Navigation path

Left navigation

Additional tools

Države članice so potrdile začetek pogajanj o trgovini in naložbah med EU in ZDA

European Commission - MEMO/13/564   15/06/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Memo

V Bruslju, 14. junija 2013

Države članice so potrdile začetek pogajanj o trgovini in naložbah med EU in ZDA

Današnja odločitev Sveta o pogajalskih smernicah („pogajalskem mandatu“) je Evropski komisiji prižgala zeleno luč za začetek uradnih dvostranskih trgovinskih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Države članice so sprejele zamisel o dvostranskih pogovorih in določile cilje, ki naj bi jih Komisija zasledovala med pogajanji v imenu EU.

Kaj je cilj EU pri teh pogajanjih?

Cilj pogajanj je povečati obseg trgovine in naložb med EU in ZDA s sprostitvijo neizkoriščenega potenciala resničnega čezatlantskega trga. Sporazum naj bi prinesel nova delovna mesta in spodbudil rast z izboljšanjem dostopa do trga ZDA, doseganjem večje usklajenosti predpisov EU in ZDA ter utiranjem poti za določanje svetovnih standardov. Če bo takšen ambiciozen sporazum sklenjen, se pričakuje, da bo povprečno evropsko gospodinjstvo vsako leto pridobilo dodatnih 545 EUR, naše gospodarstvo pa bo zraslo za 0,5 % do 1 % BDP oziroma 119 milijard EUR letno, ko se bo sporazum v celoti izvajal.

Natančneje rečeno bo cilj sporazuma odprava carin in drugih omejitev za trgovino z blagom. Cilji so tudi sprostitev komercialnih storitev, zagotavljanje najvišje možne ravni zaščite, varnosti in enakih konkurenčnih pogojev za evropske vlagatelje v ZDA ter povečanje dostopa do ameriških trgov javnih naročil. Odprava nepotrebnih regulativnih trgovinskih omejitev je za EU ključno vprašanje, poleg tega pa so pomembni še boljše varstvo evropskih geografskih označb, lajšanje carinskih formalnosti in razprava o pravilih konkurence.

Krovni cilj bo trajnostni razvoj. Naš namen je zagotoviti, da se v sporazumu upoštevajo mednarodni okoljski in delovni sporazumi in standardi ter spodbuja visoka stopnja varovanja okolja, delavcev in potrošnikov. Trgovine ali naložb ne bomo spodbujali z zmanjševanjem katerega koli od teh standardov.

Kakšne so pričakovane gospodarske koristi?

Ambiciozno in celostno čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo bi lahko prineslo precejšnje gospodarske koristi za EU (119 milijard EUR letno) in ZDA (95 milijard EUR letno), ko se bo sporazum v celoti izvajal.

Koristi za EU in ZDA ne smejo iti na račun preostalega dela sveta. Nasprotno, liberalizacija trgovine med EU in ZDA naj bi pozitivno vplivala na svetovno trgovino in dohodek s potencialnim povečanjem BDP v preostalem delu sveta za skoraj 100 milijard EUR. Nekatera znižanja stroškov trgovanja bodo koristila tudi drugim partnerjem, saj si bodo lahko EU in ZDA skupaj prizadevale za boljše trgovinske predpise in manjše razlike med njimi v prihodnosti. Zaradi gospodarskega pomena EU in ZDA bodo tudi njihovi partnerji spodbujeni k prevzemanju novih čezatlantskih standardov. S tem se lahko koristi razširijo po vsem čedalje bolj soodvisnem svetovnem gospodarstvu, zlasti glede na vse večjo zapletenost svetovnih vrednostnih verig.

Naša gospodarska študija (MEMO/13/211) kaže, da bi se izvoz iz EU v ZDA povečal za 28 %, kar ustreza dodatnemu izvozu blaga in storitev EU v vrednosti 187 milijard EUR. Trgovina EU in ZDA z ostalim delom sveta bi se prav tako povečala za več kot 33 milijard EUR. Na splošno bi dodatna dvostranska trgovina med obema blokoma, skupaj s povečanjem njune trgovine z drugimi partnerji, pomenila povečanje v višini 6 % celotnega izvoza EU in 8 % izvoza ZDA. To bi za proizvajalce iz EU pomenilo povečanje prodaje blaga in storitev za dodatnih 220 milijard EUR, za proizvajalce iz ZDA pa za dodatnih 240 milijard EUR.

Bo morala EU za sklenitev tega trgovinskega sporazuma žrtvovati svoje visoke standarde?

Ne, nikakor ne. Naša trgovinska in naložbena pogajanja so bila vedno izvedena ob upoštevanju krovnega cilja trajnostnega prinašanja koristi za našo družbo, državljane in podjetja. Tako bo tudi pri pogajanjih z ZDA.

Zato morajo biti pri vseh gospodarskih koristih, ki bi jih lahko prinesel ta sporazum, upoštevani naši obstoječi visoki standardi na področju okolja, zdravja in varnosti, zasebnosti ter pravic potrošnikov in delavcev. Naše visoke ravni zaščite niso na pogajalski mizi. Napredek v smislu okrepljene trgovine in naložb ne bo dosežen na račun naših temeljnih vrednot in ne sme posegati v našo pravico do takšnega pravnega urejanja, kot je po mnenju EU ustrezno.

Kateri so glavni elementi pogajalskega mandata?

V pogajalskih smernicah so zelo splošno določene teme in cilji, ki jih je treba doseči s pogajanji. Pogajalski mandat zajema tri glavne elemente: dostop do trga, zbliževanje pravnih ureditev in pravila trgovanja, ki obravnavajo skupne svetovne izzive.

1) Dostop do trga

Carine: Cilj je skleniti sporazum, ki bo v čim večji meri odpravil vse dajatve na čezatlantsko trgovino ter industrijske in kmetijske proizvode, s posebnim režimom za najobčutljivejše proizvode. Čezatlantske carinske ovire so trenutno razmeroma nizke, saj povprečno znašajo 5,2 % za EU in 3,5 % za ZDA (po ocenah STO). Vendar carine zaradi obsežnosti trgovine med EU in ZDA še vedno povzročajo nezanemarljive stroške.

Pravila o poreklu: Cilj bo uskladiti pristopa EU in ZDA k pravilom o poreklu, da bi olajšali trgovino in pri tem upoštevali interese proizvajalcev EU.

Ukrepi trgovinske zaščite: EU želi z ZDA vzpostaviti reden dialog o protidampinških in protisubvencijskih ukrepih, brez poseganja v svoje pravice do uporabe takšnih ukrepov v okviru ustreznih pravil STO.

Storitve: Obe strani bi morali odpreti svoje storitvene sektorje vsaj toliko, kot sta jih v drugih že sklenjenih trgovinskih sporazumih. Hkrati si bosta obe strani prizadevali odpreti svoje storitvene trge v novih sektorjih, kot je prometni sektor. EU želi tudi zagotoviti, da bodo lahko evropske poklicne kvalifikacije priznane na drugi strani Atlantika ter da bodo lahko evropska podjetja in njihove hčerinske družbe v ZDA poslovali pod enakimi pogoji kot domača ameriška podjetja. V sporazumu bi morala biti tako v poglavjih o storitvah kot v poglavjih o naložbah obravnavana tudi podzvezna raven države.

Naložbe: Namen je doseči najvišje ravni liberalizacije in zaščite naložb, ki sta jih obe strani doslej s pogajanji dosegli v drugih trgovinskih dogovorih. EU bo izhajala iz izkušenj in dobre prakse držav članic v zvezi z njihovimi dvostranskimi naložbenimi sporazumi. V sporazum želi vključiti zaščitna jamstva pred razlastitvijo, pravilo o prostem prenosu sredstev, o pravični in enakopravni obravnavi ter enakih konkurenčnih pogojih za podjetja EU, ki vlagajo v ZDA. Zaščita naložb, vključno z reševanjem sporov med vlagatelji in državo, je zajeta v pogajalskih smernicah. Vključeni so ustrezni zaščitni ukrepi, da se prepreči vsakršna zloraba sistema in zaščiti pravica do pravnega urejanja.

Javna naročila: Evropska podjetja, katerih poslovanje je odvisno od javnih naročil, predstavljajo 25 % BDP EU in 31 milijonov delovnih mest. Zato bi bilo treba ustvariti pomembne nove poslovne priložnosti z omogočanjem dostopa do trgov državnih javnih naročil na vseh ravneh države brez diskriminacije za evropska podjetja. To tudi pomeni, da bi si EU prizadevala za povečanje preglednosti razpisnih postopkov in odpravo zahtev glede lokalne vsebine.

2) Vprašanja pravnega urejanja in necarinske ovire: bolj povezanemu čezatlantskemu trgu naproti

Področje pravnega urejanja je področje z največjimi potencialnimi gospodarskimi koristmi v okviru teh trgovinskih in naložbenih pogajanj.

V sedanjih čezatlantskih trgovinskih odnosih najpomembnejša trgovinske ovire niso carinske dajatve, ampak tako imenovane trgovinske ovire „za mejo“, kot so na primer različni varnostni ali okoljski standardi za avtomobile. Trenutno morajo proizvajalci, ki želijo prodajati svoje izdelke na obeh straneh Atlantika, za odobritev svojih proizvodov pogosto dvakrat plačati in opraviti postopke. Cilj tega trgovinskega dogovora je za podjetja zmanjšati nepotrebne stroške in zamude, obenem pa ohraniti visoko raven varstva zdravja, varnosti, potrošnikov in okolja.

V tem duhu si obe strani prizadevata s pogajanji doseči ambiciozen sporazum o sanitarnih in fitosanitarnih standardih (zdravstvenih in higienskih standardih, na primer za živila) ter o odpravi tehničnih ovir za trgovino.

Poleg tega bodo pogajalci obravnavali združljivost pravnih ureditev v posameznih sektorjih, kot so kemični, avtomobilski in informacijsko-komunikacijski sektorji ter farmacevtski in drugi zdravstveni sektorji, na primer sektor medicinskih naprav.

Potreba po zbliževanju pravnih ureditev ni omejena na blagovno menjavo. V zvezi s finančnimi storitvami bi bilo treba na primer med pogajanji obravnavati oblikovanje skupnih okvirov za bonitetno sodelovanje. Zainteresirane strani na obeh straneh so oblikovale smernice o tem, kje so najpomembnejše ovire.

Ker vseh razlik pravnih ureditev ni mogoče odpraviti naenkrat, obe strani predvidevata okvir za „živi sporazum“, ki bi postopno omogočal večjo zbliževanje pravnih ureditev v skladu z vnaprej določenimi cilji in roki. To ne bo omogočilo le odprave obstoječih ovir, ampak bo tudi preprečilo nastanek novih v prihodnosti.

3) Obravnavanje svetovnih trgovinskih izzivov in priložnosti v 21. stoletju

Glede na velikost in učinek čezatlantskega partnerstva na globalne trgovinske tokove bodo pogajalci obravnavali področja, ki presegajo dvostransko trgovino in prispevajo tudi k okrepitvi večstranskega trgovinskega sistema.

Pravice intelektualne lastnine: EU in Združene države so zavezane ohranjanju in spodbujanju visoke ravni zaščite intelektualne lastnine. Glede na učinkovitost njihovih sistemov ni namen, da si prizadevajo za uskladitev, temveč da opredelijo številna specifična vprašanja, kjer bodo obravnavane razlike. Na strani EU so v okviru tega pomembne predvsem geografske označbe. Zato nameravamo med pogajanji predstaviti specifične zamisli za zagotovitev ustrezne zaščite geografskih označb.

Trgovina in trajnostni razvoj: Obe strani nameravata sodelovati pri socialnih in okoljskih vidikih trgovine in trajnostnega razvoja na podlagi tega, kar je vsaka stran s pogajanji že dosegla v obstoječih trgovinskih sporazumih.

Drugi svetovno pomembni izzivi in priložnosti: Da bi to resnično postal sporazum za „21. stoletje“, v katerem bo upoštevana prepletenost gospodarstev, bosta obe strani obravnavali posodobitev in poenostavitev trgovinskih vidikov lajšanja carinskih postopkov in trgovine, konkurence in podjetij v državni lasti, surovin in energije, malih in srednje velikih podjetij ter preglednosti. To bi na primer vključevalo zavezanost posvetovanju z zainteresiranimi stranmi pred sprejetjem ukrepov, ki vplivajo na trgovino in naložbe.

Kakšen kompromis je bil dosežen o avdiovizualnih storitvah?

Avdiovizualne storitve niso izvzete. Evropska komisija je nedavno povabila zainteresirane strani, naj predložijo pripombe o prihodnosti digitalnih medijev (IP/13/358). Ker je zakonodajo EU na tem področju treba še pripraviti, je bilo dogovorjeno, da avdiovizualne storitve trenutno niso zajete v pogajalski mandat, vendar ima Komisija možnost, da se v poznejši fazi ponovno obrne na Svet z dodatnimi pogajalskimi smernicami.

V skladu z besedilom pogajalskega mandata bo Komisija v duhu preglednosti Odboru za trgovinsko politiko redno poročala o poteku pogajanj. V skladu s Pogodbama lahko priporoči Svetu možne dodatne pogajalske smernice o katerem koli vprašanju z enakimi postopki za sprejetje, vključno s pravili za glasovanje, kot so veljala za sprejetje tega pogajalskega mandata.

Kakšna je vloga držav članic in Evropskega parlamenta v teh pogajanjih? Kaj pa civilna družba?

Danes je dal Svet Komisiji smernice za pogajanja v imenu EU. Po končanih pogajanjih bosta morala Evropski parlament in Svet odobriti rezultat pogajanj, preden postane zavezujoč za EU.

Vendar to ne pomeni, da države članice in Parlament nimajo besede med pogajanji: Komisija bo v rednih stikih z državami članicami v Svetu in bo obveščala Evropski parlament o napredku pri pogajanjih, pri čemer bo upoštevala, da sta to instituciji, ki bosta imeli zadnjo besedo o celotnem dogovoru.

Komisija bo o tem trgovinskem sporazumu tudi odprto komunicirala s predstavniki civilne družbe. Vendar bo tudi to uravnoteženo z določeno stopnjo zaupnosti v trgovinskih pogajanjih, kar je potrebno, da se ne ogrozijo cilji EU pri tem dogovoru, ki je nenazadnje namenjen ustvarjanju delovnih mest za evropske državljane.

Je besedilo pogajalskega mandata javno dostopno?

Pogajalski mandat za sklenitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva ostaja zaradi zaščite interesov EU in ohranitve dobrih možnosti za zadovoljiv rezultat zaupen dokument. Nihče ne pokaže vseh svojih kart svojemu soigralcu že takoj na začetku igre: to velja tudi za EU. Vendar se Evropska komisija zelo odziva na potrebo po čim večji preglednosti pogajalskega procesa za evropske državljane (glej podatkovni list).

Kdaj se bodo začela pogajanja?

Komisiji so zdaj države članice prižgale zeleno luč in je pripravljena začeti pogajanja, takoj ko bo na to pripravljena vlada ZDA. V praksi to pomeni, da se bodo uradna pogajanja verjetno začela še pred poletjem.

Kje lahko spremljam informacije o pogajanjih?

Informacije o pogajanjih se redno posodabljajo na spletni strani Komisije. Tam lahko najdete najnovejše govore evropskega komisarja za trgovino, vabila na dogodke, ki jih prirejajo zainteresirane strani, in ocene učinka. Če želite spremljati informacije v realnem času, nam lahko tudi sledite na Twitterju @ eu_ttip_team.

Kje lahko najdem več informacij o posameznih temah?

V oddelku Pogosta vprašanja o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem sporazumu so odgovori na vprašanja o pogajanjih v zvezi z varstvom potrošnikov, okolja in zdravja, GSO, hormoni, filmsko industrijo, reševanjem sporov med vlagatelji in državo, zasebnostjo podatkov, krogom pogajanj o razvoju iz Dohe in odgovori na številna druga vprašanja.

Na spletni strani GD za trgovino je bila ustvarjena posebna stran o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, ki bo redno posodobljena.

Dodatne informacije

Komisar De Gucht na tiskovni konferenci o pogajalskem mandatu za čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo

Spletna stran o pogajanjih o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu

Pogosta vprašanja o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem sporazumu

Končno poročilo delovne skupine na visoki ravni za delovna mesta in rast (PDF), 11. februar 2013

Trgovinski odnosi med EU in ZDA

Sestanki dialoga s civilno družbo


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website