Navigation path

Left navigation

Additional tools

Vsak evro šteje – pogosto zastavljena vprašanja v zvezi z uradom evropskega javnega tožilca

European Commission - MEMO/13/693   17/07/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 17. julija 2013

Vsak evro šteje – pogosto zastavljena vprašanja v zvezi z uradom evropskega javnega tožilca

Kaj je urad evropskega javnega tožilca?

Urad evropskega javnega tožilca bo decentraliziran tožilski urad Evropske unije z izključno pristojnostjo za preiskovanje, pregon in vlaganje obtožnic zoper kazniva dejanja v zvezi s proračunom EU. Imel bo enotna preiskovalna pooblastila po vsej Uniji, ki bodo temeljila na nacionalnih pravnih sistemih držav članic in bodo z njimi povezana.

Urad evropskega javnega tožilca se bo opiral na zmogljivosti držav članic ter njihovo strokovno znanje in izkušnje. Vključeval bo izkušene tožilce iz nacionalnih sistemov. Tako bodo v uradu evropskega javnega tožilca praviloma sodelovali delegirani evropski tožilci, ki bodo v samih državah članicah delovali v skladu s pravom posamezne države članice. Povezovanje urada evropskega javnega tožilca z nacionalnimi pravosodnimi sistemi ima številne prednosti. Delegirani tožilci temeljito poznajo nacionalni pravosodni sistem, lokalni jezik, vidike vključevanja v lokalno strukturo pregona in prakso obravnavanja zadev pred lokalnimi sodišči. Poleg tega se bo z združevanjem preiskovalnih in tožilskih virov držav članic zagotovilo hitro sprejemanje odločitev.

Kaj je pravna podlaga za ustanovitev urada evropskega javnega tožilca?

Lizbonska pogodba namenja posebno pozornost boju proti hujšim finančnim in gospodarskim kaznivim dejanjem s čezmejnimi posledicami. Pravna podlaga in pravila za ustanovitev urada evropskega javnega tožilca so določeni v členu 86 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki se glasi:

„Zaradi boja proti kršitvam, ki vplivajo na finančne interese Unije, lahko Svet z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, iz Eurojusta ustanovi Evropsko javno tožilstvo.“

Predsednik Barroso je v svojem govoru o stanju v Uniji 2012 (SPEECH/12/596) oznanil namero Komisije, da v okviru svoje zavezanosti k zaščiti proračuna EU predloži predloge za ustanovitev urada evropskega javnega tožilca, kot je predvideno v Pogodbah.

Evropska komisija želi zagotoviti enako raven zaščite proračuna Evropske unije pred storilci kaznivih dejanj, kot jo v državah članicah uživajo nacionalna finančna sredstva. Julija 2012 je predlagala, da vse države članice v svojih kazenskih zakonikih podobno opredelijo goljufije v škodo finančnih interesov Evropske unije in da vse predpišejo kazenske sankcije, ki bodo imele primerljiv odvračilni učinek (IP/12/767, MEMO/12/544). Urad evropskega javnega tožilca bo prispeval k bolj usklajenemu, učinkovitemu in uspešnemu pregonu v državah članicah.

Bodo v uradu evropskega javnega tožilca sodelovale vse države članice?

Ne. V skladu s Pogodbami EU Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri politikah na področju pravosodja in notranjih zadev, kar pomeni, da ti državi ne bosta sodelovali, razen če se za to prostovoljno in izrecno odločita (določba opt-in). Danska prav tako ne sodeluje v tem projektu in tudi nima možnosti pridružitve.

Zakaj potrebujemo urad evropskega javnega tožilca?

Finančni interesi Unije trenutno niso dovolj zaščiteni. To je rezultat različnih dejavnikov.

Prvič, obstoječi organi Evropske unije – OLAF (Evropski urad za boj proti goljufijam), Eurojust (Urad za evropsko pravosodno sodelovanje) in Europol (Evropski policijski urad) – nimajo pristojnosti za izvajanje kazenskih preiskav ali pregona v primerih goljufij. OLAF lahko rezultate svojih upravnih preiskav posreduje pristojnim nacionalnim organom, ki se nato na podlagi ugotovitev urada neodvisno odločijo o morebitnem začetku kazenskega postopka.

Drugič, prizadevanja nacionalnih organov pregona so lahko razdrobljena po več državah članicah, ki ne sprejmejo vedno potrebnih ukrepov za boj proti kaznivim dejanjem v škodo proračuna EU. Trenutno se samo ena od petih zadev, ki jih OLAF posreduje nacionalnim organom pregona, konča z obsodbo. Poleg tega se delež obsodb med državami članicami precej razlikuje.

Tretjič, zaradi majhnega števila uspešnih primerov pregona se v proračun EU povrne le zelo majhen delež celotnega zneska sredstev, izgubljenih zaradi goljufij v državah članicah. Goljufi, katerih tarča je proračun EU, se zavedajo, da bodo zaradi pomanjkanja doslednih prizadevanj na področju kazenskega pregona v EU zelo verjetno obdržali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji.

Kolikšen delež proračunskih sredstev EU je tarča goljufij?

V zadnjih treh letih so domnevne goljufije v državah članicah vsako leto povzročile izgube za okoli 500 milijonov EUR proračunskih sredstev EU. Vendar pa se ocenjuje, da je dejanski znesek sredstev, ki so bila tarča goljufije, bistveno višji, saj podatki o sporočenih primerih goljufij ne vključujejo neodkritih goljufij.

Zakaj se države članice ne morejo učinkovito spopadati z goljufijami?

Trenutno lahko samo nacionalni organi preiskujejo in preganjajo goljufije, ki škodijo finančnim interesom Unije, vendar njihova pooblastila sežejo le do državnih meja. Kazniva dejanja zoper finančne interese EU pa so pogosto kompleksna. Vključujejo več akterjev, zapletene in izpopolnjene sisteme goljufij, več držav in več nacionalnih jurisdikcij. Poleg tega je za uspešno preiskovanje goljufij potrebno poglobljeno poznavanje ustreznega pravnega in upravnega okvira.

Učinkovito sodelovanje med državami članicami otežujejo različni sistemi kazenskega prava, nejasna pristojnost, zapleteni in zamudni postopki pravne pomoči, jezikovne težave, pomanjkanje virov in različne prioritete.

Posledično je lahko za države članice preiskovanje goljufij v škodo proračuna EU zamudno in kadrovsko potratno. Zato takih goljufij morda sploh ne bodo obravnavale ali pa bodo obravnavo opustile takoj, ko nastopijo težave. V nekaterih primerih se lahko nacionalni organi odločijo preiskati le „svoj“ (tj. nacionalni) del kaznivega dejanja, pri čemer ne upoštevajo veliko širših razsežnosti mednarodnih sistemov goljufij.

Kako lahko urad evropskega javnega tožilca izboljša trenutno stanje?

V enem primeru je OLAF nemškim in bolgarskim organom posredoval informacije o nemških in bolgarskih državljanih, ki so (domnevno) sodelovali pri kaznivem dejanju goljufije v zvezi s sredstvi kmetijskega sklada EU za razvoj podeželja. Nemški postopek se je končal z obsodbo, postopek v Bolgariji pa z oprostitvijo obdolžencev. Sedanji sistem je torej v eni sami čezmejni zadevi privedel do različnih rezultatov. Urad evropskega javnega tožilca bi v tem primeru lahko poskrbel za usklajeno preiskovanje in pregon v obeh državah.

Drugi primer se nanaša na tihotapljenje cigaret iz Češke v Nemčijo. Nemško kazensko sodišče je kot dokazno sredstvo proti obdolžencem uporabilo posnetke telefonskega prisluškovanja, ki jih je pridobila češka policija. Čeprav je bil navedeni dokaz v skladu s češko zakonodajo pridobljen zakonito, je odvetnik tožene stranke trdil, da brez sodnega naloga, ki odreja telefonsko prisluškovanje, tak dokaz ni dopusten na nemških sodiščih.

Z ustanovitvijo urada evropskega javnega tožilca bi se zelo manjšala verjetnost za take težave, ki so posledica različnih nacionalnih zakonov o postopku. V okviru novih pravil namreč telefonsko prisluškovanje brez predhodnega naloga sodišča ne bi bilo mogoče. Poleg tega nova uredba določa, da so dokazi, ki so bili zakonito zbrani v eni državi članici, dopustni na prvostopenjskih sodiščih vseh držav članic, če so bile v postopku zbiranja spoštovane procesne pravice, kot so določene v členu 47 (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) in členu 48 (domneva nedolžnosti in pravica do obrambe) Listine EU o temeljnih pravicah.

Kakšne spremembe prinaša urad evropskega javnega tožilca?

Urad evropskega javnega tožilca bo izključno pristojen za preiskovanje, pregon in vlaganje obtožnic zoper kazniva dejanja, ki škodijo proračunu EU. Usklajeval in obravnaval bo kompleksne zadeve s čezmejno razsežnostjo. S tem bodo odpravljene težave, ki so posledica omejenih pristojnosti nacionalnih organov, ki segajo zgolj do nacionalnih meja.

Urad evropskega javnega tožilca bo zagotavljal nemoteno izvajanje celotnega kazenskega postopka, ki zajema preiskovanje, pregon in sojenje. Ker bo vključeval delegirane evropske tožilce, bo imel čezmejna preiskovalna pooblastila v vseh državah članicah. Urad ne bo odvisen od pogosto zapletenih in zamudnih medvladnih instrumentov pravne pomoči med državami članicami (kot so sporazumi o pravni pomoči ali vzajemnem priznavanju sodnih odločb). Zanj bodo veljala jasna pravila o izvajanju preiskav in o dopustnosti zbranih dokazov, ki se predložijo na prvostopenjskih sodiščih v kateri koli državi članici EU.

Kako bo potekalo sodelovanje med evropskim javnim tožilcem in delegiranimi evropskimi tožilci?

Delegirani evropski tožilci bodo del urada evropskega javnega tožilca. Praviloma bodo izvajali preiskave in pregon v posameznih državah članicah v skladu z nacionalnim pravnim redom, pri tem pa jim bo pomagalo nacionalno osebje. Njihove ukrepe bo usklajeval osrednji evropski javni tožilec, ki bo zagotavljal enoten in učinkovit pristop po vsej EU (glej sliko v prilogi).

S to decentralizirano strukturo bo uradu evropskega javnega tožilca neposredno dostopno znanje nacionalnih strokovnjakov, kot je poglobljeno poznavanje nacionalnih pravosodnih sistemov, znanje lokalnih jezikov, vključevanje v lokalne strukture pregona, poznavanje praks obravnavanja zadev pred lokalnimi sodišči itd.

Delegirani evropski tožilci bodo lahko še naprej opravljali svoje funkcije kot nacionalni tožilci (opravljali bodo torej dvojno funkcijo). Vendar bodo, kadar bodo delovali v okviru mandata urada evropskega javnega tožilca, popolnoma neodvisni od nacionalnih organov pregona.

„Kolegij“ desetih tožilcev, ki bo vključeval evropskega javnega tožilca, namestnike in delegirane nacionalne tožilce, bo zagotavljal nemoteno povezovanje sistema na ravni EU z nacionalnimi sistemi, zlasti z dogovorom o splošnih pravilih in dodeljevanju zadev. Ta rešitev izvira iz posvetovanja z državami članicami, vključno z nedavno francosko-nemško pobudo, ki poziva k ustanovitvi urada evropskega javnega tožilca. Omogočila bo potrebno usklajevanje v postopkih pregona, da bi se preprečila nevarnost dvakratnega preganjanja ali kaznovanja istega kaznivega dejanja (načelo ne bis in idem), ki bi lahko nastala, če se medsebojno povezana kazniva dejanja spregledajo ali se ne obravnavajo kot del celote.

Ali bodo nacionalna sodišča lahko nadzirala ravnanje urada evropskega javnega tožilca?

Vsekakor. Ravnanje urada evropskega javnega tožilca bo mogoče izpodbijati pri pristojnih nacionalnih sodiščih.

Poleg tega bodo pristojni nacionalni sodni organi odgovorni za predhodno odobritev preiskovalnih ukrepov urada evropskega javnega tožilca, kadar tako zahtevata nacionalna zakonodaja in zakonodaja EU.

Nacionalna sodišča so poleg tega pristojna za odločanje na prvi stopnji. Urad evropskega javnega tožilca bo izvajal funkcije tožilca v postopkih pred pristojnimi sodišči držav članic.

Kot vedno bo lahko sodelovalo tudi Sodišče Evropske unije, in sicer v okviru postopka sprejetja predhodne odločbe.

Katere pristojnosti bodo z uredbo podeljene uradu evropskega javnega tožilca?

Urad evropskega javnega tožilca bo lahko zahteval ali odredil preiskovalne ukrepe. Pri tem mu bodo na voljo instrumenti, ki so v Uredbi jasno opredeljeni ter obsegajo radikalne in tudi „mehkejše“ preiskovalne ukrepe.

Primeri možnih radikalnih ukrepov so preiskovanje prostorov, premoženja in računalniških sistemov, zaseg predmetov, prestrezanje telefonskih pogovorov in zamrznitev finančnih transakcij.

Mehkejši ukrepi bi vključevali zaslišanje osumljene osebe in prič, imenovanje strokovnjakov, če je potrebno specializirano znanje, ali ukrepe za sledenje in nadziranje osebe, da se ugotovi njen kraj bivanja.

Za izvajanje preiskovalnih ukrepov se uporablja nacionalno pravo. Posamezen ukrep mora odobriti pristojni nacionalni pravosodni ali drug organ, če tako zahteva nacionalna zakonodaja ali uredba.

Da bi se zagotovila učinkovitost preiskav urada evropskega javnega tožilca, bodo dokazi, ki so bili zakonito zbrani v eni državi članici, dopustni na prvostopenjskih sodiščih vseh držav članic.

Kako bo zagotovljena neodvisnost urada evropskega javnega tožilca?

Prvič, v Uredbi je določeno, da urad evropskega javnega tožilca nikogar zunaj samega urada ne vpraša za navodila niti jih od nikogar ne sprejme. Ta določba pomeni, da morajo institucije, organi, uradi ali agencije Unije in države članice spoštovati neodvisnost urada evropskega javnega tožilca in ne smejo poskušati nanj vplivati pri izvajanju nalog. Drugič, urad evropskega javnega tožilca bo strukturno neodvisen, saj ne bo vključen v nobeno drugo institucijo ali službo EU. Tretjič, pri imenovanju evropskega javnega tožilca bodo sodelovale institucije Unije (imenuje ga Svet po odobritvi Evropskega parlamenta), pa tudi nekdanji člani Sodišča Evropske unije, člani nacionalnih vrhovnih sodišč in nacionalnih tožilstev in/ali pravniki s priznanimi kompetencami, ki bodo pomagali sestaviti ožji seznam kandidatov. Mandat evropskega javnega tožilca je omejen na osem let in ni obnovljiv, s čimer se zagotavlja, da možnost ponovnega imenovanja ne bo mogla vplivati na njegovo ravnanje. Evropskega javnega tožilca lahko razreši Sodišče Evropske unije, in sicer na predlog Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije.

Poleg tega je v Uredbi določeno, da imajo zadeve, ki jih delegirani evropski tožilci v državah članicah vodijo za evropskega javnega tožilca, vedno prednost pred nacionalnimi zadevami. V Uredbi je tudi izrecno določeno, da so delegirani tožilci popolnoma neodvisni od nacionalnih organov pregona. Morebitne primere navzkrižja interesov rešuje evropski javni tožilec. Pristojni nacionalni organi ne morejo brez privolitve evropskega javnega tožilca razrešiti nacionalnih tožilcev, ki so hkrati delegirani evropski tožilci, če delujejo v njegovem imenu.

Kaj pa procesne pravice obdolžencev?

Pomembno je okrepiti pravna varovala, ki ščitijo posameznike in podjetja v postopku preiskave ali pregona v Evropski uniji. Predlog vključuje trden in celovit sklop procesnih jamstev, s katerimi se bo zagotovilo, da so pravice obdolžencev in drugih oseb v postopkih preiskave evropskega javnega tožilca zaščitene z obstoječo zakonodajo EU in tudi z nacionalnimi pravicami do obrambe.

Predlog pojasnjuje, da ima obdolženec vse pravice, ki jih zagotavljata zakonodaja EU in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Te pravice so izrecno navedene in vključujejo pravico do:

  1. tolmačenja in prevajanja,

  2. obveščenosti in dostopa do dokumentacije v zadevi,

  3. odvetnika in stikov s tretjimi osebami oz. obvestitve tretjih oseb v primeru pridržanja,

  4. molka in domneve nedolžnosti,

  5. pravne pomoči,

  6. predložitve dokazov, imenovanja strokovnjakov in zaslišanja prič.

Poleg navedenega ima obdolženec pravico do obrambe po nacionalnih procesnih predpisih.

Zakaj je predlog o ustanovitvi urada evropskega javnega tožilca predstavljen hkrati z reformo Eurojusta?

V skladu s členom 86(1) PDEU bo urad evropskega javnega tožilca ustanovljen iz Eurojusta. Današnji paket zakonodajnih predlogov je namenjen vzpostavitvi močnih povezav in sinergije med obema organizacijama na podlagi učinkovitega sodelovanja ter izmenjave informacij, znanja in virov.

Predvsem bi morala tako urad evropskega javnega tožilca kot Eurojust sodelovati v zadevah, v katerih so obdolženci vpleteni v kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, in v druge oblike kriminala. V ta namen bo potrebno stalno in tesno sodelovanje. Ustrezne določbe so bile zato vključene v uredbo o ustanovitvi urada evropskega javnega tožilca in tudi v uredbo o Eurojustu. Poleg tega lahko Eurojust v primerih prekrivanja pristojnosti zagotavlja pomoč pri reševanju vprašanja sodne pristojnosti.

Eurojust bo uradu evropskega javnega tožilca zagotavljal storitve upravne podpore , kot so osebje, finance in IT. Urad evropskega javnega tožilca bi na primer lahko za lastne zadeve uporabljal informacijsko infrastrukturo Eurojusta, vključno s sistemom upravljanja zadev, začasnimi delovnimi datotekami in sistem indeksiranja. Podrobnosti tega dogovora bodo določene v sporazumu med uradom in Eurojustom.

Kakšna bo vloga Eurojusta, ko bo začel delovati urad evropskega javnega tožilca?

Eurojust lajša sodelovanje nacionalnih preiskovalnih organov in organov pregona ter jih podpira pri usklajevanju približno 1 500 čezmejnih zadev na leto. Pomagal je zgraditi vzajemno zaupanje in premostiti velike razlike med pravnimi sistemi in tradicijami v EU. Vendar pa Eurojust nima pristojnosti za izvajanje kazenskih preiskav ali pregon v primeru goljufij.

Urad evropskega javnega tožilca bo izključno pristojen za preiskovanje, pregon in vlaganje obtožnic zoper kazniva dejanja, ki škodijo proračunu EU. Z ustanovitvijo tega urada se bo povečala tudi demokratična legitimnost Eurojusta. Evropski parlament in nacionalni parlamenti bodo v prihodnje namreč imeli večjo vlogo pri vrednotenju dejavnosti Eurojusta.

Prenovljeni Eurojust bo podpiral urad evropskega javnega tožilca v boju proti goljufijam v zvezi s proračunom EU. Zagotavljal mu bo storitve upravne podpore, kot so osebje, finance in IT. Urad evropskega javnega tožilca bo na primer lahko za lastne primere uporabljal informacijsko infrastrukturo Eurojusta, vključno s sistemom upravljanja zadev, začasnimi delovnimi datotekami in sistemom indeksiranja. Podrobnosti tega dogovora bodo določene v sporazumu med uradom evropskega javnega tožilca in Eurojustom.

Katere druge spremembe prinaša predlog o reformi Eurojusta?

Današnji predlog je namenjen dodatnim izboljšavam splošnega delovanja Eurojusta. V ta namen je reforma usmerjena v notranje upravljanje Eurojusta. Jasno razlikuje med operativnimi nalogami kolegija Eurojusta (kolegij, ki ga sestavlja po en nacionalni član iz vsake države članice EU) in upravnimi nalogami. Kolegiju in nacionalnim članom bo torej omogočeno, da se osredotočajo na operativne naloge, tj. usklajevanje in spodbujanje sodelovanja med nacionalnimi pravosodnimi organi v boju proti težjim kaznivim dejanjem, kot so tihotapljenje prepovedanih drog, pranje denarja, goljufije, korupcija, kibernetski kriminal, terorizem in organizirani kriminal. Kolegij bo pri njegovih upravnih nalogah podpiral izvršni odbor, v katerem bo zastopana tudi Komisija.

Predlog določa enoten in posodobljen pravni okvir za novi urad za pravosodno sodelovanje (Eurojust), ki je pravni naslednik Eurojusta, kot je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 2002/187/PNZ. V tej novi uredbi so ohranjeni elementi, ki so se izkazali za učinkovite pri upravljanju in delovanju Eurojusta, hkrati pa sta v skladu z Lizbonsko pogodbo racionalizirana delovanje in struktura urada, in sicer z:

  1. večjo učinkovitostjo Eurojusta zaradi nove strukture upravljanja;

  2. boljšo operativno učinkovitostjo Eurojusta na podlagi doslednejših opredelitev statusa in pooblastil nacionalnih članov;

  3. zagotavljanjem vloge Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov pri vrednotenju dejavnosti Eurojusta v skladu z Lizbonsko pogodbo, pri čemer bo ohranjena operativna neodvisnost urada;

  4. uskladitvijo pravnega okvira Eurojusta s skupnim pristopom, ki velja za agencije EU, pri čemer bo v celoti spoštovana njegova posebna vloga pri usklajevanju kazenskih preiskav, ki se izvajajo;

  5. zagotavljanjem možnosti za tesno sodelovanje Eurojusta z uradom evropskega javnega tožilca, ko bo ta ustanovljen.

Kakšna bo vloga urada OLAF, ko bo začel delovati urad evropskega javnega tožilca?

Kot je opisano v danes sprejetem sporočilu o upravljanju urada OLAF, se bo z ustanovitvijo urada evropskega javnega tožilca spremenila tudi vloga urada OLAF.

OLAF bo še naprej bo pristojen za upravne preiskave na področjih, ki niso v pristojnosti evropskega javnega tožilca. Mednje spadajo nepravilnosti, ki škodujejo finančnim interesom EU, in hujše poklicne kršitve ali kazniva dejanja, ki so jih zagrešili zaposleni v EU in nimajo finančnega vpliva.

OLAF ne bo več izvajal upravnih preiskav goljufij na ravni EU ali drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU, saj bo preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj v izključni pristojnosti urada evropskega javnega tožilca, ko bo ta ustanovljen. Če bo OLAF sumil, da so bila storjena takšna kazniva dejanja, bo dolžan o tem čim prej obvestiti urad evropskega javnega tožilca. Čeprav OLAF ne bo več izvajal preiskav na tem področju, bo uradu evropskega javnega tožilca na njegovo zahtevo še naprej zagotavljal pomoč (kot že danes počne na zahtevo nacionalnih tožilcev). Ta sprememba bo omogočila hitrejše postopke preiskav in pripomogla k preprečevanju podvajanja upravne in kazenske preiskave istega dejanskega stanja. Na ta način se bodo povečale možnosti uspešnega pregona.

Komisija bo pripravila predloge za spremembo uredbe o uradu OLAF, da bi se upoštevala njegova spremenjena vloga, pa tudi da bi se dodatno okrepilo upravljanje preiskav urada, v skladu s tem, kar je predvideno za urad evropskega javnega tožilca. V zvezi s tem sta predvideni dve ključni pobudi. Prvič, uvedena bo funkcija neodvisnega nadzornika procesnih jamstev, da bi se okrepil pravni nadzor nad preiskovalnimi ukrepi urada OLAF. Drugič, uvedena bodo posebna procesna jamstva za bolj radikalne preiskovalne ukrepe (preiskovanje uradnih prostorov, zaseg dokumentacije itd.), ki jih bo OLAF morda moral izvesti v institucijah EU.

Koliko zadev bo moral obravnavati urad evropskega javnega tožilca?

Skupno število je ocenjeno na 2 500 zadev na leto. Ta številka temelji na povprečju 1 500 obravnavanih primerov goljufije, ki jih upravni preiskovalni organi držav članic vsako leto sporočijo EU, povprečno 300 zadev, v katerih OLAF sumi, da gre za goljufijo, okoli 500 zadev letno zaradi goljufij pri davku na dodano vrednost (DDV), ki so trenutno v pristojnosti držav članic, in približno 200 primerov, v katerih vodijo kazenske preiskave nacionalni organi pregona. Pričakuje se, da bo urad evropskega javnega tožilca pridobil več informacij o morebitnih goljufijah kot države članice ali urad OLAF. Število obravnavanih zadev bo zato lahko večje od predvidenega.

Ali bo urad evropskega javnega tožilca lahko pridržal osebo kjer koli v Evropi?

Ne. Samo nacionalni organi bodo lahko pridržali osebe zaradi kaznivih dejanj, ki spadajo v področje delovanja urada evropskega javnega tožilca. Urad bo lahko nacionalne pravosodne organe zaprosil za prijetje osumljenca samo, če bo menil, da je to neobhodno potrebno za njegovo preiskavo, in če z manj radikalnimi ukrepi ne bi bilo mogoče doseči enakega cilja. Take zahtevke bodo na podlagi nacionalne zakonodaje ocenili in odobrili pristojni nacionalni sodni organi.

Kaj sledi?

Predlog uredbe morajo zdaj v Svetu soglasno sprejeti države članice, še prej pa ga mora odobriti Evropski parlament.

Če v Svetu ne bo mogoče doseči soglasja, je v Pogodbah predvideno, da se lahko skupina najmanj devetih držav članic odloči za okrepljeno sodelovanje (člen 86 PDEU).

Glavne faze uvedbe postopka okrepljenega sodelovanja na podlagi člena 86 PDEU so:

  • Komisija predloži zakonodajni predlog Svetu, v katerem morajo države članice doseči dogovor (v obliki sklepa predsedstva), da soglasje o predlogu ni mogoče;

  • najmanj devet držav članic, ki želijo uvesti okrepljeno sodelovanje, zadevo predloži Evropskemu svetu;

  • Evropski svet največ štiri mesece razpravlja o zahtevi;

  • če je doseženo soglasje, Evropski svet pošlje osnutek predloga nazaj Svetu v sprejetje. Če soglasje ni doseženo, se najmanj devet držav članic lahko odloči, da bodo projekt nadaljevale v okviru okrepljenega sodelovanja. Z obvestilom teh držav članic, da bodo uvedle okrepljeno sodelovanje, se šteje, da sta Evropski parlament in Svet to sodelovanje odobrila;

  • Pogajanja o predlogu, v zvezi s katerim se uvede okrepljeno sodelovanje, potekajo v Svetu. Pri teh posvetovanjih lahko sodelujejo vse države članice, glasujejo pa lahko samo tiste, ki so že udeležene v okrepljenem sodelovanju. Države članice lahko kadar koli zaprosijo za vključitev v okrepljeno sodelovanje.

Več informacij

Sporočilo za medije: IP/13/709

Informativni paket:

http://ec.europa.eu/justice/newsroom/criminal/news/130717_en.htm

Evropska komisija – kazenskopravna politika:

http://ec.europa.eu/justice/criminal/criminal-law-policy

Spletna stran podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/reding

Podpredsednico Viviane Reding lahko spremljate tudi na Twitterju: @VivianeRedingEU

PRILOGA: Kako bo deloval evropski javni tožilec

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website