Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 30. maja 2013

Vprašanja v zvezi z novo, prenovljeno skupno ribiško politiko

Skupni cilj prenovljene skupne ribiške politike je doseči okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostno ribištvo. Z novo politiko bodo staleži rib ponovno dosegli trajnostne ravni, odpravile pa se bodo tudi potratne ribolovne prakse. Državljanom EU bo prenovljena politika dolgoročno zagotovila stabilno, varno in zdravo ponudbo hrane; poleg tega pa okrepila blaginjo v ribiškem sektorju, odpravila subvencije in ustvarila nove možnosti za delovna mesta in rast na obalnih območjih. Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (IP/11/1495) bo omogočal finančno pomoč EU za podporo trajnostnih ciljev nove politike.

Zakaj je potrebna nova politika?

Evropska ribiška politika nujno potrebuje reforme. Ribiška plovila še vedno lovijo ribe hitreje, kot se te lahko v običajnih razmerah namnožijo. Ribiška industrija se sooča z negotovo prihodnostjo.

Glede na to je Evropska komisija v letu 2011 predlagala ambiciozno reformo politike. Namen reforme je vzpostaviti pogoje za boljšo prihodnost tako ribjih staležev kot ribištva, pa tudi morskega okolja, ki je temelj obojega. Prenovljena skupna ribiška politika bo prispevala k uresničevanju strategije Evropa 2020 ter spodbujala vzdržljivo gospodarsko uspešnost industrije, vključujočo rast in kohezijo obalnih regij.

V središču reforme skupne ribiške politike je trajnost. Trajnostni ribolov je ribolov na ravneh, ki ne ogrožajo reprodukcije staležev, in ki zagotavlja dolgoročno visok donos. Zato je potrebno upravljanje obsega rib, ulovljenih v morju. V okviru nove skupne ribiške politike mora biti dosežena trajnostna raven izkoriščanja staležev, tj. raven ulova, ki se lahko opredeli kot najvišja raven ulova, ki se lahko varno dosega leto za letom in omogoča ohranitev ribje populacije pri največji produktivnosti. Ta raven je znana kot „največji trajnostni donos“. Navedeni cilj je določen v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in je bil potrjen leta 2002 na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju kot cilj, ki ga je treba na svetovni ravni doseči do leta 2015. Nova skupna ribiška politika ravni ulova določa na ravni največjega trajnostnega donosa, in sicer kjer je to mogoče do leta 2015 in za vse staleže rib najpozneje do leta 2020.

Po ocenah1 bi se obseg staležev na tak način povečal za približno 70 %, pri čemer bi se povečala raven ulova ter dohodki in plače posadke.

Trajnostni ribolov bo odpravil tudi odvisnost sektorja ulova od javne podpore. Prav tako bo enostavneje dosegati stabilne cene pod preglednimi pogoji, kar bi nedvomno koristilo potrošnikom.

Kateri so glavni elementi nove politike?

Večletno upravljanje, temelječe na ekosistemu

Za ponovno izgradnjo dinamičnega ribiškega sektorja v Evropi je treba učinkoviteje zaščititi morsko okolje. Ribištvo EU se bo upravljalo na podlagi večletnih načrtov in v skladu z ekosistemskim ter previdnostnim pristopom, da bi bili učinki ribolovnih dejavnosti na morski sistem omejeni. To bo omogočilo prihranek virov ter optimizacijo dolgoročnega donosa.

Večletni načrti upravljanja, ki se zdaj pripravljajo za posamezne staleže, se bodo nadomestili z načrti za vrste ribolova, tako da bo več ribjih staležev zajetih v manjšem številu načrtov, s čimer se bo dosegla trajnost. Staleži se bodo upravljali tudi na podlagi ribolovnih možnostih, ki jih določi Svet, ter z drugimi ukrepi za ohranjanje in tehničnimi ukrepi, ki so del predlagane zbirke orodij.

Prepoved zavržkov

Zavrženje, tj. odvrženje nezaželenih rib s krova, se ocenjuje na 23 % skupnega ulova (pri nekaterih vrstah je ta delež še precej večji!). To je nesprejemljiva praksa, ki bo postopoma odpravljena na podlagi natančnega časovnega okvira za izvajanje (postopoma med 2015 in 2019) in ob podpori nekaterih spremljevalnih ukrepov. Od ribičev se bo zahtevalo, da iztovorijo vse komercialne vrste, ki jih ulovijo. Premajhne ribe se na splošno ne smejo prodajati za človeško potrošnjo.

Države članice morajo zagotoviti, da so njihova ribiška plovila opremljena za zagotavljanje celotne dokumentacije vseh ribolovnih in predelovalnih dejavnosti za namene spremljanja izpolnjevanja obveznosti glede iztovarjanja celotnega ulova.

S to prepovedjo se bodo izboljšali zanesljivost podatkov o ribjih staležih, upravljanje ter učinkovitost virov. Hkrati bo spodbuda za ribiče, da se izognejo neželenemu ulovu s tehničnimi rešitvami, kot je na primer bolj selektivno ribolovno orodje.

Upravljanje zmogljivosti ribolovne flote

Države članice bodo morale zagotoviti, da bo zmogljivost flote (število in velikost plovil) uravnotežena z ribolovnimi možnostmi. Kadar država članica ugotovi presežno zmogljivost v segmentu flote, pripravi akcijski načrt za zmanjševanje presežne zmogljivosti. Če država članica ne uspe ustrezno zmanjšati zmogljivosti flote, se lahko začasno ustavi financiranje iz evropskega finančnega instrumenta.

Podpora za mali obalni ribolov

V EU malo ladjevje, katerega vpliv na vire je povprečno manjši, šteje za 77 % skupnega ladjevja EU po številu plovil, vendar le 8 % po tonaži (velikost plovil) in 32% po moči motorja. Mali obalni ribolov ima pogosto pomembno vlogo v družbenem tkivu in kulturni identiteti številnih obalnih regij po Evropi. Zato ga je treba ustrezno podpreti. Prenovljena ribiška politika do leta 2022 podaljšuje pravico držav članic, da omejijo ribolov v območju 12 morskih milj od obale. Prihodnji finančni instrument za ribištvo bo vključeval ukrepe, ki bodo koristili malemu ribolovu, ter lokalnim gospodarstvom pomagal pri prilagajanju na spremembe.

Razvoj trajnostne akvakulture

Z izboljšanim okvirom za ribogojstvo bi se povečala proizvodnja in dobava morske hrane v EU, zmanjšala odvisnost od uvoženih rib ter spodbudila rast obalnih in podeželskih območij. Do leta 2014 bodo države članice pripravile strateške načrte za odpravo upravnih ovir ter zvišanje okoljskih, socialnih in gospodarskih standardov za industrijo gojenih rib. Ustanovljen bo svetovalni svet za ribogojstvo, ki bo pristojen za svetovanje o sektorskih vprašanjih. Pri razvoju ribogojstva je očitna razsežnost EU: strateške odločitve, sprejete na nacionalni ravni, lahko vplivajo na ta razvoj v sosednjih državah članicah.

Izboljšanje znanstvene baze

Zanesljive in posodobljene informacije o stanju morskih virov so bistvene za sprejemanje razumnih odločitev o upravljanju ter za učinkovito izvajanje prenovljene skupne ribiške politike. V skupni ribiški politiki so določena osnovna pravila in obveznosti za države članice na tem področju. Države članice bodo zadolžene za zbiranje, hranjenje in razširjanje podatkov o ribjih staležih, flotah in vplivu ribolova na ravni morskega bazena. Za usklajevanje te dejavnosti bodo oblikovani nacionalni raziskovalni programi.

Decentralizirano upravljanje

Nova skupna ribiška politika bo sprejemanje odločitev približala akterjem na terenu ter pojasnila vloge in obveznosti vseh zainteresiranih strani. Mikroupravljanja iz Bruslja bo konec: zakonodajalci EU bodo pripravili le splošen okvir ter določili osnovna načela in standarde, splošne cilje, kazalnike uspešnosti in časovni razpored. Nato bodo države članice pripravile priporočila glede dejanskih ukrepov za izvajanje navedenega okvira, ter bodo sodelovale na regionalni ravni. Ta priporočila se ob soglasju vseh zadevnih držav članic lahko prenesejo v pravila, ki se uporabljajo za vse zadevne ribiče.

Nova tržna politika – okrepitev sektorja in povečanje ozaveščenosti potrošnikov

Cilj nove tržne politike je okrepiti konkurenčnost industrije EU, povečati preglednost trgov ter zagotoviti enake pogoje za vse proizvode, ki se tržijo v Uniji.

Obstoječ intervencijski mehanizem bo posodobljen in poenostavljen: organizacijam proizvajalcev bo omogočil, da nakupijo ribiške proizvode, ko se cene spustijo na določeno raven, ter jih shranijo, da bi jih pozneje dali na trg. Tako se bo povečala stabilnost trga.

Organizacije proizvajalcev bodo prav tako imele večjo vlogo pri skupnem upravljanju, spremljanju in nadzoru. Novi standardi glede označevanja, kakovosti in sledljivosti proizvodov bodo potrošnikom omogočili jasnejše informacije in jim pomagali, da podprejo trajnostno ribištvo. Nekatere informacije pri označevanju bodo obvezne, druge pa bodo lahko dodane prostovoljno.

Mednarodna odgovornost

Več svetovnih staležev rib se po poročilih organizacije FAO v celoti ali preveč izkorišča. EU je največji svetovni uvoznik ribiških proizvodov glede na vrednost, zato mora ukrepati tako doma kot v tujini. Zunanja ribiška politika mora biti umeščena v skupno ribiško politiko. Zato se bo EU v mednarodnih in regionalnih organizacijah zavzemala za načelo trajnosti, ohranjanje ribjih staležev in biotsko raznovrstnost morskega okolja. Sklepala bo zveze ter sprejela ukrepe s svojimi ključnimi partnerji za boj proti nezakonitemu ribolovu in zmanjšanje presežne zmogljivosti.

V dvostranskih sporazumih z državami, ki niso članice EU, bo spodbujala trajnost, dobro upravljanje ter načela demokracije, človekovih pravic in pravne države. Sporazumi o partnerstvu na področju trajnostnega ribolova bodo nadomestili sedanje sporazume in zagotovili, da bo izkoriščanje ribiških virov temeljilo na razumnih znanstvenih mnenjih in bo usmerjeno le v presežne vire, ki jih država partnerica ne more ali noče izkoristiti. Na podlagi sporazumov o partnerstvu na področju trajnostnega ribolova bodo države partnerice prejele nadomestilo za zagotovitev dostopa do svojih ribolovnih virov ter finančno pomoč za izvajanje trajnostne ribiške politike.

Ali prenovljena politika vključuje nove predpise glede nadzora in izvrševanja ?

Predlog je v skladu z novim sistemom EU za nadzor, ki se uporablja od leta 20102, ter vključuje osnovne sestavne dele mehanizma za nadzor in izvrševanje, katerega cilj je zagotovitev skladnosti s predpisi skupne ribiške politike. Glede na uvedbo obveznega iztovarjanja ulova, da se preprečijo zavržki, Komisija predlaga obveznost spremljanja in nadzora, zlasti glede izčrpnosti ribiške dokumentacije. Poleg tega predlaga pilotne projekte o novih tehnologijah za nadzor ribištva, ki spodbujajo trajnostni ribolov.

Kdaj bo reforma začela veljati?

Na politični ravni je bila dogovorjena nova politika, v prihajajočih mesecih pa bo sledilo še njeno dokončno oblikovanje in sprejetje. Nova politika bo začela veljati 1. januarja 2014. Izvajanje novih pravil bo postopno, na primer glede obveznosti iztovarjanja, saj se mora sektor prilagoditi, da bo lahko dosegal želene rezultate. Reforma pa je povezana z jasnimi roki.

Več informacij:

Spletna stran reforme skupne ribiške politike:

http://ec.europa.eu/fisheries/reform/proposals/index_sl.htm.

1 :

Ocena učinka, ki je priložena predlogu Komisije za uredbo o skupni ribiški politiki.

2 :

Uredbi Sveta št. 1005/2008 in št. 1224/2009.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website