Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMORANDUM

Bruselj, 8. julija 2013

Modri pas: Komisija bo omilila carinske formalnosti za ladje

Kje je težava?

EU je pri trgovanju s tujino in na notranjem trgu močno odvisna od pomorskega prometa. Vendar pomorski promet znotraj EU ni dovolj izkoriščen predvsem zaradi precejšnjih upravnih zahtev. Čeprav so bili v zakonodajo EU že uvedeni poenostavljeni upravni postopki za pomorski promet, se plovila, ki plujejo med pristanišči EU, še vedno srečujejo z velikim številom zapletenih postopkov. S temi postopki so povezani stroški in zamude, zaradi katerih je lahko pomorski promet manj privlačen način prevoza blaga na notranjem trgu EU.

Skrajšanje upravnih postopkov velja za pomemben element za spodbujanje uporabe prevoza po morju na kratkih razdaljah in pomorske trgovine med pristanišči EU. Poleg tega bi zmanjšanje števila pregledov tovora, predvsem tistega, ki ga pri potovanju po kopnem ne bi pregledali, organom oblasti omogočilo, da se osredotočijo na področja večjega tveganja.

Kakšni so veljavni predpisi?

Teritorialne vode štejejo za zunanje meje EU. Tako tehnično gledano plovila, ki plujejo med pristanišči EU, zapustijo carinsko območje EU. Zato je potrebno carinjenje, ko plovilo zapusti pristanišče odhoda, in spet pri vplutju plovila v namembno pristanišče (razen za plovila, ki potujejo v okviru sistema storitev rednih ladijskih prevozov). Vse blago, ki se prevaža, se šteje za blago, ki ni blago Unije, zato mora skozi carinsko kontrolo. To pomeni, da ga je treba opredeliti kot blago Unije in ga ponovno dati v promet na notranjem trgu, ali kot blago, ki dejansko ni blago Unije in je zanj potrebno opraviti običajne carinske formalnosti.

Zakonodajni predlog

Komisija bo predlagala sveženj Modri pas z dvema glavnima ukrepoma, ki bosta zmanjšala nepotrebne upravne obremenitve za pomorsko industrijo in omogočila dodatne prednosti enotnega trga za pomorski promet, hkrati pa še naprej zagotavljala varen in zanesljiv prevoz blaga med EU in ostalimi deli sveta ter znotraj EU same.

Prvi del svežnja prinaša dodatno poenostavitev prijavnega postopka za „storitve rednih ladijskih prevozov“, sistema carinskih olajšav za plovila, ki prevažajo večinoma blago EU in redno plujejo v ista evropska pristanišča.

Vendar pa velika večina prevoza v kontejnerjih zadeva mešani tovor, tj. blago Unije in blago, ki ni blago Unije, ki redno potuje prek pristanišč zunaj EU (npr. v Baltskem, Sredozemskem in Črnem morju), za katerega sistem storitev rednih ladijskih prevozov ne more veljati. Zato bo uvedeno tudi novo orodje, t. i. eManifest, usklajen elektronski manifest o tovoru, ki bo temeljil na obstoječih obrazcih FAL. Orodje bo omogočalo dokazovanje statusa blaga – iz EU ali ne – tudi, kadar je blago zapustilo carinsko območje EU. Ta poenostavitev je odgovor na dolgoletna pričakovanja pomorske trgovine, da bi dobila manifest, usklajen na ravni EU, in bo omogočila izpolnjevanje zahtev ter hkrati olajšala in pospešila carinske postopke za tovor iz EU.

Kakšne so koristi?

Te pobude bodo vzpostavile Modri pas in spodbudile resnično Modro rast. Glavni cilji so:

  1. izboljšanje konkurenčnosti sektorja z zmanjšanjem upravnih obremenitev in stroškov,

  2. povečanje privlačnosti pomorskega prometa,

  3. spodbujanje zaposlovanja,

  4. zmanjšanje okoljskega vpliva pomorskega prometa.

Tako pridobljene ugodnosti učinkovitejšega in cenejšega pomorskega prometa bodo koristile industriji in navsezadnje tudi potrošniku, obenem pa tudi pristaniščem in sektorju pomorskega prometa, ki bodo postali privlačnejši. Usklajeni postopki po vsej EU in boljša kakovost prejetih podatkov bodo v pomoč tudi carinskim organom.

Kako bo Modri pas deloval v praksi? Praktični primeri

1. Olajšanje carinskih formalnosti za ladijski promet znotraj EU

Vzemimo za primer britanskega prevoznika, ki želi ponuditi storitev rednih ladijskih prevozov med pristanišči Felixstowe v Združenem kraljestvu, Rotterdam na Nizozemskem in København na Danskem, v prihodnosti pa morda še pristaniščem Gdansk na Poljskem. Kaj naj stori?

  1. Stopi v stik s carinskimi organi v Združenem kraljestvu in jih zaprosi za izdajo dovoljenja.

  2. Navede, da bo ta storitev potekala med pristanišči Felixstowe, Rotterdam in København.

  3. Navede tudi, da bo v prihodnosti morda dodal Gdansk.

  4. Združeno kraljestvo stopi v stik z vsemi zadevnimi državami članicami, tj. Nizozemsko, Dansko in Poljsko, in zaprosi za njihovo soglasje. Rok za odgovor držav članic bo 15 dni (namesto sedanjih 45 dni!).

  5. Po prejemu pozitivnih odgovorov Združeno kraljestvo izda končno dovoljenje. To pomeni, da za vse blago Unije na krovu carinski nadzor ni potreben.

Rezultat: prevoznik bo lahko ponudil storitev v razmeroma kratkem času. Če se pozneje odloči, da želi spremeniti storitev in vključiti še pristanišče Gdansk, lahko to stori na zelo preprost način, saj mu ni treba sprožiti novega postopka odobritve.

2. Olajšanje carinskih formalnosti za ladje, ki imajo postanke v pristaniščih tretjih držav

Danes se za plovilo, ki potuje iz Antwerpna v Rotterdam, šteje, da je zapustilo carinsko območje EU. Zato se ob prihodu v Rotterdam vse blago na krovu šteje za blago, ki ni blago Unije, in mora skozi vse potrebne carinske postopke. Z eManifestom bodo prevozniki lahko dokazali, da ima blago, ki ga prevažajo, status blaga Unije, tudi če je plovilo na poti od enega pristanišča EU do drugega zapustilo carinsko območje EU ali vmes pristalo v pristanišču tretje države.

Predstavljajte si naslednje potovanje plovila: Šanghaj (Kitajska) – Antwerpen (Belgija) – Marseille (Francija) – Tanger (Maroko) – Limassol (Ciper).

Poenostavitev v okviru Modrega pasu bi omogočila naslednji scenarij:

Ladja, ki pluje iz Šanghaja, pristane v Antwerpnu. 100 % blaga na krovu prispe iz držav zunaj EU in je v eManifestu navedeno kot blago, ki ni blago Unije. Ob prihodu v Antwerpen je vse blago predmet potrebne carinske ocene tveganja. Del tovora se raztovori v Antwerpnu in ocarini za prosti promet v carinskem območju EU. Nato se na ladjo natovori dodatni tovor iz EU, ki je namenjen v Marseille oziroma Limassol. V eManifestu je navedeno, da ladja zdaj prevaža x % blaga Unije (natovorjenega v Antwerpnu) in y % blaga, ki ni blago Unije (in izvira iz Kitajske).

Nato ladja odpluje v Francijo. Ob prihodu v Marseille lahko carinski organ hitro sprosti blago Unije, namenjeno v Marseille, na podlagi njegovega statusa v eManifestu. Le blago, ki ni blago Unije, bo deležno ustreznih carinskih postopkov.

Ladja nadaljuje plovbo. Na poti v Limassol opravi postanek v Tangerju in tam natovori dodatno blago. eManifest se posodobi. Vse blago, ki prihaja iz Kitajske, in dodatno blago, naloženo v Tangerju, se šteje za blago, ki ni blago Unije. Blago, namenjeno v Limassol, je še vedno vpisano kot blago Unije. Ko ladja prispe v Limassol, lahko carinski organ hitro sprosti blago Unije, natovorjeno v Antwerpnu, na podlagi njegovega statusa Unije, navedenega v eManifestu. Tudi v tem primeru je predmet carinskih kontrol le blago, ki ni blago Unije.

Dejstva in podatki

  1. V EU eno delovno mesto na krovu plovila pomeni devet delovnih mest na kopnem.

  2. Povečanje v višini 1 milijona ton tovora, ki potuje skozi pristanišče, bo ustvarilo 300 novih delovnih mest.

  3. Do leta 2030 bo v sektorju pristanišč nastalo 15 % več delovnih mest.

  4. 74 % blaga, ki ga uvaža in izvaža Unija, se prevaža prek morskih pristanišč.

  5. 37 % izmenjave blaga v Uniji poteka prek morskih pristanišč.

  6. Tri pristanišča EU se uvrščajo med 15 največjih pristaniščih na svetu: Rotterdam je na 11., Hamburg na 14. in Antwerpen na 15. mestu.

  7. V 20 letih se je število kontejnerjev na svetu povečalo za več kot štirikrat.

Več ključnih dejstev in podatkov na spletni strani:

http://ec.europa.eu/transport/modes/maritime/infographics_en.htm

Več informacij:

Infografike o pristaniščih EU:

http://ec.europa.eu/transport/modes/maritime/infographics_en.htm

Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) – www.emsa.europa.eu


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website