Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Reforma SKP — obrazložitev glavnih vidikov

Commission Européenne - MEMO/13/621   26/06/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 26. junija 2013

Reforma SKP — obrazložitev glavnih vidikov

Komisija, Svet in Evropski parlament so danes dosegli politični sporazum o reformi skupne kmetijske politike — ko bo besedilo formalizirano v vseh jezikih, morata sporazum potrditi Svet in Evropski parlament na prvi obravnavi. Sporazum temelji na predlogih Komisije iz oktobra 2011 (glej IP/11/1181 in MEMO/11/685) in se nanaša na štiri osnovne uredbe o skupni kmetijski politiki Evropskega parlamenta in Sveta, ki urejajo — i) neposredna plačila, ii) enotno skupno ureditev trga, iii) razvoj podeželja in iv) horizontalno ureditev za financiranje, upravljanje in nadziranje skupne kmetijske politike. Številna vprašanja bodo obravnavali ločeno na pogajanjih o večletnem finančnem okviru (MFF) za obdobje 2014–2020 – in sicer, prenos sredstev med neposrednimi plačili (1. steber) in razvojem podeželja (2. steber), dodelitev nacionalnih ovojnic za neposredna plačila in razvoj podeželja, stopnje sofinanciranja ter omejevanje in postopno zmanjševanje.

Glavne vidike predlogov je mogoče povzeti tako:

1. Neposredna plačila

Za pravičnejšo porazdelitev podpore bo sistem neposrednih plačil SKP oblikovan tako, da dodelitev sredstev za vsako državo članico — in na kmeta v državi članici — ne bo več temeljila na sklicevanjih na referenčno obdobje. To bo pomenilo jasno in resnično konvergenco plačil ne samo med državami članicami, temveč tudi znotraj držav članic. Poleg tega uvedba ekoloških plačil (30 % razpoložljivih nacionalnih sredstev je povezanih z zagotavljanjem nekaterih trajnostnih načinov kmetovanja) pomeni, da bo velik delež subvencij povezan z nagrajevanjem kmetov za zagotavljanje okoljskih javnih dobrin. Za vsa plačila bodo še naprej veljala nekatera okoljska in druga pravila

Shema osnovnega plačila: Države članice bodo namenile 70 % nacionalne ovojnice za neposredna plačila za novo shemo osnovnega plačila — od tega bodo odštete subvencije za mlade kmete ter za druge sheme, denimo območja z omejenimi možnostmi, mali kmeti, prerazporeditveno plačilo in vezana plačila. Za EU-12 bo enostavnejša shema pavšalnega enotnega plačila na površino (SEPP) podaljšana do leta 2020.

Notranja konvergenca: Države članice, ki zdaj dodelijo plačila na podlagi sklicevanj na referenčno obdobje, morajo uvesti bolj izenačene stopnje plačil na hektar. Izberejo lahko različne možnosti: nacionalni ali regionalni pristop (na podlagi upravnih ali agronomskih meril); dosežena regionalna/nacionalna stopnja do leta 2019; ali postopno povečanje za kmetije, ki dosegajo manj kot 90 % regionalne/nacionalne povprečne stopnje – z dodatnim jamstvom, da bodo do leta 2019 vsi kmeti dosegli minimalno plačilo 60 % nacionalnega/regionalnega povprečja. Zneski, ki so na voljo kmetom, ki prejemajo manj kot je regionalno/nacionalno povprečje, bodo sorazmerno prilagojeni, pri čemer imajo države članice možnost, da omejijo „izgube“ na 30 %.

Države članice imajo tudi pravico, da uporabijo prerazporeditveno plačilo za začetne hektarje, pri čemer lahko 30 % sredstev iz nacionalne ovojnice prerazporedijo kmetom za njihovih začetnih 30 hektarjev (ali do povprečne nacionalne velikosti kmetij, če ta presega 30 ha). To bo imelo pomemben prerazporeditveni učinek. Druga možnost je uporaba najvišjega plačila na hektar.

Mladi kmeti: Da bi h kmetovanju spodbudili mlado generacijo, bi bilo treba osnovno plačilo, ki se dodeli novim mladim kmetom (mlajšim od 40 let) dopolniti z dodatnimi 25 % za prvih 5 let kmetovanja. Financiranje bo do 2 % zagotovljeno iz nacionalne ovojnice in bo obvezno za vse države članice ter dopolnjuje druge ukrepe za mlade kmete v skladu s programi razvoja podeželja.

Mali kmeti: Neobvezno za države članice – vsi kmeti, ki zahtevajo podporo, se lahko odločijo za sodelovanje v shemi za male kmete in tako prejmejo letno plačilo, ki ga določi država članica v znesku od 500 EUR do 1 250 EUR, ne glede na velikost kmetije. Države članice lahko izberejo različne metode za izračun letnih plačil, vključno z možnostjo, da kmeti enostavno prejmejo znesek, ki bi ga sicer prejeli. To bo velika poenostavitev za zadevne kmete in nacionalne uprave. Za udeležence bodo veljale manj stroge zahteve v zvezi z navzkrižno skladnostjo in izvzetje iz zahtev ekologizacije. Skupna sredstva sheme za male kmete ne smejo preseči 10 % nacionalne ovojnice, razen če se država članica odloči, da bodo mali kmeti prejeli, kar bi jim pripadalo brez te sheme. Tu so še sredstva iz razvoja podeželja, namenjena svetovanju malim kmetom za gospodarski razvoj ter nepovratna sredstva za prestrukturiranje za regije z večjim številom malih kmetij.

Vezana“ možnost: Ob upoštevanju morebitnega negativnega vpliva interne konvergence za določene sektorje v nekaterih regijah in sedanjih razmer se bodo države članice lahko odločile za omejene zneske „vezanih“ plačil, tj. plačil, povezanih s posebnim pridelkom. Ta možnost bo omejena na 8 % nacionalne ovojnice, če država članica zdaj zagotavlja od 0 do 5 % vezane podpore, ali do 13 %, če je veljavna stopnja vezane podpore višja od 5 %. Komisija lahko po potrebi odobri višjo stopnjo. Poleg tega obstaja možnost, da se zagotovi 2 % „vezane“ podpore za stročnice.

Območja z naravnimi omejitvami/območja z omejenimi možnostmi: Države članice (ali regije) lahko za območja z naravnimi omejitvami (kot je opredeljeno v pravilih za razvoj podeželja) odobrijo dodatno plačilo do 5 % nacionalne ovojnice. Gre za izbirno odločitev, ki pa ne vpliva na možnosti, ki so območjem z omejitvami na voljo v okviru razvoja podeželja.

Ekologizacija: Poleg sheme osnovnega plačila bo vsako kmetijsko gospodarstvo prejelo plačilo na hektar za upoštevanje nekaterih kmetijskih praks, ki koristijo podnebju in okolju. Države članice bodo za to porabile 30 % nacionalne ovojnice. Gre za obvezno ravnanje, neupoštevanje ekoloških zahtev bo kaznovano: tj. po prehodnem obdobju bo kršitelj izgubil do 125% svojega ekološkega plačila.

Predvideni so ukrepi za 3 osnovne prakse:

  1. ohranjanje trajnih travnikov in

  2. diverzifikacija pridelkov (kmet mora gojiti vsaj 2 pridelka, če njegova orna zemljišča presegajo 10 hektarov, in vsaj 3 pridelke, če njegova orna zemljišča presegajo 30 hektarov. Glavni pridelek lahko pokriva največ 75 % ornih zemljišč in dva glavna pridelka največ 95 % ornih zemljišč);

  3. ohranjanje „območja ekološkega pomena“, ki obsega vsaj 5 % obdelovalne površine kmetijskega gospodarstva, za kmetije z obdelovalno površino nad 15 hektarov (brez trajnih travnikov) – tj. robovi polj, žive meje, drevesa, zemlja v prahi, krajinske značilnosti, biotopi, varovalni pasovi, gozdovi. Po poročilu Komisije leta 2017 in zakonodajnem predlogu se bo površina povečala na 7 %.

Ekologizaciji enakovredni sistem : Da bi se izognili kaznovanju tistih, ki že ravnajo „ekološko“ in „trajnostno“, sporazum predvideva enakovredni sistem, kjer obstoječe, okolju prijazne prakse nadomestijo osnovne zahteve ekologizacije. Za ekološke proizvajalce na primer ne bodo veljale dodatne zahteve, saj njihove prakse že zagotavljajo jasno ekološko korist. Za druge proizvajalce pa lahko kmetijsko-okoljski programi vključujejo ukrepe, ki se štejejo za enakovredne. Nova uredba vsebuje seznam takšnih enakovrednih ukrepov. Da bi se izognili „dvojnemu financiranju“ takšnih ukrepov, morajo plačila prek programov za razvoj podeželja upoštevati osnovne zahteve ekologizacije [glej spodnji razdelek o razvoju podeželja].

Finančna disciplina: Dogovorjeno je bilo, da se bo (na podlagi odobritve večletnega finančnega okvira in ne glede na ločeni sklep o proračunskem letu 2014) za katero koli prihodnje znižanje letnih neposrednih plačil v okviru finančne discipline (tj. kadar so predvidena plačila višja od proračunskih sredstev, ki so na voljo v prvem stebru) uporabljal mejni znesek 2 000 EUR. Drugače povedano, znižanje se NE bo uporabljalo za prvih 2 000 EUR neposrednega plačila vsakemu kmetu. Tako bodo zagotovljena tudi rezervna sredstva za morebitne krizne razmere na trgu [glej horizontalno ureditev].

Aktivni kmeti“: Reforma zaostruje pravila glede aktivnih kmetov, da bi s tem odpravila številne pravne vrzeli, ki so omogočile omejenemu številu podjetij, da zahtevajo neposredna plačila, čeprav njihova primarna gospodarska dejavnost ni kmetijstvo. Države članice bodo morale obvezno upoštevati seznam poklicnih gospodarskih dejavnosti, ki jih je treba izključiti iz neposrednih plačil (letališča, železniške in komunalne storitve, storitve poslovanja z nepremičninami ter stalna športna in rekreacijska zemljišča), razen če posamezni izvajalci dejavnosti ne dokažejo, da dejansko opravljajo kmetijsko dejavnost Države članice bodo lahko na seznam vključile nove gospodarske dejavnosti.

Upravičeni hektarji — Leto 2015 bo novo referenčno leto za zemljišča, vendar v povezavi z upravičenci sistema neposrednih plačil v letu 2013, da bi se izognili špekulacijam. Države članice, v katerih bi bil lahko velik porast prijavljenih upravičenih površin, bodo lahko omejile število pravic do plačila, ki se dodelijo v letu 2015, na bodisi 135 % bodisi 145 % števila hektarjev, prijavljenih v letu 2009.

2. Mehanizmi upravljanja trga

Poleg mlečnih kvot, ki prenehajo veljati leta 2015, reforma predvideva tudi ukinitev kvot za sladkor s 30. septembrom 2017, s čimer potrjuje sladkorno reformo iz leta 2005 o odpravi sistema kvot, obenem pa sektorju omogoča dodatni čas za prilagoditev. To bo zagotovilo večjo konkurenčnost proizvajalcev EU na domačem in svetovnem trgu (izvoz EU je omejen s pravili STO, dokler bodo veljale kvote), kar sektorju tudi zagotavlja dolgoročno perspektivo. Bogata ponudba na domačih trgih EU po zmernih cenah bo koristila tudi vmesnim in končnim uporabnikom sladkorja. Dodatno varnost bodo zagotovile standardne določbe za sporazume med tovarnami sladkorja in pridelovalci. V obdobju po ukinitvi kvot bo za beli sladkor veljala pomoč za zasebno skladiščenje. Večina držav v razvoju bo še naprej uživala neomejen in dajatev prost dostop na trg EU.

Glede proizvodnje vina sporazum upošteva odločbo reforme iz leta 2006 za odpravo sistema pravic za zasaditev trte konec leta 2015 in uvedbo sistema dovoljenj za zasaditev nove trte od leta 2016 — kot je predlagala skupina na visoki ravni za vino decembra lani (glej IP/13/1378) — pri čemer je rast omejena na 1% na leto.

Spremembe enotne skupne ureditve trgov naj bi spodbudile tržno usmerjenost kmetijstva EU glede povečane konkurence na svetovnih trgih ter hkrati kmetom zagotovile učinkovito varnostno mrežo (skupaj z neposrednimi plačili in možnostmi za obvladovanje tveganja v razvoju podeželja) zaradi negotovih zunanjih razmer. Obstoječa sistema za javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje bosta prenovljena ter zato odzivnejša in učinkovitejša, na primer s tehničnimi prilagoditvami za goveje meso in mlečne izdelke. Za mleko in mlečne izdelke te spremembe, zaščitene z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo – dopolnjujejo sveženj ukrepov za mleko in mlečne izdelke iz leta 2012, ki ga vsebuje uredba, in krepijo pogajalsko moč kmetov.

Poleg tega je uvedena nova zaščitna klavzula za vse sektorje, s katero bo Komisija lahko sprejela izredne ukrepe in se tako odzvala na splošne tržne motnje – kot so bili ukrepi, sprejeti v času krize z boleznijo E. coli od maja do julija 2011. Ti ukrepi se bodo financirali iz krizne rezerve, ta pa se financira z letnim znižanjem neposrednih plačil. Sredstva, ki niso bila uporabljena za krizne ukrepe, bodo naslednje leto vrnjena kmetom. V primeru resnega neravnovesja na trgu lahko Komisija tudi pooblasti organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije, da ob spoštovanju posebnih zaščitnih varovalk skupaj sprejmejo nekatere začasne ukrepe (na primer umik s trga ali skladiščenje pri zasebnih operaterjih) in tako stabilizirajo zadevni sektor.

Programa razdeljevanja sadja in mleka v šolah bosta podaljšana in letni proračun za program razdeljevanja sadja v šolah se poveča z 90 na 150 milijonov EUR letno.

Komisija želi izboljšati pogajalski položaj kmetov v prehranski verigi, zato si prizadeva za boljšo organizacijo sektorjev z nekaj manjšimi odstopanji od predpisov EU o konkurenci.. Pravila, ki se nanašajo na priznanje organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, sedaj zajemajo vse sektorje — nadaljnje možnosti za ustanovitev takšnih organizacij se zdaj prenesejo na sredstva za razvoj podeželja (glej spodaj). Poleg tega je pod nekaterimi pogoji in zaščitnimi ukrepi predvidena možnost kolektivnega pogajanja kmetov o pogodbah za dobavo oljčnega olja, govejega mesa, žita in nekaterih drugih poljščin. Komisija bo zagotovila smernice za morebitna vprašanja v zvezi s konkurenčnim pravom.

Zaradi poenostavitve in tržne usmerjenosti se številni manjši ali neuporabljeni programi ukinejo (pomoč za uporabo posnetega mleka in posnetega mleka v prahu za živalsko krmo in kazein, vezana pomoč za sviloprejke!)

3. Razvoj podeželja

Politika razvoja podeželja bo ohranila sedanjo uspešno temeljno obliko: države članice in regije bodo še naprej pripravljale svoje večletne programe na podlagi izbora ukrepov EU — glede na potrebe svojih podeželskih območij. Ti programi bodo sofinancirani iz nacionalnih ovojnic – pri čemer bodo zneski in stopnje sofinanciranja določeni v okviru večletnega finančnega okvira. Nova pravila za drugi steber zagotavljajo prožnejši pristop, kot je sedanji. Ukrepi na ravni EU se ne bodo več delili na „osi“ s povezanimi minimalnimi zahtevami glede porabe sredstev na os. Namesto tega bodo države članice/regije odločile, katere ukrepe bodo uporabile (in kako), da bi dosegle cilje, povezane s šestimi širšimi „prednostnimi nalogami“ in njihovimi podrobnejšimi „prednostnimi področji“, ki temeljijo na zanesljivi analizi. Šest prednostnih nalog bo zajemalo: spodbujanje prenosa znanja in inovacij; krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in trajnostnega upravljanja z gozdovi; spodbujanje organizacije prehranske verige, vključno s predelavo in trženjem ter obvladovanjem tveganja; obnavljanje, ohranjanje in krepitev ekosistemov; spodbujanje gospodarne rabe virov in prehod na nizkoogljično gospodarstvo; ter spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij. Države članice bodo morale nameniti vsaj 30 % svojih sredstev za razvoj podeželja iz proračuna EU za financiranje nekaterih ukrepov, povezanih z upravljanjem zemljišč in bojem proti podnebnim spremembam, in vsaj 5 % za projekte LEADER.

Politika razvoja podeželja se bo tesneje usklajevala z drugimi politikami na ravni EU prek skupnega strateškega okvira in na podlagi sporazumov o partnerstvu na nacionalni ravni ter bo zajemala vso podporo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (EKSRP, ESRR, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo) v zadevni državi članici.

V novem obdobju bodo države članice/regije imele tudi možnost, da pripravijo tematske podprograme za podrobno obravnavo vprašanj mladih kmetov, malih kmetij, gorskih območij, žensk na podeželju, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja tem spremembam, biotske raznovrstnosti ter kratkih dobavnih verig. V nekaterih primerih bodo v podprogramih na voljo višje stopnje podpore.

Poenostavljen seznam ukrepov bo temeljil na najpomembnejših vidikih ukrepov, ki so na voljo v sedanjem obdobju. Med drugim bo zajemal:

  1. inovacije: Ta ključna tema (natančneje, načrtovano evropsko partnerstvo za inovacije za kmetijsko produktivnost in trajnost — „EIP“) bo uresničena z različnimi ukrepi za razvoj podeželja, kot so „prenos znanja“, „sodelovanje“ in „naložbe v osnovna sredstva“. Evropsko partnerstvo za inovacije bo spodbujalo gospodarno rabo virov, produktivnost ter okolju prijazen razvoj vzdržljivega kmetijstva in gozdarstva z nizkimi emisijami. To bi bilo treba med drugim doseči s tesnejšim sodelovanjem med kmetijstvom in raziskovalnimi ustanovami, da bi se tako pospešil prenos tehnologije v kmetijsko prakso;

  2. znanje – „na znanju temelječe kmetijstvo“: Okrepljeni ukrepi za kmetijske svetovalne službe (povezani tudi z blažitvijo in prilagajanjem na podnebne spremembe, okoljskimi izzivi ter z gospodarskim razvojem in usposabljanjem);

  3. prestrukturiranje kmetij/naložbe/posodobitve: Nepovratna sredstva so še na voljo — včasih z višjimi stopnjami podpore, kadar so povezana z EIP ali skupnimi projekti;

  4. mladi kmeti — kombinacija ukrepov lahko vključuje subvencije za zagon kmetijskega gospodarstva (do 70 000 EUR), splošne naložbe v osnovna sredstva, usposabljanje in svetovanje;

  5. mali kmeti: pomoč za zagon kmetijskega gospodarstva do 15 000 EUR za malo kmetijo;

  6. instrumenti za obvladovanje tveganja: zavarovalni in vzajemni skladi – za zavarovanje pridelka in zavarovanje pred vremenskimi pojavi, boleznimi živali [zdaj na voljo v skladu s členom 68 v prvem stebru] – so razširjeni, tako da zdaj vključujejo možnost za stabilizacijo prihodka (ki bi omogočala izplačilo (do 70 % izgube) iz vzajemnega sklada, če se dohodek zmanjša za 30 %);

  7. skupine proizvajalcev/organizacije: pomoč pri ustanovitvi skupin/organizacij na podlagi poslovnega načrta ter omejena na subjekte, opredeljene kot mala in srednje velika podjetja;

  8. kmetijsko-okoljska plačilaplačila za podnebne spremembe: skupna naročila, povezava z ustreznim usposabljanjem/informiranjem ter večja prožnost pri razširitvi prvotnih naročil;

  9. ekološko kmetovanje: nov, ločen ukrep zaradi večje prepoznavnosti;

  10. gozdarstvo: okrepljena/racionalizirana podpora v obliki nepovratnih sredstev in letnih plačil;

  11. gorska območja: Za gorska območja in kmetije nad 62º severne zemljepisne širine lahko obseg pomoči znaša do 450 EUR/ha (povečano z 250 EUR/ha);

  12. druga območja z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami: nova razmejitev območij z naravnimi omejitvami – z začetkom veljavnosti najpozneje leta 2018 – na podlagi osmih biofizikalnih meril; države članice ohranijo možnost, da 10 % svojega kmetijskega območja opredelijo kot območje s posebnimi omejitvami za ohranitev ali izboljšanje okolja;

  13. sodelovanje: razširjene možnosti za podporo tehnološkemu, okoljskemu in trgovinskemu sodelovanju (npr. pilotni projekti, skupni okoljski programi, kratke dobavne verige, razvoj lokalnih trgov);

  14. nekmetijske dejavnosti: nepovratna sredstva za ustanavljanje in razvoj mikropodjetij in malih podjetij;

  15. osnovne storitve in obnovitev vasi: naložbe v širokopasovno infrastrukturo in obnovljivo energijo so lahko tudi obsežne in presegajo zdajšnje naložbe za premestitev dejavnosti/spremembo namembnosti zgradb;

  16. LEADER: večji poudarek na ozaveščanju in pripravah za podporo strategijam; prožnost za združevanje z drugimi sredstvi na lokalnih območjih, tj. podeželsko-urbano sodelovanje; LEADER je zdaj skupni pristop k lokalnemu razvoju v okviru naslednjih evropskih strukturnih in investicijskih skladov: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

4. Horizontalna ureditev

Nadzor: Zahteve glede nadzora se zmanjšajo v regijah, kjer so prejšnji pregledi pokazali dobre rezultate, tj. ustrezno spoštovanje pravil. Vendar bo preglede treba okrepiti v regijah, kjer se pojavljajo težave.

Kmetijska svetovalna služba: Seznam vprašanj, v zvezi s katerimi bodo države članice morale zagotoviti svetovanje kmetom, je bil razširjen in poleg navzkrižne skladnosti zajema neposredna ekološka plačila, pogoje za ohranjanje zemljišč, upravičenih do neposrednih plačil, okvirno direktivo o vodah in direktivo o trajnostni rabi pesticidov, pa tudi nekatere ukrepe za razvoj podeželja.

Navzkrižna skladnost: Vsa neposredna plačila, nekatera plačila za razvoj podeželja in nekatera plačila za sajenje trte bodo še naprej vezana na spoštovanje številnih zakonskih zahtev v zvezi z okoljem, podnebnimi spremembami, dobrimi kmetijskimi pogoji zemljišč, standardi za zdravje ljudi, živali in rastlin ter dobro počutje živali. Seznam je poenostavljen in izključena so pravila, ki ne določajo jasnih in nadzorovanih obveznosti za kmete. V sistem navzkrižne skladnosti bosta vključeni tudi okvirna direktiva o vodah in direktiva o trajnostni rabi pesticidov, ko bo dokazano, da se pravilno uporabljata v vseh državah članicah in da so obveznosti kmetov jasno opredeljene.

Krizna rezerva: Z uporabo finančne discipline bo vsako leto ustvarjena krizna rezerva v znesku 400 milijonov evrov (po cenah iz leta 2011). Če se znesek ne bo uporabil za krizne razmere, bo naslednje leto povrnjen kmetom kot neposredna plačila.

Preglednost: Države članice bodo morale zagotoviti popolno preglednost glede vseh upravičencev — z izjemo tistih kmetij, ki so upravičene za shemo za male kmete v državi članici.

Spremljanje in ocenjevanje SKP: Komisija bo pred koncem leta 2018 in nato vsaka štiri leta predložila poročilo o učinkovitosti SKP v zvezi z njenimi glavnimi cilji glede trajnostne pridelave hrane, trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in uravnoteženega teritorialnega razvoja.

5. Drugi vidiki

Uskladitev zakonodaje: Za nadaljnje izvajanje reforme so bili določeni številni vidiki, zlasti v zvezi z uredbo o enotni tržni ureditvi, za katere je potrebna odobritev v skladu s členom 43(3) oziroma členom 43(2).

Prehodne določbe: Vse nove uredbe naj bi začele veljati 1. januarja 2014. Komisija lahko zdaj začne pripravljati izvedbena pravila za te uredbe Sveta. Že zdaj je jasno, da plačilne agencije v državah članicah ne bodo imele dovolj časa za pripravo potrebnih upravnih postopkov in pregledov v novem sistemu neposrednih plačil do začetka naslednjega leta (ko se obrazci IAKS razpošljejo kmetom). Zato je Komisija pripravila ločen predlog o prehodnem letu 2014 za neposredna plačila. Novi vidiki, kot so ekološka plačila in pomoč mladim kmetom, se bodo torej uporabljali šele od leta 2015 naprej. Države članice so pozvane, da pripravijo svoje večletne programe razvoja podeželja, ki naj bi jih odobrili v začetku naslednjega leta. Vendar pa se morajo za nekatera letna plačila, denimo kmetijsko-okoljska plačila, uporabljati pravila o prehodnem obdobju, da ne bi prišlo do prekinitve te vrste sheme.

Več informacij:

Dokumenti in podatki o predlogu reforme SKP so na voljo na naslovu:

Http://ec.europa.eu/agriculture/cap-post-2013/index_en.htm

IP/13/613

MEMO/13/631


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site