovit način povečati zmogljivost svojih brezžičnih širokopasovnih povezav. Posamezni potrošniki in podjetja hočejo brezžično tehnologijo uporabljati preko svojih fiksnih omrežij: za to bi bili primerni brezžično omrežje ali majhne celice 4G. Končnih uporabnikov ne silimo v souporabo svojih brezžičnih omrežij, dajemo pa jim to možnost.“

7. Stabilne cene dostopa do bakrenega omrežja

Povezana celina: ustalitev cen dostopa do bakrenega omrežja

TEŽAVE

  1. Lastniki bakrenega omrežja potrebujejo ustaljen prihodek od oddajanja svojih omrežij konkurenci, saj se le tako lahko odločajo za naložbe v hitrejša omrežja naslednje generacije.

  2. Drugi operaterji nimajo dovolj usklajene osnove za načrtovanje poslovnih dejavnosti na ravni celotne EU na podlagi stabilnih in usklajenih cen dostopa.

  3. Nacionalni regulativni organi uporabljajo do šest različnih načinov za izračun veleprodajnih cen dostopa do bakrenega omrežja (na primer z uporabo različnih življenjskih dob sredstev in metod amortiziranja).

  4. To pomeni, da veleprodajne cene mesečnega najema dostopa do razvezanega dostopa do krajevne bakrene zanke segajo od 4 do 14 EUR.

PREDLAGANE REŠITVE

  1. Dolgoročna stabilnost cen in bolj usklajene cene na celotnem enotnem trgu.

  2. Odprava regulacije cen dostopa do hitrih omrežij naslednje generacije, pri čemer se na maloprodajnih trgih preprečuje protikonkurenčno obnašanje in so vzpostavljene nediskriminatorne obveze za zagotavljanje močne konkurence.

UČINKI

  1. Za telekomunikacijska podjetja: obstoječi lastniki omrežij bodo lažje predvideli svoj prihodek, zato bodo lahko načrtovali prihodnje posodobitve omrežja. Obstoječi alternativni operaterji bodo pripravljeni skupaj nositi breme tveganja, povezanega s posodobitvijo omrežja, če ne bo naložena regulacija cen. Onemogočanje „umetnih“ subvencij za dostop do bakrenega omrežja, ki bi lahko preprečile vzpostavitev omrežij naslednje generacije.

  2. Za druga podjetja: kratkoročni učinki so zanemarljivi, dolgoročno pa bi omrežja postala hitrejša.

  3. Za potrošnike: pravične cene in večja kakovost ter obseg storitev zaradi izboljšanih pogojev na veleprodajni ravni.

  4. V prihodnosti: Evropejci bodo lahko uporabljali boljša omrežja.

Podpredsednica Komisije Neelie Kroes je povedala: „Naš cilj je, da v šestih letih stabiliziramo cene, s čimer bomo v sektorju odpravili negotovost. Omogočene bodo nadaljnje naložbe v omrežja in bolj racionalne poslovne odločitve. Za srednjeročno stabilizacijo cen so potrebne začetne prilagoditve cen, da se izboljša uskladitev pristopov za izračun cen.“

8. Odprava premij za gostovanje in klice znotraj EU

Povezana celina: odprava premij za gostovanje in klice znotraj EU

TEŽAVE

  1. Visoke premije za gostovanje in klice znotraj EU so velika nadloga za podjetja in posameznike. Te premije izkrivljajo trg in jih na enotnem trgu ne bi smelo biti, saj se uporabniki zaradi strahu pred visokimi računi omejujejo pri uporabi svojih telefonov.

PREDLAGANE REŠITVE

  1. Oblikovanje resničnega evropskega komunikacijskega prostora s postopno odpravo razlik v cenah za domače klice, gostovanje in klice znotraj EU.

MOBILNO GOSTOVANJE:

  1. Operaterji bodo izgubili pravico do zaračunavanja klicev, ki jih uporabnik prejme, ko potuje v drugi državi EU, poleg tega pa se bo zanje uporabljal pristop nagrajevanja in kaznovanja.

  2. Nagrada bo ta, da velika večina evropskih pravil zanje ne bo veljala, če bodo razširili svoje domače sheme/svežnje storitev, tako da bodo do julija 2016 vsi evropski uporabniki med potovanjem po Uniji svoje telefone in pametne telefone lahko uporabljali po domačih tarifah. Julija 2014 bo začelo veljati prehodno obdobje, med katerim bodo lahko operaterji prilagodili število shem, ki jih ponujajo, ali število držav, ki jih pokrivajo po domačih tarifah.

  3. Kazen bo temeljila na uredbi o gostovanju iz leta 2012, ki od podjetij zahteva, da svojim strankam ponudijo možnost, da gostujejo v omrežju novih konkurenčnih podjetij (drugih ponudnikov gostovanja). Stranka bo imela pravico, da med potovanjem zamenja svojega domačega operaterja z lokalnim operaterjem, ki ponuja cenejše storitve gostovanja, ali konkurenčnim operaterjem v domači državi, in sicer brez zamenjave SIM kartice.

KLICI V EVROPSKEM FIKSNEM OMREŽJU:

  1. Za klice iz fiksnega omrežja v druge države članice EU operaterji ne bodo smeli zaračunati več kot za domače klice. Vsi dodatni stroški bodo morali biti objektivno utemeljeni.

MOBILNE KOMUNIKACIJE ZNOTRAJ EVROPE:

  1. Za mobilne komunikacije v druge države članice EU operaterji ne bodo smeli zaračunati višjih cen od evrotarif za regulirane komunikacije prek govornega in sporočilnega gostovanja. Vsi dodatni stroški bodo morali biti objektivno utemeljeni.

UČINKI

  1. Potrošniki: večje zaupanje in udobje, razumne cene.
    Ta ukrep bo koristil tistim, ki potujejo, in tistim, ki ostajajo doma, koristil bo tako uporabnikom prenosnih telefonov kot tudi uporabnikom stacionarnih telefonov ter tako posameznikom kot tudi podjetjem.

  2. Za telekomunikacijska podjetja: neposreden učinek v obliki zmanjšanja prihodka za 0,5 % zaradi odprave razlik v cenah med nacionalnimi in mednacionalnimi klici znotraj EU, ki ga bo srednjeročno uravnotežila povečana uporaba storitev. Predlagani režim gostovanja je neobvezen in pričakuje se, da bo operaterjem srednjeročno prinesel koristi.

  3. Za druga podjetja: nadaljnji prihranki poleg prihranka v višini 1 100 EUR letno, ki jih v enem letu prihrani poslovnež, ki povprečno pogosto potuje v druge države (v primerjavi s cenami leta 2009); odprava pristojbin za gostovanje bo spodbudila čezmejno uporabo povezanih naprav in storitev (npr. rešitve stroj-stroj) in razvoj mobilnih podatkovnih aplikacij, kar bo pripomoglo k vzpostavitvi ugodnejšega poslovnega okolja.

  4. V prihodnosti: ukrep bo dokaz, da je reforma sektorja telekomunikacij dejansko možna in da lahko EU neposredno vpliva na občutno izboljšanje življenja državljanov EU.

Podpredsednica Komisije Neelie Kroes je povedala: Naš predlog glede gostovanja temelji na obstoječih pravilih, saj operaterje spodbuja, da postopno uvedejo maloprodajne ponudbe, v katerih bo za domače storitve in storitve gostovanja veljala ista cena, in sicer cena domačih storitev (Gostuj kakor doma). Prav tako odpravlja neupravičene razlike v cenah za nacionalne in mednarodne klice (klice znotraj EU).“

Evropski potrošniki ne bi smeli plačevati več za klice v tujino ali med potovanji v tujini.

Sedanji predpisi o gostovanju so namenjeni ublažitvi težav nacionalnih trgov, vendar ne omogočajo resnično enotnega trga. Oblikovani so bili preden je postalo očitno, da je z gospodarskega vidika nujno treba vzpostaviti enotni telekomunikacijski trg.

Ti predpisi zagotavljajo varnostno mrežo in sankcije ter dopolnjujejo nove priložnosti in pristop nagrajevanja, ki jih ponuja ta sveženj.

Cene nacionalnih klicev v mobilna omrežja so se nenehno zniževale, obenem pa so se tri krat zapored znižale zgornje meje cen mobilnega gostovanja. Nobenih dokazov ni, da se bodo z odpravo premij za gostovanje te cene zvišale.“

9. Zagotavljanje omrežne nevtralnosti

Povezana celina: odprt internet

TEŽAVE

  1. Na ravni EU danes ni jasnih pravil glede omrežne nevtralnosti, zato je 96 % Evropejcev brez pravnega varstva, kar zadeva njihovo pravico do dostopa do odprtega interneta.

  2. V skladu s sedanjimi predpisi EU nacionalni regulativni organi niso pooblaščeni za ukrepanje v primerih blokiranja in zaviranja.

  3. Nekatere države članice (NL, SI) so sprejele zakone, druge razmišljajo o uvedbi ukrepov, vendar bo to brez ukrepanja EU še bolj razdrobilo evropski trg in občutno otežilo integrirano upravljanje večozemeljskih omrežij.

  4. Blokiranje in zaviranje neposredne izmenjave datotek (P2P) in prenosa govora prek IP (VoIP) je najpogostejši primer nesprejemljivega upravljanja prometa s strani operaterjev: približno 21 % naročnikov na fiksni dostop do interneta in približno 36 % naročnikov na mobilni dostop se sooča z omejitvami.

  5. To povzroča težave potrošnikom, saj ne morejo v celoti izkoristiti interneta, ponudnikom vsebin in aplikacij, saj nimajo zagotovljenega dostopa do potrošnikov in nimajo možnosti za dolgoročne inovacije, ter tudi operaterjem, ki se soočajo z različnimi pristopi pri upravljanju prometa v različnih državah članicah in pomanjkanjem spodbud za oblikovanje novih poslovnih modelov; namesto tega le ščitijo ozemlja, ki jih pokrivajo, in klasične vire prihodka, kakršni so glasovni klici.

PREDLAGANE REŠITVE

  1. Ta predlog bo odpravil diskriminatorno blokiranje in zaviranje ter bo zagotovil učinkovito zaščito odprtega interneta. Določa jasna pravila za upravljanje prometa na internetu, ki mora biti nediskriminatorno, sorazmerno in pregledno.

  2. Kljub temu bodo podjetja lahko ponudila različne ponudbe (na primer z različnimi hitrostmi), med seboj pa bodo konkurirala na podlagi povečane kakovosti storitev. To ni nič novega. Poštne storitve (na primer ekspresna pošta) in letalske družbe (ekonomski/poslovni razred) to počnejo že več desetletij. Vendar pa mora predlog izpolnjevati ključni predpogoj, da se kakovost odprtega interneta ne sme poslabšati.

  3. Za zadovoljitev povpraševanja končnih uporabnikov po boljši kakovosti storitev se lahko ponudniki vsebin s ponudniki internetnih storitev dogovorijo o zagotavljanju določene kakovosti storitev (specializirane storitve). Takšne ponudbe bodo telekomunikacijskim operaterjem omogočile dodatne prihodke s strani akterjev OTT, ponudnikov vsebin in potrošnikov, ki so pripravljeni plačati za boljše in hitrejše storitve. Ti prihodki pa bodo operaterjem omogočili financiranje naložb v posodobitve in razširitev omrežij.

  4. Specializirane storitve ne smejo zmanjšati kakovosti „običajnega“ interneta. Nacionalni regulativni organi bodo spremljali kakovost storitev in bodo lahko pod nadzorom Komisije naložili minimalne zahteve glede kakovosti.

UČINKI

  1. Za podjetja: ukrep je izjemno pomemben za inovatorje, saj se njihove aplikacije in storitve ne bodo več blokirale in se bodo lahko odločili, da plačajo za zagotovljeno kakovost storitev (npr: ponudniki storitev videokonferenc, računalništva v oblaku, storitev e-zdravja).

  2. Evropski operaterji bodo lahko razvili nove poslovne modele na vseevropski ravni.

  3. Za potrošnike: potrošniki bodo pridobili nove pravice, ki jih danes nimajo. Lahko bodo dostopali do vseh izbranih vsebin ter aplikacij in preko katere koli izbrane naprave (v okviru morebitnih omejitev količin podatkov ali hitrosti in v okviru obstoječih predpisov). Poleg tega bodo imeli na voljo več visokokakovostnih storitev. Imeli bodo dostop do odprtega interneta, kar je bistveno za zagotovitev izvajanja svobode izražanja in izmenjave mnenj, ter do vstopne točke za inovativna spletna zagonska podjetja.

  4. V prihodnosti: ukrep je prava podlaga za zagotavljanje in uporabo storitev po vsej EU. Inovativnim podjetjem bo omogočil, da začnejo izvajati storitve brez strahu pred blokiranjem in zaviranjem ter oblikovati nove storitve, za katere je potrebna zajamčena kakovost storitev. Operaterji bodo imeli dostop do dodatnih prihodkov za financiranje naložb v posodobitev in širitev omrežij.

Podpredsednica Komisije Neelie Kroes je povedala: V Evropi omrežna nevtralnost ni zaščitena. Ta predlog bo to zagotovil. Predlog bo optimiziral rezultate za končne uporabnike, ponudnike vsebin in ponudnike internetnih storitev.“

10. Nove pravice potrošnikov

Povezana celina: nove pravice za potrošnike; #1 Kakovost storitev

TEŽAVE

  1. Prakse operaterjev pri upravljanju prometa ter dejanska kakovost storitev, ki jih zagotavljajo, danes pogosto niso dovolj pregledne.

  2. 94 % potrošnikov meni, da ponudniki internetnih storitev na svojih spletnih straneh ne zagotavljajo jasnih informacij glede blokiranje/zaviranja določenih aplikacij ali storitev.

  3. Med oglaševanimi in dejanskimi hitrostmi v fiksnih omrežjih so velike razlike. Evropski potrošniki lahko v povprečju izkoristijo le 74 % oglaševane hitrosti, za katero plačujejo.

PREDLAGANE REŠITVE

  1. Operaterji bodo morali zagotoviti informacije (javno in v pogodbah) o povprečnih hitrostih, ki jih dejansko zagotavljajo svojim uporabnikom v obdobjih običajnega in zgoščenega prometa, omejitvah podatkovnih količin in praksah pri upravljanju prometa.

  2. Nacionalni regulativni organi bodo morali pod nadzorom Komisije spremljati kakovost storitev in bodo lahko naložili minimalne zahteve glede kakovosti.

  3. Potrošniki lahko svojo pogodbo prekinejo ali zahtevajo odškodnino, če obstaja znatno in trajno neskladje med obljubljenimi in dejansko prejetimi storitvami (npr. razlika v hitrostih).

UČINKI

  1. Za podjetja: večja možnost za konkurenčnost pri cenah in kakovosti, saj bodo potrošniki bolje seznanjeni s prejetimi storitvami in bodo lažje zamenjali ponudnike, če bodo nezadovoljni ali če bodo želeli drugačno vrsto storitve.

  2. Za potrošnike: potrošniki bodo bolje zaščiteni pred zavajajočimi ponudbami in bodo v celoti informirani o storitvi, ki naj bi jo prejemali, imeli pa bodo tudi pravico prekiniti pogodbo, če s storitvijo ne bodo zadovoljni.

  3. V prihodnosti: bolje obveščeni potrošniki bodo lažje izbrali ponudnika storitev in ponudbe, ki jim najbolj ustrezajo, ter bodo prejeli storitve, za katere bodo dejansko plačali.

Podpredsednica Komisije Neelie Kroes je povedala: Ti ukrepi bodo omogočili dejansko preglednost in omogočili potrošnikom, da sprejmejo informirane odločitve. Pred podpisom pogodbe in plačilom morajo potrošniki vedeti, kaj bodo dobili in česa ne. Te zahteve, ki bodo veljale za celotno EU, so nujne za delovanje enotnega evropskega prostora za potrošnike.“

Povezana celina: nove pravice za potrošnike; #2 boljše pogodbe in večja preglednost

TEŽAVE

Pogodbe so danes težko razumljive, ne vsebujejo ključnih informacij za potrošnike in se težko izvajajo ali prekinejo. Potrošniki so pogosto ujetniki naročniških pogodb za uporabo interneta in telefona. Zamenjavo ponudnika med drugim otežujejo dolžina postopka zamenjave ponudnika, izguba e-naslova, visoke pristojbine za prekinitev pogodbe in dolgi odpovedni roki.

Skoraj polovica (44 %) vprašanih je naletela na težave pri prehodu na drugega ponudnika (študija o delovanju trga internetnega dostopa in njegovem zagotavljanju z vidika potrošnikov).

PREDLAGANE REŠITVE

  1. Dodatne informacije, ki morajo biti vključene v pogodbah:

  • omejitve podatkovnih količin,

  • dejanske podatkovne hitrosti,

  • načini spremljanja porabe in

  • razlaga dejanskega vpliva lastnosti storitve na uporabo vsebin, aplikacij in storitev.

  1. Obdobje veljavnosti pogodbe: začetna pogodbena obveznost ne sme presegati 24 mesecev in obstajati mora možnost 12-mesečnih pogodb.

  2. Podaljšanje veljavnosti pogodbe: ponudnik mora uporabniku poslati opozorilo najmanj en mesec vnaprej, pri čemer mora imeti uporabnik možnost, da zavrne tiho podaljšanje pogodbe. V primeru podaljšanja veljavnosti pogodbe se pogodba lahko prekine brezplačno z enomesečnim odpovednim rokom.

  3. Prekinitev pogodbe: potrošnik ima pravico, da po 6 mesecih z enomesečnim odpovednim rokom prekine pogodbo brez sankcij, pri čemer povrne le preostalo vrednost morebitne subvencionirane opreme ali promocijskih akcij. Omejitve pri uporabi terminalske opreme na drugih omrežjih se morajo odpraviti brezplačno po izplačilu kompenzacije za subvencije in/ali promocijske akcije.

Zamenjava ponudnika:

  • Uporabnik ima pravico do čim hitrejše zamenjave ponudnika. Neposredne pristojbine, ki jih morajo plačati končni uporabniki, ne smejo odvračati uporabnikov od zamenjave ponudnika;

  • izrecno je prepovedano zamenjati uporabnikovega ponudnika brez njegove odobritve;

  • samodejna prekinitev starih pogodb s ponudniki, ki jih je uporabnik zamenjal, ne da bi moral uporabnik za prekinitev kontaktirati ponudnika;

  • naročniki na predplačniške storitve imajo po menjavi uporabnika pravico do povračila neuporabljene vsote;

  • posredovanje e-naslova uporabnika s prejšnjega ponudnika internetnih storitev na novega (če je stari ponudnik uporabniku ponudil e-naslov);

  • e-naslova uporabnika ponudnik ne sme dodeliti novemu uporabniku pred potekom najmanj dveh let od prekinitve pogodbe.

PREGLEDNOST

  • Zagotavljanje informacij o količinah, tarifah in kakovosti ponujenih storitev ter dejanski kakovosti izvajanja storitev;

  • obvezna razpoložljivost primerjalnih orodij, ki jih zagotovi nacionalni regulativni organ ali akreditirana tretja stran in ki uporabnikom omogočajo, da se seznanijo o dejanski kakovosti dostopa do elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ter o ceni drugih vzorcev uporabe;

  • nadomestilo, ki se izplača končnemu uporabniku v primeru zlorabe ali zamud pri zamenjavi ponudnika;

  • razširitev varovalnih ukrepov za zagotavljanje preglednosti iz uredbe o gostovanju (mehanizem za opozarjanje, omejitve uporabe) na nacionalne komunikacije;

  • uvedba mehanizma za zaščito uporabnikov pred pretresi zaradi visokih računov, s katerim se preprečijo „neprijetna presenečenja“.

UČINKI

  1. Za podjetja: večje možnosti za konkurenco, saj bodo potrošniki bolje seznanjeni s storitvami, ki jih uporabljajo, in bodo lažje zamenjali operaterja. To prinaša nove priložnosti za nove zanimive ponudbe, ki izpolnjujejo potrebe potrošnikov.

  2. Za potrošnike: ponudniki storitev bodo odgovorni za dejansko zagotavljanje parametrov storitev, ki jih ponujajo. Potrošniki bodo lažje uveljavljali svoje pravice v primeru kršitev. Potrošniki bodo lažje zamenjali ponudnika. Svojo porabo bodo lahko nadzirali in bodo zaščiteni pred pretresi zaradi visokih računov.

  3. V prihodnosti: potrošniki bodo bolje informirani in bodo lažje uveljavljali svoje pravice. Zadovoljni potrošniki bodo bolj pripravljeni povečati uporabo storitev. Boljša kakovost storitev zaradi lažje zamenjave ponudnika in večje konkurence.

Podpredsednica Komisije Neelie Kroes je povedala: „S temi ukrepi bodo potrošniki lahko zahtevali storitve, ki jih dejansko plačujejo. Lažje bodo zamenjali ponudnika, če ta ne bo zagotovil plačanih storitev, ali če bodo želeli drugačne storitve. Potrošniki bodo imeli po vsej Evropi iste pravice, ne glede na to, kdo bo njihov ponudnik.

Nove določbe o preglednosti in zamenjavi ponudnika bodo močno okrepile pravice potrošnikov in spodbudile konkurenco med ponudniki. Te vseevropske zahteve so nujne za delovanje enotnega evropskega prostora za potrošnike.“

Kontakti

E-naslov: comm-kroes@ec.europa.eu Telefon: +32 22956361 Twitter: @RyanHeathEU


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website